Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 5091cT1kYXZlayZkYXRhYmFzZSU1QlNPVlMlNUQ9U09WUyZkYXRhYmFzZSU1QlVQUlMlNUQ9VVBSUyZfc3VibWl0PWklQzUlQTElQzQlOERpJm9yZGVyPWNoYW5nZURhdGUmZGlyZWN0aW9uPWRlc2Mmcm93c1BlclBhZ2U9MjAmcGFnZT0xMw==
 DokumentSodiščeOddelekDatumInstitutJedro
UPRS Sodba I U 1200/2017-42Upravno sodiščeUpravni oddelek26.09.2018davek na dodano vrednost (DDV) - davek od dohodka iz dejavnosti - akontacija dohodnine - preprodaja rabljenih vozil - dokazovanje - nepopolno ugotovljeno dejansko stanjeTožnik je v letu 2007 preprodajal rabljena osebna vozila (višjega cenovnega razreda), ne da bi bil za to registriran in ne da bi bilo opravljanje te dejavnosti vključeno v poslovni izid in s tem v predpisane davčne obračune za omenjeno davčno obdobje. Takšen zaključek temelji na podatkih iz davčnih evidenc in iz registra motornih vozil in prometnih listin, ki jih je pridobil davčni organ po uradni dolžnosti in ki jim tožnik v tožbi ne ugovarja. Iz evidence MRVL sledi, da je tožnik osebno v letu 2007 kupil, registriral in nato v kratkem času po nakupu (na način komisije) prodal skupno devet vozil različnim kupcem osebnih avtomobilov. Teh vozil je bilo v inšpiciranem obdobju skupno štirinajst, na leto povprečno pet do šest, kar zadošča tako za službene kot osebne potrebe tožnika, oziroma ne izkazuje potrebe po tem, da bi tožnik poleg že omenjenih vozil zgolj zaradi lastnih oziroma družinskih potreb kupoval in takoj zatem tudi prodal še več drugih avtomobilov.
UPRS Sodba I U 1428/2015-10Upravno sodiščeUpravni oddelek26.09.2018davčna izvršba - izvršba na denarno terjatev dolžnika - dolžnikov dolžnik - izpodbijanje izvršilnega naslovaPredmet odločanja je odločba, izdana zoper tožnika kot dolžnikovega dolžnika na podlagi 175. člena ZDavP-2. Ker tožnik kot dolžnikov dolžnik ni ravnal v skladu s sklepom o izvršbi, s katerim je bila zarubljena dolžnikova terjatev do njega kot dolžnikovega dolžnika, je prvostopenjski organ pravilno postopal po 175. členu ZDavP-2 in izdal odločbo, s katero je dolžnikovemu dolžniku naložil, da plača znesek, enak znesku zarubljene terjatve, ki bi jo moral po sklepu o izvršbi plačati na predpisane račune.
UPRS Sklep I U 1529/2017-16Upravno sodiščeUpravni oddelek25.09.2018priznanje lastnosti stranke v postopku - ustavitev postopka - pravni interes - zavrženje tožbeKer se je postopek, v katerega je tožnica hotela vstopiti, že ustavil, tožnica ne izkazuje več pravnega interesa za vodenje postopka, saj se njen položaj, četudi bi s tožbo v tem upravnem sporu uspela, več ne bi mogel izboljšati, kar velja še posebej tudi glede na izid postopka, ki izhaja iz sklepa o ustavitvi, namreč da so pogoji za popravek DDV izpolnjeni. Upoštevati pa je treba tudi, da se vstop v postopek lahko zahteva samo tekom postopka na prvi stopnji, kasneje pa le še s pritožbo oz. predlogom za obnovo.
VSRS Sodba X Ips 69/2016Vrhovno sodiščeUpravni oddelek21.11.2018dovoljena revizija - vrednostni kriterij - davek na dodano vrednost (DDV) - stavbna pravica - superficies solo cedit - ne bis in idem - dobava blaga - davčni inšpekcijski nadzor - sklep o ustavitvi - načelo nemo plus iuris transferre potest quam ipse habet - formalna in materialna pravnomočnostStavbna pravica nastane šele z vpisom v zemljiško knjigo (prvi odstavek 257. člena SPZ-1). Dejstvo, da je po specialni ureditvi, določeni v 56. členu takrat veljavnega ZGO-1 gradbeno dovoljenje lahko pridobila tudi stranka, ki je svojo pravico graditi izkala z notarsko overjeno pogodbo z dokazilom o vložitvi predloga za vpis stvarne pravice v zemljiško knjigo, ne more vplivati na presojo ali gre v obravnavani zadevi za dobavo blaga ali ne. Opisana ureditev je bila specialno določena v takrat veljavnem ZGO-1 in je bila predvidena zgolj za uporabo v postopkih pridobivanja gradbenega dovoljenja. Pojem pravnomočnosti iz petega odstavka 141. člena ZDavP-2 se nanaša le na materialno pravnomočnost. Davčni inšpekcijski nadzor se ne more ponoviti glede pravnomočnih vsebinskih ugotovitev in dejanj predhodno zaključenega davčnega inšpekcijskega nadzora.
VSRS Sodba X Ips 23/2018Vrhovno sodiščeUpravni oddelek16.01.2019davek na dobiček iz kapitala - dohodek od dobička iz kapitala - ugotavljanje davčne osnove - kapital - nabavna vrednost kapitala - vrednost kapitala v času pridobitve - vrednost kapitala v času odsvojitve - naknadna vplačila - d.o.o. - osnovni kapital in osnovni vložki - poslovni delež v gospodarski družbi - premoženjske pravice - glavna obravnava pred Vrhovnim sodiščem - dopuščena revizija - ugoditev revizijiV poslovni delež kot skupek korporacijskih pravic spadajo tudi pravice in obveznosti družbenika v zvezi z naknadnimi vplačili kapitala, tako da tudi te sodijo v pojem kapitala, kot ga opredeljuje 93. člen ZDoh-2. Za namen odmere davka na kapitalski dobiček v delež v gospodarski družbi po 2. točki 93. člena ZDoh-2 torej spadajo tudi pravice in obveznosti družbenika v zvezi z naknadnimi vplačili. Zato je treba ob pravilni razlagi zakona za namen odmere davka na kapitalski dobiček v vrednost kapitala ob pridobitvi po 98. členu ZDoh-2 šteti ne le pogodbeno vrednost kapitala ob vplačilu osnovnega vložka, ampak tudi pogodbeno vrednost naknadnih vplačil. Le tako se tedaj lahko ugotovi realno povečanje premoženja družbe, ob izplačilu pa premoženja davčnega zavezanca.
VSRS Sodba II Ips 293/2017Vrhovno sodiščeCivilni oddelek17.12.2018varstvo potrošnikov - potrošniška kreditna pogodba - ničnost pogodbe - valuta denarne obveznosti (valutna klavzula) - posojilo v tuji valuti - valutno tveganje - dolgoročni kredit v CHF - novacija - obročno odplačilo dolga - konverzijaZa konkretno presojo je bistveno, da je podlago za tožničino izvršbo tvoril prenovljen dogovor z dne 5. 5. 2011 in ne kreditna pogodba v švicarskem franku. Pravdni stranki sta s tem dogovorom njuno pogodbeno razmerje spremenili v bistvenih dejanskih in pravnih elementih, saj je toženkina obveznost, da tožnici plačuje obroke v valuti švicarskega franka s sklenitvijo dogovora prenehala. Ker iz dejanskih ugotovitev izpodbijanih sodb izhaja zaključek, da sta pravdni stranki njuno kreditno pogodbeno razmerje veljavno prenovili, toženkini ugovori o ničnosti kreditne pogodbe v švicarskem franku z dne 20. 12. 2007 za presojo konkretne zadeve niso bili pravno-relevantni.
UPRS Sodba II U 389/2016-10Upravno sodiščeUpravni oddelek12.12.2018zaposlovanje invalidov - prispevek za vzpodbujanje zaposlovanja invalidov - obnova postopka - nova dejstva in dokazi - specialna ureditevNi mogoče sprejeti stališča upravnih organov, da se glede obnove postopka v davčnih postopkih ZUP ne uporablja, ker to vprašanje ureja ZDavP-2. Sodba ni novo dejstvo oziroma nov dokaz v smislu razloga za obnovo postopka, je ponovna podlaga za izdajo odločbe o vračilu plačanega prispevka.
sodba U 705/2004Upravno sodiščeUpravni oddelek15.05.2006carina - naknaden obračun carinskega dolga - uvrstitev blaga v KNCT - zavezujoča informacijaV postopku naknadnega preverjanja carinske deklaracije po 62. členu CZ, ki daje carinskim organom pooblastilo, da po prepustitvi blaga deklarantu preverijo carinske deklaracije, je carinski organ ugotovil, da gre za netočnost deklariranja medicinskih pripomočkov. Tudi po mnenju sodišča ima tožena stranka prav, ko utemeljuje, da je pri uvrščanju blaga v carinsko tarifo treba upoštevati temeljna pravila za uvrščanju blaga v KNCT ter splošne in dodatne opombe. Iz računa tujega dobavitelja nedvomno izhaja, da vsebuje tudi dihalne sisteme za anestezijo, ki ne sodijo v deklarirano tarifno oznako 90 19 2000 KNCT, pri tem pa je pravno irelevantno, kakšno oznako je tožnik predlagal v zahtevi za izdajo zavezujoče informacije, saj to ni predmet tega spora.
VSRS Sodba II Ips 230/2017Vrhovno sodiščeCivilni oddelek06.12.2018dedovanje - pravica do nujnega deleža - prikrajšanje nujnega deleža - nujni dedič - zakoniti dedič - ugotovitev vrednosti zapuščine - obračunska vrednost zapuščine - vrnitev darila zaradi prikrajšanja nujnega deleža - darilo dediču - darila dana osebam, ki niso zakoniti dediči - smrt zakonitega dediča pred zapustnikom - smrt obdarjenca pred darovalcem - dediči in concreto - dediči in abstracto - pravica do zasebne lastnine in dedovanja - socialna funkcija lastnine - svoboda testiranja - svoboda razpolaganja inter vivos - varnost pravnega prometa - vstopna pravica - odgovor na revizijo - odgovor na odgovorRazlaga besedila 28. člena ZD, za katero se zavzema tožnica, torej da bi bila dedinja ali obdarjenka (toženka) prvotnega obdarjenca, ki je umrl pred zapustnico, zavezanka za vrnitev daril zaradi prikrajšanja nujnega deleža, nasprotuje ustavni pravici do zasebne lastnine in dedovanja (33. člen Ustave) ter tudi 1. členu prvega protokola k EKČP. Ustanova nujnega deleža sama po sebi posega v svobodo testiranja (ki je neločljiv del zapustnikove lastninske pravice). Poseg naj bi bil dopusten zaradi načela dedovanja v družini, kot izpeljavi načela socialne vezanosti lastnine (67. člen Ustave). Pri pravni ustanovi vračanja daril zaradi prikrajšanega nujnega deleža je ta poseg še hujši. Posega namreč tako v zapustnikovo svobodo razpolaganja inter vivos, kakor tudi v že obstoječo lastninsko pravico obdarjenca. Prvi pogoj za dopustnost takšnega posega je, da je jasno določen v zakonu. Tak primer sta tudi določbi četrtega in petega odstavka 28. člena ZD. Razlaga, za...
VSRS Sodba II Ips 207/2017Vrhovno sodiščeCivilni oddelek06.12.2018poroštvo - solidarno poroštvo - razmerje med porokom in dolžnikom - opustitev garancij s strani upnika - oprostitev poroka zaradi opustitve garancij - dolžnost obvestitve poroka o dolžnikovi opustitvi - subrogacija - prenehanje obveznosti dolžnika - regres plačnika nasproti porokom - ugovor vrstnega reda - odpoved kreditne pogodbe - finančni leasing - splošni pogoji - odpoved pogodbe o leasingu - vrnitev predmeta leasinga - izpodbijanje dejanskega stanja - pravica do poštenega sojenja - ustavna vloga Vrhovnega sodišča - dopuščena revizijaNekateri pravni redi poznajo posebno vrsto ugovora vrstnega reda, v skladu s katerim ima porok pravico zahtevati, naj upnik najprej uveljavlja svojo pravico iz stvarne varščine oziroma zastavne pravice (beneficium excussionis realis). Pravilo iz 1027. člena OZ ni primer tovrstnega ugovora. Že v zadevi II Ips 183/2012 je bilo sklicujoč se na pravno literaturo pojasnjeno, da je porok dolg dolžan poravnati, nanj pa skladno z določbo 1018. člena OZ preide glavna terjatev skupaj s stranskimi pravicami in jamstvi za njeno izpolnitev. V takšnem položaju bi bilo ravnanje upnika nepošteno, če bi se tem garancijam odrekel ali če bi z njimi ravnal tako neskrbno, da bi jih izgubil. Glede zavarovanj ne sme storiti ničesar, kar bi porokov položaj poslabšalo, torej da bi zavarovanje prenehalo ali se zmanjšalo in bi bil zato onemogočen prehod zavarovanja na poroka. Če to obveznost krši, ni podlage za porokovo obveznost v znesku, ki bi ga mogel dobiti z izvrševanjem zavarovanj.
UPRS Sodba in sklep II U 446/2016-10Upravno sodiščeUpravni oddelek24.10.2018davčna izvršba - davčna izvršba na denarne prejemke dolžnika - začetek davčne izvršbe - opomin pred izvršboZDavP-2 izdaje opomina v postopku davčne izvršbe ne predvideva. Če davčni organ to vseeno stori, ni namen podaljšanja roka za izpolnitev davčnih obveznosti. Davčna izvršba se lahko začne naslednji dan po poteku roka za plačilo davka.
VSRS Sodba II Ips 13/2017Vrhovno sodiščeCivilni oddelek23.08.2018sporazum o zavarovanju terjatve z ustanovitvijo zastavne pravice - veljavnost sporazuma - narava sporazuma o ustanovitvi zastavne pravice - sodna poravnava - izpodbijanje sodne poravnave - mandatna pogodba - veljavnost pogodbe - pooblastilo za zastopanje - veljavnost pooblastilaNeposreden kontakt med mandantom in mandatarjem pred sklenitvijo mandatne pogodbe ni nujna predpostavka za njeno veljavnost.
VSRS Sklep X Ips 396/2016Vrhovno sodiščeUpravni oddelek24.10.2018dovoljena revizija - vrednostni kriterij - davek od dohodkov pravnih oseb - glavna obravnava v upravnem sporu - neizvedba glavne obravnave - zavrnitev dokaznih predlogov - sporno dejansko stanje - vnaprejšnja dokazna ocena - pravica do izvajanja dokazov - ugoditev revizijiKadar je dejansko stanje med strankami sporno, niso podani pogoji, da bi sodišče prve stopnje lahko odločalo na seji brez glavne obravnave. Vnaprejšnja dokazna ocena je sprejemljiva le, če sodišče izčrpno in prepričljivo argumentira, zakaj predlagani dokaz ne bi vplival na odločitev; izhajati mora iz predpostavke, da bi predlagani dokazi uspeli (torej potrdili tezo revidenta), ne glede na to pa bi sodišče glede na presojo ostalih upoštevnih dejstev odločilo enako. Če sodišče prve stopnje svoje vnaprejšnje dokazne ocene ustrezno ne utemelji, krši revidentovo pravico do izjave oziroma njegovo pravico do izvajanja dokazov iz 22. člena Ustave RS, hkrati pa tudi pravico do izvedbe glavne obravnave iz prvega odstavka 51. člena ZUS-1.
VSRS Sklep X Ips 200/2016Vrhovno sodiščeUpravni oddelek10.10.2018dovoljena revizija - vrednostni kriterij - davek po petem odstavku 68. člena ZDavP-2 - posojilna pogodba - pisna izjava priče - zavrnitev dokaznih predlogov - izvedba predlaganih dokazov - načelo neposrednega izvajanja dokazov - neposredno zaslišanje - absolutna bistvena kršitev določb postopka v upravnem sporu - vnaprejšnja dokazna ocena - prednost listinskih dokazov v davčnem postopku - določitev davčne osnove s cenitvijo - verjetna davčna osnova - ugoditev revizijiZakonska zahteva iz šestega odstavka 236.a člena ZPP, ki je odraz načela neposrednosti (4. člen ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1) terja, da mora sodišče zaslišanje priče izvesti (navkljub pisni izjavi), če tako zahteva katera od strank. Ker ZUS-1 sedaj, po spremembi ZPP-E, v prvem odstavku 22. člena določa, da se v upravnem sporu uporabljajo določbe ZPP, kolikor ZUS-1 ne določa drugače, velja poudariti, da predmetna materija, urejena v šestem odstavku 236.a člena ZPP, predstavlja specialno ureditev v razmerju do drugega odstavka 51. člena ZUS-1.
VSRS Sodba X Ips 367/2016Vrhovno sodiščeUpravni oddelek10.10.2018dovoljena revizija - vrednostni kriterij - davek po petem odstavku 68. člena ZDavP-2 - dopustni revizijski razlogi - kršitev pravil upravnega postopka - konkretizacija revizijskega očitka - dokazni sklep - odločanje na sejiV primeru, ko je sodišče prve stopnje odločilo na seji ter presojalo zakonitost izdane odločbe na podlagi dejanskih okoliščin, ki so bile ugotovljene v upravnem postopku, in ne na podlagi dejstev, ki bi jih sodišče samo ugotavljalo, ter dokazov, ki bi jih sodišče izvajalo v upravnem sporu, je očitno neutemeljen revizijski ugovor, da sodbi sodišča prve stopnje manjka dokazni sklep. Revizijski ugovor krajevno nepristojnega davčnega organ ni dopusten revizijski razlog, ker gre za ugovor kršitve pravil upravnega postopka, revidentka pa v reviziji tudi ne pojasni, na kakšen način naj bi ta kršitev prerasla v kakšno od kršitev upravnega spora.
VSRS Sklep in sodba II Ips 355/2017Vrhovno sodiščeCivilni oddelek11.01.2018sporazum o delitvi skupnega premoženja - izpodbijanje sporazuma o delitvi skupnega premoženja - realizacija ustnega dogovora - ničnost - terjatev na izstavitev zemljiškoknjižne listine - prehod terjatve na dediča - dedovanje - združitev upnika in dolžnika v eni osebi - dovoljenost revizije - izpodbijana odločba - objektivna kumulacija tožbenih zahtevkov - vrednost spornega predmeta - delno zavrženje revizijeRealizirana ustna pogodba je bila veljavna (73. člen tedaj veljavnega ZOR). B. A. je s tem pridobil pravico od staršev (oziroma od očeta kot formalnega zemljiškoknjižnega lastnika, čeprav ni bilo sporno, da gre za skupno premoženje obeh) zahtevati izstavitev zemljiškoknjižne listine, na podlagi katere bi se v zemljiško knjigo vpisal kot lastnik celotne nepremičnine na G. in solastnik četrtine poslovnega prostora E. Ob njegovi smrti (132. člen ZD) pa je vse njegovo premoženje, vključno s terjatvijo zahtevati zemljiškoknjižno dovolilo, prešlo nazaj na starša kot njegova zakonita dediča (14. člen istega zakona). Vpis v njuno korist (oziroma formalno v očetovo korist) je že obstajal, terjatev pa je z združitvijo upnika (formalno očeta kot zemljiškoknjižnega lastnika, dejansko pa obeh staršev) in dolžnika v isti osebi prenehala.
UPRS Sodba II U 473/2016-12Upravno sodiščeUpravni oddelek28.11.2018davčna izvršba - prispevki za socialno varnost - osebni stečaj dolžnika - odpust dolga - prednostna terjatevIzrek sklepa o odpustu obveznosti določa, da odpust obveznosti učinkuje za vse navadne in podrejene terjatve upnikov do stečajnega dolžnika. Torej ne učinkuje na prednostne terjatve, te pa določata prvi odstavek 21. in 390. člena ZFPPIPP.
UPRS Sodba IV U 183/2016-13Upravno sodiščeUpravni oddelek19.09.2018davčna izvršba - ustavitev davčne izvršbe - odpis dolga - izpodbijanje izvršilnega naslovaTožnica s tožbo nasprotuje izpodbijanemu sklepu zato, ker meni, da je nova izvršba nedopustna, saj je predlagatelj izvršbe v predhodnem postopku davčne izvršbe odpisal dolg, ki je predmet izvršbe. Sodišče soglaša s toženo stranko, da tako zatrjevanje ne more vplivati na pravilnost izpodbijanega sklepa o izvršbi. Po določbi petega odstavka 157. člena v času izdaje predmetnih odločb veljavnega ZDavP-2 namreč izvršilnega naslova ni mogoče izpodbijati s pritožbo zoper sklep o izvršbi. To pomeni, da tožena stranka ne sme presojati in ne posegati v vsebino izvršilnega naslova, prav tako ne preverjati postopka izdaje izvršilnega naslova niti preverjati podatka o njegovi izvršljivosti.
VSRS Sklep II Ips 283/2017Vrhovno sodiščeCivilni oddelek08.03.2018zaplemba premoženja na podlagi kazenske sodbe - vrnitev zaplenjenega premoženja - nacionalizacija - denacionalizacijski postopek - podjetje - pravni status zemljišča - kmetijsko zemljišče - nezazidano stavbno zemljišče - vrnitev premoženja - odškodnina - ugotavljanje vrednosti podržavljene nepremičnineObravnavan je bil primer kombiniranega vračanja podržavljenega premoženja (delno v naravi, delno z odškodnino) z več odločbami istega organa (upravnega) ter v zvezi s tem vprašanje cenitve funkcionalnega zemljišča, ki je vodeno kot kmetijsko, ugotovitve njegovega obsega, ugotovitve neto vrednosti aktive in znižanja odškodnine zaradi v denacionalizacijskem postopku priznane odškodnine.
VSRS Sodba II Ips 268/2016Vrhovno sodiščeCivilni oddelek24.09.2018povrnitev nepremoženjske škode - posredni oškodovanci - škoda, nastala gospodarski družbi - direktor družbe - numerus clausus oblik nepremoženjske škodeV obravnavanem primeru je bilo ravnanje, iz katerega izvira škoda, naperjeno proti gospodarski družbi; okoliščina, da gre za majhno družinsko podjetje in da je tožnik njegov direktor, slednjega ne postavlja v položaj neposrednega oškodovanca. Njegova škoda je sekundarna: je posledica odstranitve lokala, ki je bilo v lasti „njegove“ gospodarske družbe, ki je v tem lokalu ustvarjala prihodke. Sekundarna škoda je praviloma škoda posrednih oškodovancev in jo OZ pravno priznava izrazito omejevalno, le v primeru smrti in posebno teže invalidnosti bližnjega. Vrhovno sodišče je že večkrat poudarilo, da je pravna ustanova posrednega oškodovanca v odškodninskem pravu izjema, saj je pravno razmerje med odgovorno osebo in posrednim oškodovancem na ta način vzpostavljeno preko običajnih meja relevantne vzročne zveze. S tem, ko ta institut širi pojem pravno relevantne vzročnosti, širi obseg odškodninskega varstva in to daje nekaj več kot bi oškodovancu pripadalo...

Izberi vse|Izvozi izbrane