Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 5060cT1kYXZlayZkYXRhYmFzZSU1QlNPVlMlNUQ9U09WUyZkYXRhYmFzZSU1QlVQUlMlNUQ9VVBSUyZfc3VibWl0PWklQzUlQTElQzQlOERpJm9yZGVyPWNoYW5nZURhdGUmZGlyZWN0aW9uPWRlc2Mmcm93c1BlclBhZ2U9MjAmcGFnZT0x
 DokumentSodiščeOddelekDatumInstitutJedro
UPRS Sklep in sodba I U 1002/2017-52Upravno sodiščeUpravni oddelek03.04.2019carina - obračun uvoznih dajatev - nezakonita odstranitev blaga izpod carinskega nadzora - zaključek tranzitnega postopka - udeležba drugih oseb - odgovornost glavnega izvajalca - skrbnost dobrega gospodarstvenikaPo prvem odstavku člena 220 CZS se mora v primeru, če znesek dajatev, ki izhaja iz carinskega dolga, ni bil vknjižen v skladu s členoma 218 in 219 ali je bil vknjižen nižji znesek od zakonsko dolgovanega, vknjižba zneska izterjevanih dajatev ali preostalega izterjevanega zneska dajatev, opraviti v roku dveh dni, ki se šteje od dneva, ko carinski organi to ugotovijo in lahko izračunajo zakonsko dolgovni znesek ter določijo dolžnika (naknadna vknjižba). Se pa po drugem odstavku tega člena, razen v primerih iz drugega in tretjega pododstavka člena 217(1), naknadna vknjižba ne opravi (med drugim) v primeru, če zakonsko dolgovani znesek dajatev ni bil vknjižen kot posledica napake carinskih organov, ki je oseba, zavezana plačilu, ni mogla ugotoviti ter je sama ravnala v dobri veri in v skladu z vsemi predpisi, določenimi z veljavno zakonodajo v zvezi s carinsko deklaracijo (točka b). Pri prevozu in nadzoru prevoza blaga tožnik ni spoštoval pravil obveznosti izvedbe...
UPRS Sodba III U 222/2017-9Upravno sodiščeUpravni oddelek21.03.2019nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - odmera nadomestila - obnova postopka - pogoji za obnovo postopkaIz okoliščin konkretnega primera izhaja, da tožnica ni pravočasno poskrbela za uskladitev in popravo podatkov v evidencah občine, ki so bili podlaga odmere NUSZ, in ki so bili javno objavljeni, kot tudi za vložitev rednega pravnega sredstva zoper odmerno odločbo, zato le-tega ne more sanirati z uporabo izrednega pravnega sredstva obnove postopka.
UPRS Sodba in sklep I U 2276/2018-10Upravno sodiščeUpravni oddelek23.04.2019pobot davčnih obveznosti - obvestilo o pobotu - pritožba - zavrženje - pritožba zoper obvestilo - zavrženje pritožbe - upravni aktV davčnem pravu do pobota pride ex lege, tj. po sili zakona, davčni organ pa nato takšen zakonski pobot le še ustrezno dokumentira v svojih evidencah in o njem obvesti zavezanca za davek. Vsled navedenega z obvestilom zavezancu za davek davčni organ ne ustvarja nobenih pravnih posledic oz. takšno obvestilo nima nobenega normativnega učinka, temveč gre, kot to pove že ime, le za obvestilo. Čim obvestilo samo po sebi ne ustvarja pravic in dolžnosti, pa ga ni mogoče obravnavati, kot da gre za odločbo (s katero je bilo meritorno odločeno v konkretni upravni zadevi), ki bi jo bilo moč izpodbijati s pritožbo po 229. členu ZUP, zato je treba po drugem odstavku 240. člena ZUP takšno pritožbo zavreči kot nedovoljeno.
UPRS Sodba I U 2161/2018-31Upravno sodiščeUpravni oddelek19.03.2019odmera davka v posebnih primerih - ocena davčne osnove - verjetna davčna osnova - izvor premoženja - sredstva za privatno potrošnjo - povprečna stopnja dohodnine enoletnih dohodkov - dokazovanjeDavek po petem odstavku 68. člena ZDavP-2 se odmeri po povprečni stopnji dohodnine od enoletnih dohodkov zadnjega davčnega obdobja, v katere se vključujejo tako napovedani kot tudi nenapovedani dohodki. Ker se po tej določbi nepojasnjen porast premoženja lahko (in praviloma) ugotavlja za več let skupaj in ker v takih primerih praviloma ni mogoče ugotoviti, koliko prirasta odpade na posamezno davčno obdobje, je treba v primerih, ko ni mogoče ugotoviti, kateri dohodki odpadejo na posamezno davčno obdobje, šteti, da odpade na posamezno davčno obdobje sorazmeren del prirasta. V primeru odsotnosti listinskih dokazov se dejstva oziroma trditve dokazujejo tudi z drugimi dokaznimi sredstvi, lahko tudi s pričami, če je glede na okoliščine primera ta dokazni predlog ustrezen in primeren ter ustrezno substanciran. Dokazovanje z listinami je torej prednostno, ne pa izključno, saj dokaznih sredstev zakon po navedenem ne omejuje. Vendar pa pravica stranke,...
UPRS Sodba I U 2599/2017-10Upravno sodiščeUpravni oddelek20.02.2019dobiček iz kapitala - poslovni delež v gospodarski družbi - odsvojitev vrednostnih papirjev - odsvojitev poslovnega deleža - ugotavljanje davčne osnove - vrednost kapitala v času pridobitve - vrednost kapitala v času odsvojitve - naknadna vplačilaVelikost poslovnega deleža v smislu ZGD-1 ni enaka ekonomski vrednosti tega deleža, ki je bistvena za opredelitev dohodka davčnega zavezanca v smislu ZDoh-2. V poslovni delež kot skupek korporacijskih pravic spadajo tudi pravice in obveznosti družbenika v zvezi z naknadnimi vplačili kapitala, tako da tudi te sodijo v pojem kapitala, kot ga opredeljuje 93. člen ZDoh-2. Za namen odmere davka na kapitalski dobiček v delež v gospodarski družbi po 2. točki 93. člena ZDoh-2 spadajo tudi pravice in obveznosti družbenika v zvezi z naknadnimi vplačili. Za namen odmere davka na kapitalski dobiček je zato v vrednost kapitala ob pridobitvi po 98. členu ZDoh-2 treba šteti ne le pogodbeno vrednost kapitala ob vplačilu osnovnega vložka, ampak tudi pogodbeno vrednost naknadnih vplačil.
UPRS Sodba I U 2535/2017-11Upravno sodiščeUpravni oddelek20.02.2019dobiček iz kapitala - odsvojitev vrednostnih papirjev - ugotavljanje davčne osnove - vrednost kapitala v času pridobitve - vrednost kapitala v času odsvojitve - naknadna vplačila - poslovni delež v gospodarski družbiVelikost poslovnega deleža v smislu ZGD-1 ni enaka ekonomski vrednosti tega deleža, ki pa je bistvena za opredelitev dohodka davčnega zavezanca v smislu ZDoh-2. V poslovni delež kot skupek korporacijskih pravic spadajo tudi pravice in obveznosti družbenika v zvezi z naknadnimi vplačili kapitala, tako da tudi te sodijo v pojem kapitala, kot ga opredeljuje 93. člen ZDoh‑2. Za namen odmere davka na kapitalski dobiček v delež v gospodarski družbi po 2. točki 93. člena ZDoh-2 spadajo tudi pravice in obveznosti družbenika v zvezi z naknadnimi vplačili. Za namen odmere davka na kapitalski dobiček je zato v vrednost kapitala ob pridobitvi po 98. členu ZDoh-2 treba šteti ne le pogodbeno vrednost kapitala ob vplačilu osnovnega vložka, ampak tudi pogodbeno vrednost naknadnih vplačil.
UPRS Sodba I U 865/2017-13Upravno sodiščeUpravni oddelek26.03.2019davek od dohodkov pravnih oseb - obresti od posojil - davčno (ne)priznani odhodki - navidezni posel - verodostojne listine - pravica do informacije - rok za izdajo odmerne odločbeTožeča stranka ne izkazuje dolgoročnih finančnih obveznosti iz naslova obravnavanih posojil. Prilivi denarnih sredstev, ki so izkazani na konto kartici dobavitelja in na katere se sklicuje tožeča stranka, niso evidentirani na podlagi posojilnih pogodb, temveč na podlagi bančnih izpisov, iz katerih ni moč v ničemer prepoznati, da naj bi šlo za sredstva iz zatrjevanih posojilnih razmerij. Dana posojila tudi niso izkazana v bilancah družbe A. d.o.o. niti niso izkazani prihodki iz tega naslova pri omenjeni družbi. Po neprerekanih podatkih gre za neaktivno družbo, saj ta v svojih poslovnih izkazih vse od ustanovitve dalje (leta 2005), vključno v letu 2009, ni izkazala niti finančnih naložb niti finančnih prihodkov. Medtem ko so šla nakazila obresti v Luksemburg, ne da bi bilo iz posojilnih pogodb, računov oz. faktur v zvezi obrestmi ali iz drugih predloženih listin mogoče razbrati, da so bila plačila nakazana na račune omenjene družbe, ki je oziroma naj bi dala posojila...
UPRS Sodba I U 2537/2017-14Upravno sodiščeUpravni oddelek19.02.2019dobiček iz kapitala - odsvojitev vrednostnih papirjev - odsvojitev poslovnega deleža - ugotavljanje davčne osnove - vrednost kapitala v času pridobitve - vrednost kapitala v času odsvojitve - naknadna vplačila - poslovni delež v gospodarski družbiVelikost poslovnega deleža v smislu ZGD-1 ni enaka ekonomski vrednosti tega deleža, ki je bistvena za opredelitev dohodka davčnega zavezanca v smislu ZDoh-2. V poslovni delež kot skupek korporacijskih pravic spadajo tudi pravice in obveznosti družbenika v zvezi z naknadnimi vplačili kapitala, tako da tudi te sodijo v pojem kapitala, kot ga opredeljuje 93. člen ZDoh‑2. Za namen odmere davka na kapitalski dobiček v delež v gospodarski družbi po 2. točki 93. člena ZDoh-2 spadajo tudi pravice in obveznosti družbenika v zvezi z naknadnimi vplačili. Za namen odmere davka na kapitalski dobiček je zato v vrednost kapitala ob pridobitvi po 98. členu ZDoh-2 treba šteti ne le pogodbeno vrednost kapitala ob vplačilu osnovnega vložka, ampak tudi pogodbeno vrednost naknadnih vplačil.
UPRS Sodba I U 796/2018-9Upravno sodiščeUpravni oddelek20.02.2019davčna izvršba - stroški postopka - pritožba - stroški pritožbenega postopka - pritožbeni uspeh - uspeh v postopku - odvetniška tarifaStališče toženke, da je zavezanec za davek upravičen „le do enih stroškov postopka“, ni pravilno, saj nima podlage v 79. členu ZDavP-2. Tretji odstavek 79. člena ZDavP-2 namreč določa, da gredo tudi stroški pravnega zastopanja in strokovne pomoči v breme davčnega organa, če se je postopek končal ugodno za zavezanca za davek. Med strankama ni spora o tem, da se je postopek končal ugodno za tožnika, cit. zakonsko določilo pa ne pravi, da bi bil zavezanec za davek ob tem upravičen do „le enih stroškov postopka“, kot je to formuliral drugostopenjski davčni organ v izpodbijani odločbi. Nasprotno, zakon govori o „stroških davčnega postopka“, torej v množini, pri čemer pa jih nato eksemplifikativno našteva. Ob upoštevanju tudi različne vsebine vloženih pravnih sredstev, sodišče sodi, da je tožnik upravičen do povračila priglašenih stroškov za vse vložene pritožbe.
UPRS Sodba I U 263/2018-10Upravno sodiščeUpravni oddelek20.02.2019dobiček iz kapitala - dohodek od dobička iz kapitala - odsvojitev vrednostnih papirjev - nabavna vrednost kapitala - vrednost kapitala v času pridobitve - vrednost kapitala v času odsvojitve - naknadna vplačila - obnova postopkaVelikost poslovnega deleža v smislu ZGD-1 ni enaka ekonomski vrednosti tega deleža, ki pa je bistvena za opredelitev dohodka davčnega zavezanca v smislu ZDoh-2. V poslovni delež kot skupek korporacijskih pravic spadajo tudi pravice in obveznosti družbenika v zvezi z naknadnimi vplačili kapitala, tako da tudi te sodijo v pojem kapitala, kot ga opredeljuje 93. člen ZDoh-2. Za namen odmere davka na kapitalski dobiček v delež v gospodarski družbi po 2. točki 93. člena ZDoh-2 spadajo tudi pravice in obveznosti družbenika v zvezi z naknadnimi vplačili. Za namen odmere davka na kapitalski dobiček je zato v vrednost kapitala ob pridobitvi po 98. členu ZDoh-2 treba šteti ne le pogodbeno vrednost kapitala ob vplačilu osnovnega vložka, ampak tudi pogodbeno vrednost naknadnih vplačil. Le tako se tedaj lahko ugotovi realno povečanje premoženja družbe, ob izplačilu pa premoženja davčnega zavezanca.
UPRS Sodba II U 139/2017-10Upravno sodiščeUpravni oddelek22.05.2019dohodnina - odmera dohodnine - čezmejni delovni migrant - davčna olajšavaSlovenija odobri kot odbitek od davka od dohodka plačanega rezidenta znesek, ki je enak davku od dohodka, ki je plačan v tujini, pri tem pa tak odbitek ne sme preseči zneska dohodnine, ki bi ga bilo treba plačati po ZDoh-2 od tujih dohodkov, če odbitek ne bi bil možen.
UPRS Sodba I U 2864/2017-10Upravno sodiščeUpravni oddelek19.12.2018davek na promet nepremičnin - sodna poravnava - razdružitev solastnine - odplačni prenos lastninske pravice - prodajna cena nepremičnine - davčna osnova - napačna uporaba materialnega pravaNi razvidno, zakaj je transakcija, ki temelji na sodni poravnavi, sklenjeni v postopku razdružitve solastnine na nepremičninah, obravnavana kot enostaven odplačen prenos lastninske pravice na nepremičnini (torej po drugem odstavku 3. člena ZDPN-2). V takšnem položaju je treba upoštevati določilo 5. alinee tretjega odstavka 3. člena ZDPN-2 in preveriti, ali so sploh podani pogoji za obdavčitev takšne transakcije. Pri razdelitvi solastnine namreč ni obdavčitve z DPN, razen v morebitnem presežku. Za to pa je najprej treba ugotoviti morebiten obstoj takšnega presežka.
UPRS Sodba I U 1425/2017-10Upravno sodiščeUpravni oddelek25.10.2018davek od dohodkov pravnih oseb - ocena davčne osnove - posredniška pogodba - posojila - povezana družba - računi - rok za izdajo odločbe - pravica do informacijeRok za izdajo odmerne odločbe v davčnem inšpekcijskem nadzoru, ki ga določa drugi odstavek 141. člena ZDavP-2, je inštrukcijske in ne prekluzivne narave. Navedeni rok tudi ni materialni, temveč procesni rok. Davčni organ mora zato tudi po poteku tega roka izdati davčno inšpekcijsko odločbo. Namen tega roka je, da se zaradi zahtevnosti inšpekcijskih postopkov zagotovi daljši rok za izdajo odločbe, kot ga določa splošna ureditev v 222. členu ZUP in ne, da bi odločbe po poteku roka sploh ne bilo več mogoče izdati. Izkazani so stiki med tožečo stranko in njenimi zaposlenimi s proizvajalci blaga v Indiji in na Kitajskem ter prejem blaga neposredno od tujih proizvajalcev. Računi za blago so izdani s strani posredniških družb, pri čemer je že njihova vsebina pomanjkljiva, predvsem pa je cena blaga na računih bistveno višja od cene, ki je izkazana na računih kitajskih oziroma indijskih proizvajalcev. Zato so stroški za blago bistveno višji in s tem nižja davčna...
UPRS Sodba I U 2698/2017-10Upravno sodiščeUpravni oddelek25.10.2018davek na dodano vrednost (DDV) - davek od dohodka pravnih oseb - dohodnina - plovilo - nakup plovila - gospodarska raba - dejanska raba - odbitek vstopnega DDV - osnovna sredstva - davčno (ne)priznani odhodki - stroški za privatno življenje - investicijska olajšavaTožnik je izpolnil zgolj formalne pogoje v smislu registracije plovila za gospodarski namen in registracije dejavnosti oddajanja plovila v najem, ni pa z izdajo le petih računov v obdobju med 2011 in 2015, od katerih so bili trije izdani poslovodji in edinemu družbeniku tožnika, v skupni vrednosti 6.350,00 EUR neto in nekaj komunikacijami o možnosti najema predmetnega plovila dokazal dejanskega opravljanja dejavnosti oddajanja predmetnega plovila v najem, in sicer niti v trenutku spornega odbitka vstopnega DDV junija in julija 2011 niti kasneje do prodaje predmetnega plovila. Vprašanje, ali je bila dejavnost opravljana ali ne, pomeni pravno kvalifikacijo ugotovljenih dejstev (nato pa na osnovi te pravne kvalifikacije sledi izpeljava pravne posledice) in s tem uporabo prava, za to pravno kvalifikacijo pa je pristojen organ, ki v zadevi odloča, oz. sodišče. Plovilo se ne more šteti za opremo po SRS, ker tožnik s plovilom ni opravljal dejavnosti. Temeljno pravilo vzročne...
UPRS Sodba I U 2686/2017-9Upravno sodiščeUpravni oddelek19.12.2018davek na dodano vrednost (DDV) - odbitek vstopnega DDV - računi - sestavine računa - nepopoln račun - povezane osebeRačuni nimajo vseh elementov iz 82. člena ZDDV- 1. Zgolj formalna pomanjkljivost računa še ni razlog za nepriznanje pravice do odbitka vstopnega DDV, če ima davčni organ vse podatke za to, da preveri, ali so izpolnjeni vsebinski pogoji v zvezi s to pravico. Razlog za zavrnitev pravice do odbitka DDV po spornih računih je v njihovi vsebinski pomanjkljivosti, saj organ kljub spremljajoči dokumentaciji ni mogel preveriti podatkov o blagu oziroma storitvah na računu. Iz računov in priložene dokumentacije ni razvidna količina oziroma obseg ter vrsta storitev. Opis storitev na računih je zelo splošen, na primer vodenje in koordinacija del v trgovinah SD, pomoč pri vodenju vaših projektov, priprava tehnične dokumentacije. Računi se sklicujejo na naročilnice, na katerih so storitve opisane enako ali celo še bolj splošno kot na računih. Račun družbe A. d.o.o. št. 0015-2014 se sklicuje na specifikacijo, ki je tožeča stranka ni predložila. Predložila pa je pogodbe,...
UPRS Sodba I U 2515/2017-9Upravno sodiščeUpravni oddelek08.01.2019davčni postopek - zaslišanje priče - stroški priče - stroški prevoza - dejanski stroškiPravilnik o stroških v upravnem postopku določa, da potni stroški obsegajo izdatke za potovanje od prijavljenega stalnega ali začasnega prebivališča do kraja, kjer naj bo opravljeno zaslišanje. Prvi odstavek 119. člena ZUP določa, da ima priča pravico do povračila potnih stroškov in izdatkov v zvezi z bivanjem v kraju; če jim za ta čas ne gre zaslužek, pa tudi pravico do povrnitve izgubljenega zaslužka. Upoštevati je potrebno, da se mora vsakdo, ki je kot priča vabljen na zaslišanje, odzvati vabilu in priti na zaslišanje, ne glede na to v katerem kraju se takrat nahaja. Glede na navedeno zakon ne omejuje pravice do povrnitve potnih stroškov le od kraja stalnega prebivališča do mesta zaslišanja, ampak je priča upravičena do povračila potnih stroškov, ki ji nastanejo zaradi prihoda v kraj zaslišanja
UPRS Sodba I U 1852/2018-9Upravno sodiščeUpravni oddelek24.01.2019davek iz dobička od kapitala - odsvojitev kapitala - odlog ugotavljanja davčne obveznosti - rok za priglasitev - prepozna vloga - zavrženje vlogePo določbi 102. člena ZDoh-2, se za čas odsvojitve kapitala šteje datum sklenitve pogodbe ali drugega pravnega posla oziroma datum pravnomočnosti sodne odločbe ali dokončnosti odločbe upravnega organa, na podlagi katerih je fizična oseba odsvojila kapital. Čas odsvojitve kapitala je po navedenem določen glede na pravni temelj njegove odsvojitve. Ko gre za pogodbeni prenos (odsvojitev) kapitala, je čas odsvojitve po določbah ZDoh-2 vezan izključno na datum sklenitve pogodbe. ZDoh-2 časa odtujitve kapitala ne veže na čas uveljavitve pogodbe.
UPRS Sodba I U 1780/2018-10Upravno sodiščeUpravni oddelek24.01.2019davek iz dobička od kapitala - odlog ugotavljanja davčne obveznosti - čas odsvojitve kapitala - trenutek sklenitve pogodbePo določbi 102. člena ZDoh-2, se za čas odsvojitve kapitala šteje datum sklenitve pogodbe ali drugega pravnega posla oziroma datum pravnomočnosti sodne odločbe ali dokončnosti odločbe upravnega organa, na podlagi katerih je fizična oseba odsvojila kapital. Čas odsvojitve kapitala je po navedenem določen glede na pravni temelj njegove odsvojitve. Ko gre za pogodbeni prenos (odsvojitev) kapitala, je čas odsvojitve po določbah ZDoh-2 vezan izključno na datum sklenitve pogodbe.
UPRS Sodba II U 555/2017-22Upravno sodiščeUpravni oddelek11.04.2019informacija javnega značaja - dostop do informacij javnega značaja - nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - davčna tajnost - zbiranje podatkov, ki so davčna tajnostNadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča ima naravo davka na nepremičnine, odločbo o odmeri nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča izda davčni organ po uradni dolžnosti, to stori na podlagi podatkov, ki jih dobi od občine. Občina je to obveznost prenesla na tožečo stranko, ki izvršuje javna pooblastila, med njimi pripravlja tudi podlage za izdajo odločb o odmeri nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča in vodi vse potrebne evidence. Združena evidenca vseh podatkov skupaj z odmerjenim številom točk je sestavljena prav z namenom, da se davčnemu organu omogoči izdaja odločbe o odmeri NUSZ, zato ima naravo podatka v zvezi z davčno obveznostjo zavezancev za davek in predstavlja davčno tajnost.
UPRS Sodba I U 2256/2018-40Upravno sodiščeUpravni oddelek05.03.2019odmera davka v posebnih primerih - ocena davčne osnove - dokazno bremeV zvezi z dokumenti (ponudbami, predračuni in računi), ki jih je tožnik predložil k pripombam na zapisnik glede izgradnje stanovanjske hiše, iz ugotovljenega dejanskega stanja ne izhaja, da plačilo ni bilo izvedeno. Tožnik navaja, da so bili dokumenti in računi izdani v letu 2008, ko je dvigoval gotovino iz svojega TRR. Če so bili dvigi iz TRR opravljeni pred plačilom računov, pa od tožnika ni mogoče razumno zahtevati, da dokaže, da so določeni računi plačani s točno temi bankovci, ki so bili pred tem dvignjeni iz tožnikovega TRR. Tega tožnik ne bi mogel dokazati niti s predložitvijo potrdila o plačilu, ki sicer potrjuje, da je transakcija plačana. Dokazno breme pa za tožnika ne sme biti nemogoče. Skladno s stališčem iz sklepa VS se je dokazno breme o porabi teh sredstev na tej točki ponovno prevalilo na davčni organ, ki zatrjuje, da tožnik dvignjenih denarnih sredstev iz TRR v letu 2008 ni porabil za gradnjo stanovanjske hiše.

Izberi vse|Izvozi izbrane