Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 5148cT1kYXZlayZkYXRhYmFzZSU1QlNPVlMlNUQ9U09WUyZkYXRhYmFzZSU1QlVQUlMlNUQ9VVBSUyZfc3VibWl0PWklQzUlQTElQzQlOERpJm9yZGVyPWNoYW5nZURhdGUmZGlyZWN0aW9uPWRlc2Mmcm93c1BlclBhZ2U9MjAmcGFnZT0xMA==
 DokumentSodiščeOddelekDatumInstitutJedro
UPRS Sodba III U 160/2017-12Upravno sodiščeUpravni oddelek17.05.2018samoprijava - davčna napoved - dohodnina - davčna osnova - uveljavljanje olajšave - načelo zakonitostiZakon opredeljuje končni rok, do katerega je lahko vložena davčna napoved na podlagi samoprijave, ne postavlja pa omejitev glede dejstev, da jih zavezanec v njej navaja.
VSRS Sodba II Ips 307/2017Vrhovno sodiščeCivilni oddelek14.03.2019revizija stranskega intervenienta - sklenitev pogodbe - pogodba o poravnavi - izvensodna poravnava - soglasje volj - obličnost pogodbe - forma ad valorem - ustna pogodba - veljavnost pogodbe - javne finance - proračunski uporabnik - trditvena podlaga - prekoračitev trditvene podlage - pobotni ugovor - izpodbijanje dejanskega stanjaNižji sodišči trditvene podlage nista prekoračili in tožničinih trditev nista interpretirali ekstenzivno. V konkretnem primeru je tožnica v dokaznem postopku uspela dokazati trditev, da sta pravdni stranki že na sestanku konec avgusta 2013 dosegli soglasje o ureditvi zadeve z izvensodno poravnavo. Dejstvo, da je tožnica kasneje akceptirala pisni osnutek poravnave ne negira teze o predhodni sklenitvi ustnega dogovora. Iz ugotovljenega dejanskega stanja izhaja, da je bilo med pravdnima strankama podano ustno soglasje glede vseh bistvenih sestavin pogodbe o poravnavi in da pravdni stranki pisne oblike pogodbe o poravnavi nista dogovorili kot pogoj za njeno veljavnost.
UPRS Sodba I U 2102/2017-9Upravno sodiščeUpravni oddelek06.11.2018davek od dohodka pravnih oseb - davčna osnova - povezane osebe - posojilna pogodba - obresti od posojil - prikrito izplačilo dobička - dividendam podobni dohodki - dokazovanjeZmota pri presoji, ali bodo gospodarske koristi od danega posojila pritekale, praviloma ni računovodska napaka. Da bi se knjiženje prihodkov lahko štelo za napako, bi tožnik moral skladno s SRS predložiti ustrezne dokaze, ki so mu bili na voljo v času, ko so bili računovodski izkazi odobreni za objavo in ki bi morali biti že takrat upoštevani pri njihovi sestavi, pa napak niso bili. Takšnih dokazov tožnik ni predložil. Posledično je davčni organ pravilno zavrnil predložena popravka davčnih obračunov in upošteval prihodke, kot izhajajo iz prvotnih davčnih obračunov. S predložitvijo (prvotnih) davčnih obračunov je tožnik zatrjeval, da je imel prihodke v določeni višini, v inšpekcijskem postopku pa je zatrjeval nižje prihodke in za svoje trditve predložil dokaze, ki jih je davčni organ vsebinsko presodil in argumentirano zavrnil. Na davčnem organu je obveznost, da predlagane dokaze izvede (ali obrazloženo zavrne) ter na podlagi tako izvedenega dokaznega...
VSRS Sklep X DoR 158/2018-4Vrhovno sodiščeUpravni oddelek03.04.2019dopuščena revizija - davek na dodano vrednost (DDV) - finančni najem - sale and lease back - dvakratna prodajaRevizija se dopusti glede vprašanja: - ali se pravni posel prodaje in takojšnjega finančnega najema, ki se izvede med istima pogodbenima strankama (t.i. sale and lease back) z vidika DDV pravil kvalificira kot dvakratna prodaja blaga ali kot posel dajanja kredita?
VSRS Sklep I Up 198/2018Vrhovno sodiščeUpravni oddelek13.02.2019predlog za vrnitev v prejšnje stanje - prepozna tožba - pooblaščenec za vročitve - vročitev odločbe pooblaščencu - preklic pooblastila - obvestilna dolžnost - pravilna vročitevOkoliščina, da je pooblaščenec za vročitve po tem, ko mu je bila odločba pravilno vročena, odločbo vrnil prvostopenjskemu organu z navedbo, da ni pooblaščen, ne spreminja dolžnosti stranke, da organ seznani s preklicem oziroma odpovedjo pooblastila. Organ je ravnal pravilno, ko je odločbo drugostopenjskega davčnega organa vročil subjektu, za katerega je imel v spisu v času vročitve izkazano, da je pooblaščenec pritožnika. Vročitev je bila torej opravljena pravilno (pooblaščencu za vročitve), da pa pooblaščenec za vročitve ni izpolnil svoje obveznosti po tretjem odstavku 89. člena ZUP in dokumenta ni nemudoma poslal stranki, pa ne vpliva na pravilnost opravljene vročitve, ampak sodi v sfero mandatnega razmerja med pritožnikom in pooblaščencem za vročitve.
VSRS Sodba X Ips 389/2016Vrhovno sodiščeUpravni oddelek10.10.2018dovoljena revizija - vrednostni kriterij - davek po petem odstavku 68. člena ZDavP-2 - dejansko stanje kot revizijski razlog - nestrinjanje z dokazno oceno - porazdelitev dokaznega bremena - listinski dokaz - standard obrazloženosti - sklicevanje na obrazložitev davčnega organa - glavna obravnava v upravnem sporu - nesubstanciran dokazni predlog - ugotavljanje davčne osnove z ocenitvijoV sodni praksi je že ustaljeno stališče, da je v postopkih po 68. členu ZDavP-2 zatrjevanje začetnega stanja in virov premoženja na strani davčnega zavezanca, kar določa porazdelitev dokaznega bremena skladno s pravili dokaznega prava.Tako je navedena dejstva dolžan dokazati tisti, ki jih zatrjuje (torej davčni zavezanec, saj so mu v korist) in je tudi mogoče razumno pričakovati, da za svoje trditve tudi razpolaga s potrebnimi dokazi. Takega dokaznega bremena in abstracto (torej samega po sebi) ni mogoče oceniti kot nemogočega Na revidentu je bilo breme, da glede izkazovanja okoliščin gotovinskih dvigov in pologov na bančni račun dokaže nižjo davčno osnovo. Gotovinsko poslovanje v visokih zneskih je zaradi težje sledljivosti denarnega toka v primerjavi s poslovanjem preko transakcijskih računov na banki, po svoji naravi sicer težje dokazljivo, vendar je prav ta način poslovanja posledica odločitve samega zavezanca. Zavezanec je v teh primerih tudi tisti, ki...
UPRS Sodba I U 1917/2017-10Upravno sodiščeUpravni oddelek12.03.2019nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - nakup stanovanja - pojem stanovanja - plačilo DDVTožnica je v upravnem postopku izkazala plačilo DDV-ja s kupoprodajno pogodbo, zato sodišče meni, da je z vidika davčnih predpisov šteti za novo stanovanje tisto, za katero je plačan DDV (objekt ali del objekta, ki je prvič vseljen oziroma uporabljen).
UPRS Sodba I U 2655/2017-9Upravno sodiščeUpravni oddelek04.12.2018davek na dodano vrednost (DDV) - nakup nepremičnin - prodaja nepremičnin - odbitek vstopnega DDV - namen uporabe nepremičnine - ekonomski namen poslaKljub temu, da gradnja oziroma adaptacija hiše v zadevnem obdobju še ni dokončana, pa gre po ustaljeni sodni praksi lahko tudi v času izgradnje za ekonomsko aktivnost in s tem za pravico zavezanca, da uveljavlja odbitek vstopnega DDV po računih, ki jih prejme v zvezi z izgradnjo. Pri čemer je na davčnem zavezancu, da dokaže zatrjevani namen njene kasnejše (nameravane) prodaje. Da to dokaže, pa ni dovolj njegova izjava, temveč je potrebno, da to dokaže na objektivni način, oziroma s tem, da predloži objektivne dokaze za to, da je nepremičnina, ki se bo zgradila, primerna za ekonomsko izkoriščanje (24. točka). Pri tem se upoštevajo vse (zatrjevane) dejanske okoliščine konkretnega primera, vključno z vrsto blaga in časovnim obdobjem med pridobitvijo blaga in njegovo uporabo za ekonomsko dejavnost oziroma za trgovanje.
UPRS Sodba II U 131/2017-8Upravno sodiščeUpravni oddelek20.02.2019davčna izvršba - izbris gospodarske družbe - sodni register - vročanje - vročanje aktivnim družbenikom - zastaranje pravice do izterjave davka - pretrganje zastaranjaIzbris iz sodnega registra ne vpliva na pravico upnika izbrisane pravne osebe zahtevati plačilo njegove terjatve do te pravne osebe od osebno odgovornih družbnikov. Osebno vročitev je šteti kot uvodno dejanje davčnega organa z namenom davčne izvršbe, zato pretrga tek zastaranja pravice do izterjave v postopku davčne izvršbe.
UPRS Sodba I U 68/2017-14Upravno sodiščeUpravni oddelek22.11.2018inšpekcijski postopek - ukrep inšpektorja za delo - obstoj delovnega razmerja - samostojni podjetnik - elementi delovnega razmerjaPodjetnik nima lastne pravne subjektivitete, v razmerju med podjetnikom in nosilcem podjema pa gre za isto fizično osebo, zato se tudi formalni status s. p. in delavca v delovnem razmerju pojmovno ne izključujeta. Tega ne preprečuje posebna ureditev položaja samostojnih podjetnikov v ZGD-1. Zato vsakič, ko posameznik kot s. p. opravlja delo, ki izpolnjuje elemente delovnega razmerja, ni ovire za ugotovitev kršitve iz drugega odstavka 13. člena ZDR-1.
UPRS Sodba I U 2607/2017-8Upravno sodiščeUpravni oddelek13.11.2018davčna izvršba - izvršba na denarno terjatev dolžnika - dolžnikov dolžnik - iz izvršbe izvzeta sredstva - odškodnina za nepremoženjsko škodoV 159. členu ZDavP-2 so taksativno našteti denarni prejemki, ki so absolutno izvzeti iz izvršbe. Pri določanju dolžnikovih denarnih prejemkov, ki so izvzeti iz izvršbe, se izhaja predvsem iz načela zaščite dolžnika, saj gre za denarne prejemke, ki jih dolžnik potrebuje za zadovoljevanje svojih osnovnih življenjskih potreb. Na ta način se varuje načelo socialne države in eksistenca dolžnika. Med naštetimi denarnimi prejemki je mogoče med drugim najti prejemke iz naslova zakonite preživnine in odškodnine za izgubljeno preživnino zaradi smrti tistega, ki jo je dajal, in prejemke iz naslova odškodnine zaradi telesne poškodbe po predpisih o invalidskem zavarovanju, ni pa med njimi mogoče najti odškodnine za nepremoženjsko škodo.
UPRS Sodba I U 386/2017-12Upravno sodiščeUpravni oddelek20.11.2018davek od dohodkov pravnih oseb - dokazilo o opravljenih storitvah - resničnost poslovnih dogodkov - verodostojna knjigovodska listina - uporaba SRS - davčno (ne)priznani odhodkiNedokazani odhodki že po logiki stvari ne morejo biti poslovno potrebni in davčno priznani ob upoštevanju določb 29. člena ZDDPO-2. Po določbi prvega odstavka 29. člena ZDDPO-2 se za ugotavljanje dobička priznajo odhodki, potrebni za pridobitev prihodkov, ki so obdavčeni po tem zakonu. Odhodki, ki niso potrebni za pridobitev prihodkov, so po drugem odstavku tega člena tudi odhodki, za katere glede na dejstva in okoliščine izhaja, da niso nesposreden pogoj za opravljanje dejavnosti in niso posledica opravljanja dejavnosti, kot tudi odhodki, ki niso skladni z običajno poslovno prakso.
Sodba II Ips 638/2008Vrhovno sodiščeCivilni oddelek28.05.2009povrnitev nepremoženjske in premoženjske škode - izguba na dohodku zaradi bolniškega staleža - načelo objektivne pogojenosti višine odškodnine - načelo individualizacije višine odškodnine - compensatio lucri cum damno (poračunavanje koristi) - dovoljenost revizije zoper sklep o stroških postopka - zavrženje revizijePosameznik, ki v času bolniškega staleža prejema 100 % nadomestilo plače, ni upravičen do odškodnine zaradi izgube na dohodku. Odmera odškodnine ne more odraziti zgolj oškodovančevega individualnega vrednotesnja konkretnih posledic. Pomembno je, da ima omenjeno izhodišče korektiv v načelu objektivne pogojenosti višine odškodnine.
VSRS Sodba in sklep X Ips 336/2017Vrhovno sodiščeUpravni oddelek19.03.2019dovoljena revizija iz vrednostnega razloga - davek od dohodkov pravnih oseb (DDPO) - transferne cene - metode ugotavljanja transfernih cen - povezane osebe - standard obrazloženosti - prikrito izplačilo dobička - osnova za davčni odtegljaj - dvojno obdavčenje - nejasna in nepopolna obrazložitev izpodbijane sodbe - absolutna bistvena kršitev določb postopka v upravnem sporu - ugoditev revizijiObrazložitev sodišča prve stopnje glede ugotovitve o povezanih osebah zadosti standardu obrazloženosti odločb sodišča prve stopnje v upravnem sporu. Iz obrazložitve je razvidno, kateri so bili odločilni razlogi za prepričanje sodišča v pravilnost ugotovitve dejanskega stanja in pravne subsumpcije le-tega pod uporabljene norme materialnega prava glede vprašanja, ali sta revidentka in družba T. povezani v smislu opredelitve povezanih oseb iz 2. točke prvega odstavka 16. člena ZDDPO-2. Razvidno je tudi, da je sodišče upoštevalo vse bistvene navedbe stranke glede tega vprašanja in se do njih tudi opredelilo. Zgolj nestrinjanje s presojo sodišča o neutemeljenosti tožbenih ugovorov, s katerimi je nasprotovala ugotovitvi, da gre za povezani osebi, pa te kršitve tudi ne more utemeljiti. Neutemeljeni so revizijski ugovori v zvezi z izbiro metode za določitev primerljive tržne cene, saj je iz obrazložitve izpodbijane sodbe razvidno, da se je davčni organ za metodo...
VIII DoR 38/2019Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek02.04.2019predlog za dopustitev revizije - ugoditev predlogu - dopuščena revizija - javni uslužbenec - premestitevRevizija se dopusti glede vprašanja, ali lahko delodajalec javnega uslužbenca premesti na novo delovno mesto le na podlagi in po postopku iz 149. in 150. člena ZJU.
VSRS Sodba in sklep I Up 168/2017Vrhovno sodiščeUpravni oddelek05.03.2019varstvo osebnih podatkov - kršitev ustavnih pravic - pravica do zasebnosti - ugotovitvena tožba - procesne predpostavke za ugotovitveno tožbo - pravni interes - odvzem premoženja nezakonitega izvora - pridobivanje podatkov - bančni račun - bančna tajnost - načelo sorazmernosti - pravica do učinkovitega sodnega varstva - pritožbena obravnava - glavna obravnava pred Vrhovnim sodiščem - ugotovitvena sodba v upravnem sporuZUS-1 glede zahteve po obstoju pravnega interesa za vloženo tožbo ne ločuje med različnimi oblikami tožbenih zahtevkov, ki so našteti v 33. členu ZUS-1. To pomeni, da za vložitev ugotovitvene tožbe veljajo enaka pravila kot za druge oblike tožbenih zahtevkov, torej tudi to, da zanjo ni treba izkazati posebnega, kvalificiranega pravnega interesa. V primeru, da so bili pridobljeni osebni podatki določene fizične osebe, je davčni organ vezan na ZVOP-1. Na davčnemu organu je dokazno breme, da razumno utemelji potrebo po pridobitvi podatkov za namen iz 39. člena ZDavP-2, torej da dokaže, da je bila pridobitev teh podatkov potrebna za opravljanje njegovih nalog, med katere sodi tudi davčni inšpekcijski nadzor, v razmerju do določenega davčnega zavezanca. Ob tem je davčni organ pri pridobivanju osebnih podatkov tako davčnega zavezanca kot tretjih (povezanih) oseb dolžan spoštovati temeljno načelo varstva osebnih podatkov - načelo sorazmernosti, po katerem se lahko...
VSRS Sklep X Ips 60/2017Vrhovno sodiščeUpravni oddelek06.03.2019dovoljena revizija iz vrednostnega razloga - davek po petem odstavku 68. člena ZDavP-2 - načelo neposrednosti - neposredno zaslišanje - izvedba dokaza - pisna izjava prič - obrazložitev zavrnitve dokaznih predlogov - obrazloženost sodne odločbe - absolutna bistvena kršitev določb postopka v upravnem sporu - ugoditev revizijiNeposrednost zaslišanja priče po sodišču je eden od bistvenih vidikov 22. člena Ustave. Z 236.a členom ZPP predviden način uresničevanja te pravice z vpogledom zgolj v pisno izjavo priče lahko nadomesti (neposredno) zaslišanje priče le pod zakonsko določenimi pogoji, med njimi tudi, da zaslišanja ni zahtevala nobena stranka. V obravnavanem primeru niti iz razlogov izpodbijane sodbe niti iz podatkov v sodnem spisu ni razvidno, zakaj sodišče ni zaslišalo določene priče, kar je zahteval revident, zato je Vrhovno sodišče soočeno s procesno situacijo, kjer ni mogoče preizkusiti razlogov, ki so vodili sodišče prve stopnje k ravnanju, ki pomeni poseg v načelo neposrednosti pri zaslišanju priče. Zato je v tem delu podana bistvena pomanjkljivost sodbe, zaradi katere je ni mogoče preizkusiti. Sodišče prve stopnje je poleg tega izhajalo iz ocene izjave priče v obliki listine, ki jo je izvedlo kot dokaz, vendar pa iz same sodbe ni razvidno, da bi jo sodišče kakorkoli...
VSRS Sodba X Ips 153/2017Vrhovno sodiščeUpravni oddelek06.03.2019dovoljena revizija po vrednostnem kriteriju - davek od dohodka pravnih oseb - davek na dodano vrednost (DDV) - ponavljanje tožbenih navedb - revizija kot samostojno pravno sredstvo - meje preizkusa v revizijskem postopku - pravilna uporaba materialnega prava - pomanjkljiva trditvena podlaga - nesubstanciran dokazni predlogRevizija je samostojno pravno sredstvo, ki mora imeti konkretizirane revizijske razloge, saj je celoten revizijski preizkus zakonitosti sodbe, vključno s preizkusom pravilne uporabe materialnega prava po uradni dolžnosti, mogoč le v mejah postavljenih revizijskih trditev. Za revizijsko presojo je torej zgolj vsebinsko ponavljanje tožbenih navedb neupoštevno, saj predmet izpodbijanja z revizijo ni odločba, ki jo je izdal davčni organ in zato za vsebinsko utemeljenost revizije ne zadostuje ponovitev tožbenih navedb. Revizijsko sodišče mora na pravilno uporabo materialnega prava paziti po uradni dolžnosti. Vendar ima tudi ta preizkus svoje meje, saj je kritika pravne presoje možna le ob ustrezni revizijski trditveni podlagi, ta pa je v obravnavani reviziji skoraj povsem izostala.
VSRS Sklep I Up 186/2018Vrhovno sodiščeUpravni oddelek06.02.2019tožba v upravnem sporu - procesne predpostavke - izčrpanje rednih pravnih sredstev - internetna domena - zapečatenje - izboljšanje pravnega položajaČe zoper upravno odločbo niso izčrpana redna pravna sredstva v upravnem postopku, ni izpolnjena procesna predpostavka za tožbo v upravnem sporu, ki izhaja iz prvega odstavka 6. člena ZUS-1. Navedena pomanjkljivost je razlog za zavrženje tožbe v skladu s 7. točko prvega odstavka 36. člena ZUS-1.
VSRS Sklep X Ips 315/2016Vrhovno sodiščeUpravni oddelek14.02.2019dovoljenost revizije - pomembno pravno vprašanje - že rešeno pravno vprašanje - davek na nepremično premoženje večje vrednosti - neustavna zakonska določba - ugotovitvena odločba Ustavnega sodišča - prenehanje veljavnosti in uporabe zakona - izredno pravno sredstvo - odprava ali razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici (ZDavP) - kršitev materialnega prava.Vprašanje, ki je v praksi Vrhovnega sodišča že rešeno, ne more biti pomembno pravno vprašanje. Ker se je Vrhovno sodišče do vprašanja, ali se lahko v odločbo o odmeri davka na nepremično premoženje večje vrednosti, zoper katero revidentka ni vložila pritožbe, zaradi po pravnomočnosti te odločbe izdane odločbe Ustavnega sodišča, s katero je Ustavno sodišče ugotovilo protiustavnost materialnega davčnega zakona, poseže z izrednim pravnim sredstvom odprave, razveljavitve oziroma spremembe odločbe po nadzorstveni pravici, že opredelilo, revizija z enakim pravnim vprašanjem ni dovoljena.

Izberi vse|Izvozi izbrane