Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 5148cT1kYXZlayZkYXRhYmFzZSU1QlNPVlMlNUQ9U09WUyZkYXRhYmFzZSU1QlVQUlMlNUQ9VVBSUyZfc3VibWl0PWklQzUlQTElQzQlOERpJm9yZGVyPWNoYW5nZURhdGUmZGlyZWN0aW9uPWRlc2Mmcm93c1BlclBhZ2U9MjAmcGFnZT0xMQ==
 DokumentSodiščeOddelekDatumInstitutJedro
Sodba II Ips 40/2009Vrhovno sodiščeCivilni oddelek18.06.2009povrnitev nepremoženjske škode - načelo objektivne pogojenosti višine odškodnine - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - načelo individualizacije višine odškodninePresoja višine odškodnine za nepremoženjsko škodo.
Sodba II Ips 171/2008Vrhovno sodiščeCivilni oddelek17.06.2010razlogi za revizijo - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pomanjkljivosti sodbe - razlogi o odločilnih dejstvihKer glede na zavzeto materialnopravno stališče dejstvo, o katerem po revizijskih trditvah v sodbi ni razlogov, ni bilo odločilno, očitek o pomanjkanju razlogov o odločilnih dejstvih ni utemeljen.
Sodba VIII Ips 526/2008Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek27.09.2010odškodnina za spoštovanje konkurenčne klavzule - obračun davka in prispevkovVeljajo enaka pravila za obračun in odvod davka in prispevkov tako glede plačila plače kot glede drugih izplačil iz oziroma v zvezi z delovnim razmerjem, razen tistih izplačil, ki se po zakonu ne vštevajo v davčno osnovo. Ker med temi izjemami nadomestilo zaradi spoštovanja konkurenčne klavzule ni navedeno, hkrati pa je to nadomestilo mogoče umestiti med dogovorjena nadomestila v zvezi z zaposlitvijo oziroma izplačila v zvezi s prenehanjem veljavnosti pogodbe o zaposlitvi (5. in 6. točka prvega odstavka 25. člena ZDoh-1), veljajo tudi pri izplačilih tega nadomestila glede obračuna in odvoda davka in prispevkov enaka pravila. Med delavcem in delodajalcem dogovorjena višina nadomestila za spoštovanje konkurenčne klavzule lahko predstavlja le bruto znesek, to je za prispevke in davek nezmanjšani znesek, če iz dogovora izrecno ne izhaja kaj drugega.
Sodba VIII Ips 234/2008Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek10.05.2010tatvina - poskus - majhna tatvina - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev z znaki kaznivega dejanjaPoskus praviloma in na splošno ni kazniv, pač pa samo izjemoma, ko je to posebej določeno bodisi v splošnem delu KZ bodisi pri posameznih kaznivih dejanjih v posebnem delu KZ. Poskus majhne tatvine ni kaznivo dejanje. Če zakon nekega dejanja ni določil za kaznivo dejanje, po naravi stvari ni mogoče ugotavljati njegovih znakov.
UPRS Sodba II U 415/2016-9Upravno sodiščeUpravni oddelek20.02.2019davčna izvršba - izvršilni naslov - upravni spor - rubež denarnih sredstevV tem upravnem sporu se izvršilnega naslova ne more izpodbijati, ker je ta že postal pravnomočen in izvršljiv, zato je davčni organ nanj vezan, tožbeni ugovori, ki se nanj nanašajo pa neutemeljeni.
UPRS Sodba II U 195/2017-13Upravno sodiščeUpravni oddelek20.03.2019nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - oprostitev plačila nadomestila - neposredni uporabnik zemljišča - osebni stečaj - odpust obveznostiDavčni organ odpiše davek, ki ga v postopku stečaja ni bilo mogoče izterjati. Davka ne odpiše kadar se je nad davčnim zavezancem končal postopek osebnega stečaja. Davek, ki v postopku osebnega stečaja ni bil plačan, se odpiše le na podlagi pravnomočnega sklepa sodišča o odpustu obveznosti. Postopek za odpust obveznosti se izvede znotraj postopka osebnega stečaja, pod pogojem, da je dolžnik do izdaje sklepa o končanju postopka osebnega stečaja vložil predlog za odpust obveznosti.
VSRS Sodba X Ips 190/2017Vrhovno sodiščeUpravni oddelek13.02.2019dovoljena revizija - vrednostni kriterij - davek na dodano vrednost (DDV) - dohodnina od dohodka iz dejavnosti - (ne)izvedba dokaza z zaslišanjem - pisne izjave prič - argumenti za zavrnitev dokaznega predloga - prekluzija uveljavljanja procesnih kršitevStranka mora kršitev določb postopka pred sodiščem prve stopnje uveljavljati takoj, ko je to mogoče. Kršitve, na katere se sklicuje pozneje, vključno v pravnih sredstvih, se upoštevajo le, če stranka teh kršitev brez svoje krivde predhodno ni mogla navesti. Vrhovno sodišče v postopku z revizijo na kršitve pravil postopka upravnega spora ne pazi po uradni dolžnosti, zato se kljub taki opustitvi v reviziji uveljavljana kršitev lahko upošteva zgolj tedaj, če je (zaradi narave kršitve, načina teka postopka itd.) sploh ni bilo mogoče ugovarjati v postopku pred sodiščem prve stopnje. Revident je glede uveljavljanja procesne kršitve (kršitve pravice do izvedbe dokazov) v reviziji prekludiran, saj ne iz zapisnika o glavni obravnavi ne iz prepisa zvočnega snemanja, ki se nahajata v spisu, ni videti, da bi revident navedenim kršitvam ugovarjal na glavni obravnavi, ko je to možnost imel.
VSRS Sodba II Ips 6/2018Vrhovno sodiščeCivilni oddelek28.03.2019premoženjska razmerja med zakonci - skupno premoženje zakoncev - upravljanje skupnega premoženja - obveznosti v zvezi s skupnim premoženjem - skupni podjem - najem posojila - konkludentno soglasje - vrnitev posojila - odgovornost zakoncev za najeto posojilo - dolg zakonca kot samostojnega podjetnika posameznika - solidarna odgovornost - pravica do zasebne lastnine - dopuščena revizijaPri razlagi pravnega vprašanja, katere obveznosti v skladu z drugim odstavkom 56. člena ZZZDR bremenijo oba zakonca, je treba prvenstveno izhajati iz dejstva, da je vsak posameznik avtonomen in v prvi vrsti sam odgovarja za svoja ravnanja (in obveznosti). V skladu z navedenim izhodiščnim načelom je ustavnopravno dopustno naprtiti obveznost še komu drugemu (v tem primeru zakoncu) le, če to izhaja iz narave stvari. Takšna narava stvari je tudi prelivanje premoženjske sfere obeh zakoncev v vsakdanjem življenju, skupnem bivanju ali skupnem podjemu. Ta v določenem obsegu z razlogi nujnosti terja, da se ju v razmerju do tretjih obravnava kot enoten (skupen) premoženjskopravni subjekt.
UPRS Sodba III U 116/2017-20Upravno sodiščeUpravni oddelek13.04.2018dohodnina - odmera dohodnine - uveljavljanje olajšave - davčne ugodnosti - samoprijava - rok za uveljavljanjeZakon opredeljuje končni rok, do katerega je lahko vložena davčna napoved na podlagi samoprijave, ne postavlja pa omejitev glede dejstev, da jih zavezanec v njej navaja. Iz besedila zakona ni videti prepričljivega razloga, da se davčna napoved iz 63. člena ZDavP-2 razlikuje od davčne napovedi iz 61. člena ZDavP-2, ki splošno določa vsebino davčne napovedi. Ta določa, da mora zavezanec v davčni napovedi navesti podatke, ki so potrebni za odmero davka in davčni nadzor, vključno z osebnimi in drugimi podatki, potrebnimi za identifikacijo davčnega zavezanca in drugih oseb, v zvezi s katerimi davčni zavezanec uveljavlja določeno davčno ugodnost.
UPRS Sodba III U 67/2017-9Upravno sodiščeUpravni oddelek13.04.2018dohodnina - odmera dohodnine - samoprijava - davčne ugodnosti - uveljavljanje olajšave - rok za uveljavljanjeZakon opredeljuje končni rok, do katerega je lahko vložena davčna napoved na podlagi samoprijave, ne postavlja pa omejitev glede dejstev, ki jih zavezanec v njej navaja. Iz besedila zakona ni videti prepričljivega razloga, da se davčna napoved iz 63. člena ZDavP-2 razlikuje od davčne napovedi iz 61. člena ZDavP-2, ki splošno določa vsebino davčne napovedi. Ta določa, da mora zavezanec v davčni napovedi navesti podatke, ki so potrebni za odmero davka in davčni nadzor, vključno z osebnimi in drugimi podatki, potrebnimi za identifikacijo davčnega zavezanca in drugih oseb, v zvezi s katerimi davčni zavezanec uveljavlja določeno davčno ugodnost.
UPRS Sodba III U 164/2017-9Upravno sodiščeUpravni oddelek10.05.2018dohodnina - odmera dohodnine - samoprijava - rok za vložitev davčne napovedi - uveljavljanje olajšave - napačna uporaba materialnega pravaNiti sistematična niti jezikovna, pa tudi ne zgodovinska in ne teleološka razlaga 63. člena ZDavP-2 ne vodijo do sklepa, da se davčna napoved, vložena na podlagi samoprijave, vsebinsko razlikuje od pravočasno vložene davčne napovedi. Zakon določa le končni rok, do katerega je davčna napoved na podlagi samoprijave lahko vložena, ne predstavlja pa omejitev glede dejstev, ki jih zavezanec lahko v njej navaja. Samoprijava je namreč posebna pravna možnost, ki jo zakon nudi tistim davčnim zavezancem, ki davčne napovedi ne oddajo pravočasno ter predstavlja odstop od splošnih pravil o pravočasnosti vlog. Prav zato v zvezi s tem institutom niso uporabljive zakonske določbe o rokih in procesnih omejitvah v davčnih postopkih. Sistematična razlaga zakona torej ne nudi opore za stališče, da bi bil že zaradi uporabe instituta samoprijave zavezanec prekludiran za uveljavljanje stroškov dela in davčnih olajšav.
UPRS Sodba III U 76/2017-11Upravno sodiščeUpravni oddelek22.11.2018davčna preiskava - seznanitev s podatki - vpogled v spis - posredovanje osebnih podatkov - zavrnitevZahteva tožeče stranke za vpogled se nanaša na dokumentarno gradivo zbrano v postopku finančne preiskave zoper tožečo stranko, ki se je vodila na podlagi 131. člena tedaj veljavnega (ZDavP-2), ki določa, da davčni inšpektor po opravljeni davčni preiskavi izdela zaključno preiskovalno poročilo, v katerem opiše ugotovitve davčne preiskave in navede zbrane podatke, dokumente in druge dokaze (četrti odstavek 131. člena ZDavP-2). Če so razlogi za sum utemeljeni, davčni organ začne postopek davčnega inšpekcijskega nadzora, s tem, da zavezancu za davek izda sklep o začetku postopka in ga seznani z ugotovitvami v izvedeni preiskavi. Po tedaj veljavni zakonodaji, se je postopek davčne preiskave časovno uvrščal v tako imenovano "predpostopkovno fazo", torej v čas pred uradnim-formalnim začetkom postopka davčnega inšpekcijskega nadzora, zato tožeča stranka pred začetkom davčnega postopka ni dobila pravice do vpogleda v zahtevane dokumente...
VSRS Sodba II Ips 298/2017Vrhovno sodiščeCivilni oddelek07.03.2019zdravniška služba - specializacija zdravnikov - odobritev zdravniške specializacije - odklonitev zaposlitve v regiji, za katero je bila zdravniku odobrena specializacija - povrnitev stroškov specializacije - sprememba zakona - ustavna presoja - test sorazmernosti - prepoved retroaktivnosti - obvezno zdravstveno zavarovanje - dopuščena revizijaVrhovno sodišče je v predhodni zadevi presodilo, da je trenutek odobritve specializacije tudi trenutek pridobitve pravice do plačila stroškov specializacije iz obveznega zdravstvenega zavarovanja (oziroma trenutek pridobitve pravice do "brezplačne" specializacije). Zato bi pomenila uporaba kasnejše zakonske novele o dolžnosti povrnitve teh stroškov poseg v toženkine že pridobljene pravice in bi šlo za prepovedano pravo retroaktivnost. Ker bi drugačna razlaga ustavnopravno nevzdržno posegala v življenjski položaj toženke, ki je svojo pomembno življenjsko odločitev o načinu specializacije sprejela pred sprejemom novelirane ureditve, Vrhovno sodišče tudi v tej zadevi vztraja pri zgornji razlagi.
Sodba VIII Ips 158/2008Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek08.06.2009odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - uporaba kolektivne pogodbe - odpovedni rok - odpravnina - bruto plača - komisija za razlago kolektivne pogodbeZDR v drugem odstavku 92. člena določa le minimalne odpovedne roke, če odpoveduje pogodbo o zaposlitvi delodajalec iz poslovnih razlogov. Sodišče je pravilno presodilo, da je bilo v tožničinem primeru potrebno uporabiti določbe 64. člena kolektivne pogodbe dejavnosti, ki za primer prenehanja delovnega razmerja za tožnico določajo daljši odpovedni rok.
UPRS Sodba II U 36/2017-8Upravno sodiščeUpravni oddelek23.01.2019izvršba - davčna izvršba - sklep o davčni izvršbi - izpodbijanje izvršilnega naslova - izvršilni naslovČe davek ni plačan v rokih, predpisanih z zakonom, davčni organ začne davčno izvršbo z izdajo sklepa o davčni izvršbi, izrek katerega mora vsebovati vse sestavine na podlagi 151. člena ZDavP-2.
UPRS Sodba II U 399/2016-7Upravno sodiščeUpravni oddelek06.02.2019izvršba - davčna izvršba - dohodnina - izvršilni naslov - izpodbijanje izvršilnega naslovaDavčna izvršba se opravi na podlagi izvršilnega naslova, ki je v skladu z drugim odstavkom 145. člena ZDavP-2 tudi izvršiljiva odločba o odmeri davka. S pritožbo zoper sklep ni mogoče izpodbijati samega izvršilnega naslova.
sodba I U 1718/2009Upravno sodiščeUpravni oddelek12.10.2010davek od dohodkov pravnih oseb - kratkoročne pasivne časovne razmejitve - zaloge - sprememba vrednosti zalogPo presoji pritožbenega organa je odločitev utemeljena z določbami SRS 4.18 in 24. člena ZDDPO-1, po katerih se kot odhodek prizna le knjigovodska vrednost prodanih zalog. Navedena pravna podlaga ob upoštevanju SRS 14 v obravnavanem primeru za odločitev ne zadošča. Iz upravnih spisov izhaja, da je tožeča stranka izkaz poslovnega izida sestavila po različici I (SRS 25.5). Po tej različici se kot odhodki upoštevajo vsi stroški v zalogah. Da bi bili, skladno s SRS 4.18, upoštevani zgolj odhodki, ki so prihodke iz prodaje povzročili, se po različici I izkaza poslovnega izida njegova višina korigira s postavko Sprememba vrednosti zalog proizvodov in nedokončane proizvodnje (SRS 25.32, 25.33). Zatrjevane davčne nevtralnosti iz navedenih razlogov ni mogoče zavrniti, kolikor drži trditev tožeče stranke, da je v vrednosti zalog izkazala tudi sporne vnaprej vračunane stroške storitev, ki pa v upravnem postopku ni bila preverjena.
UPRS Sodba II U 435/2016-9Upravno sodiščeUpravni oddelek09.01.2019izvršba - davčna izvršba - pobot - pogoji za pobot - nastanek terjatve - zastaranje - pretrganje zastaranjaTožnikova terjatev do tožene stranke izvira iz odločbe o odmeri dohodnine za leto 2015, prvostopenjski sklep pa je bil izdan pred izdajo te odločbe, s katero je bilo ugotovljeno preplačilo dohodnine v korist tožnika. Terjatev tožnika do tožene stranke ob izdaji prvostopenjskega sklepa še ni obstajala, zato ni bilo pogojev za pobot terjatev.
UPRS Sodba III U 418/2016-16Upravno sodiščeUpravni oddelek20.09.2018Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije - zbornični prispevek - odmera zborničnega prispevka - prispevna stopnja - obrazložitev odločbeV konkretni zadevi mora zbornica obrazloženo utemeljiti, da in zakaj so izpolnjeni pogoji za uporabo 4,8 % stopnje pri odmeri zborničnega prispevka A za celotno leto 2015, in sicer glede na določbe četrtega odstavka 23. člena in petega odstavka 22. člena ZKGZ, pri čemer je treba upoštevati tudi določbe prvega odstavka 154. člena in 155. člena Ustave. Kolikor ti pogoji niso izpolnjeni, je namreč treba uporabiti sicer z zakonom predpisano stopnjo za odmero zborničnega prispevka A iz tretjega odstavka 23. člena ZKGZ.
UPRS Sodba IV U 160/2016-18Upravno sodiščeUpravni oddelek21.11.2018davčna izvršba - izpodbijanje izvršilnega naslovaV zvezi s tožbenimi navedbami in ugovori sodišče ponovno izpostavlja, da obveznost, ki se tožnici nalaga z izpodbijanim sklepom, temelji na pravnomočni in izvršljivi odločbi o prekršku in s tem na že sprejeti odločitvi AJPES-a in da se z izpodbijanim sklepom opravlja zgolj izterjava dolgovanega zneska, kar pomeni, da je FURS pri izdaji izpodbijanega sklepa vezan na vsebino izdanega izvršilnega naslova ter da se v presojo njegove pravilnosti in zakonitosti ne more spuščati.

Izberi vse|Izvozi izbrane