Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 5091cT1kYXZlayZkYXRhYmFzZSU1QlNPVlMlNUQ9U09WUyZkYXRhYmFzZSU1QlVQUlMlNUQ9VVBSUyZfc3VibWl0PWklQzUlQTElQzQlOERpJm9yZGVyPWNoYW5nZURhdGUmZGlyZWN0aW9uPWRlc2Mmcm93c1BlclBhZ2U9MjAmcGFnZT0x
 DokumentSodiščeOddelekDatumInstitutJedro
VSRS Sklep I Up 105/2017Vrhovno sodiščeUpravni oddelek30.08.2017sklep o začetku davčnega inšpekcijskega nadzora - odmera davka od nenapovedanih dohodkov - akt, ki se lahko izpodbija s tožbo v upravnem sporu - subsidiarno sodno varstvo po 4. členu ZUS-1Postopek odmere davka od nenapovedanih dohodkov po 68.a členu ZDavP-2 je upravni davčni postopek, ki je vezan na pravila ZDavP tudi glede davčnega inšpekcijskega nadzora, ter ni posebno izredno pravno sredstvo, kot to zatrjuje pritožnik. Upravni postopek je sestavljen iz posameznih dejanj, ki se opravljajo in si sledijo v določenem redu, tako da tvorijo organsko celoto. Cilj posameznih dejanj davčnega postopka, ki si sledijo v logičnem zaporedju, je odločitev o davčni obveznosti. Zato vodenja postopka kot povsem splošne oznake za aktivnost upravnega organa ni mogoče opredeliti niti kot izdaje upravnega akta v smislu 2. člena ZUS-1, niti kot posamičnega akta ali dejanja iz 4. člena ZUS-1. S tožbo v upravnem sporu pa ni mogoče preprečiti teka v zakonu predpisanega postopka, saj mora oseba izkoristiti pravna sredstva, ki jih zakon predvideva v tistem postopku, ki se vodi, s tožbo po 4. členu ZUS-1 pa teh pravnih sredstev ni mogoče obiti.
VSRS Sklep I Up 12/2019Vrhovno sodiščeUpravni oddelek23.01.2019začasna odredba - neizkazana težko popravljiva škoda - davek od nenapovedanih dohodkovPlačilo denarne obveznosti, ki izhaja iz izpodbijanega upravnega akta (davčne odločbe) samo po sebi ne pomeni škode v smislu 32. člena ZUS-1. V posledici plačila oziroma izterjave obveznosti sicer lahko nastane tudi škoda, ki je upoštevna v smislu zakona, ta pa je lahko podlaga za izdajo začasne odredbe, če je težko popravljiva. Pritožnik pa ni navajal ne upoštevne oblike škode, ne zatrjeval, zakaj bi bila težko popravljiva.
UPRS Sodba I U 1344/2018-9Upravno sodiščeUpravni oddelek28.05.2019davek na dodano vrednost (DDV) - odmera DDV - odbitek vstopnega DDV - identifikacijska številka - popravek obračunanega DDV - obrnjena davčna obveznostTožnikove prejete fakture dobaviteljev kažejo, da je bil tožnik kupec mobilnih telefonov, in sicer so mu bile fakture izdane na način, da je bila na njih navedena njegova ID za DDV številka in ob sklicevanju na znotrajskupnostno davka prosto dobavo po 6a členu nemškega zakona, ki ureja davek na dodano vrednost. Tako je tožnik s posredovanjem svoje slovenske ID za DDV nemškemu dobavitelju dosegel, da mu v Nemčiji DDV ni bil zaračunan. Na svojih izhodnih fakturah tožnik DDV ravno tako ni obračunal, a se je pri tem skliceval na mehanizem obrnjene davčne obveznosti, in sicer za storitve.
UPRS Sodba I U 1510/2018-14Upravno sodiščeUpravni oddelek16.04.2019stavbno zemljišče - nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - oprostitev plačila - pogoji - plačilo DDVTožnika sta v upravnem postopku predložila prodajno pogodbo, iz katere izhaja, da sta plačala DDV, zato sodišče, glede na citiran davčni predpis, meni, da je iz vidika davčnih predpisov šteti za novo stanovanje tisto, za katero je plačan DDV (objekt ali del objekta, ki je prvič vseljen oziroma uporabljen).
VSRS Sodba II Ips 160/2017Vrhovno sodiščeCivilni oddelek18.10.2018povrnitev premoženjske škode - renta za tujo nego in pomoč - občasna pomoč - popolna odškodnina - dopuščena revizijaOškodovanec je upravičen do povrnitve vse premoženjske škode, tudi tiste, ki je nastala zaradi nezmožnosti za aktivnosti, ki niso potrebne za »osnovno eksistenco« in jih je opravljal le občasno. Bistveno je, da oškodovanec zaradi zaradi njihove opustitve, ki je posledica zmanjšanih ali uničenih sposobnosti, trpi premoženjsko prikrajšanje - ne le kot izgubo zaslužka, pač pa tudi kot na novo nastal objektivno potreben strošek, ki ga sam z razumnimi ukrepi ne more odpraviti ali zmanjšati in ki je potreben za ohranitev prejšnjega (premoženjskega) stanja.
UPRS Sodba I U 2052/2017-9Upravno sodiščeUpravni oddelek04.06.2019davek na dodano vrednost (DDV) - solidarna odgovornost za plačilo ddv - izogibanje plačilu davka - objektivne okoliščine - goljufiv namen - odbitek vstopnega DDVPo 76b. členu ZDDV-1, ki se uporablja v obravnavanem primeru, je vsak davčni zavezanec, identificiran za namene DDV v Sloveniji, solidarno odgovoren za plačilo DDV, če iz objektivnih okoliščin izhaja, da je vedel oziroma bi moral vedeti, da sodeluje pri transakcijah, katerih namen je izogibanje plačilu DDV (prvi odstavek 76b. člena ZDDV-1). Če davčni organ ugotovi, da je dobava blaga ali storitev sestavni del transakcij, katerih namen je izogibanje plačilu DDV, davčnega zavezanca, ki sodeluje v teh transakcijah, obvesti o obstoju teh okoliščin in njegovi solidarni odgovornosti za plačilo DDV, če bo še naprej udeležen v takih transakcijah. Od dneva prejema obvestila davčnega organa se šteje, da je davčni zavezanec vedel, da z nakupom sodeluje pri transakcijah, katerih namen je izogibanje plačilu DDV (drugi odstavek 76b. člena ZDDV-1).
UPRS Sodba I U 2356/2018-10Upravno sodiščeUpravni oddelek19.06.2019davek na darila in dediščine - višina davčne osnove - solidarna odgovornost dedičev - delno plačilo dolgaNa podlagi tretjega odstavka 142. člena ZD so vsi dediči nerazdelno odgovorni za zapustnikove dolgove, ne glede na to, ali je delitev dediščine že izvršena ali ne. V konkretnem primeru je zapustnik z oporoko določil, katero premoženje gre posameznemu oporočnemu dediču, kar se šteje za razdelitev zapuščine, kar je zapuščinsko sodišče v postopku dedovanja tudi upoštevalo. Kljub taki razdelitvi zapuščine pa na podlagi ZD, vsi sodediči solidarno odgovarjajo za obveznosti zapustnika (tretji odstavek 142. člena ZD). To pomeni, da lahko upnik po svoji izbiri od katerega koli sodediča zahteva izpolnitev obveznosti, vsak sodedič pa je, v skladu s prvim odstavkom 142. člena ZD, odgovoren za zapustnikove dolgove (le) do višine vrednosti podedovanega premoženja. Vsak sodedič odgovarja pro viribus hereditatis, vendar (ob ugovoru) ne preko višine podedovanega premoženja. V skladu s 4. odstavkom 142. člena ZD v notranjem razmerju med dediči velja, da se dolgovi delijo...
UPRS Sodba I U 1608/2018-10Upravno sodiščeUpravni oddelek05.06.2019dohodnina - odmera dohodnine - akontacija dohodnine - obdavčitev prejemkov iz tujine - pobot - samoprijavaPo presoji sodišča je prvostopenjski organ informativni izračun dohodnine za leto 2015 povsem pravilno skladno s tretjim odstavkom 267. člena ZDavP-2 štel za dokončno odločbo o odmeri dohodnine za leto 2015. V skladu s tretjim odstavkom 267. člena ZDavP-2 po poteku roka za vložitev ugovora in če davčni zavezanec rezident nanj ne ugovarja, velja informativni izračun dohodnine za odločbo o odmeri dohodnine. V tem primeru velja, da se je zavezanec odpovedal pritožbi. Davčni zavezanec lahko popravi davčno napoved najpozneje od izdaje odmerne odločbe, kot to določa 64. člen ZDavP-2. Tožnik je vlogo – ugovor, v kateri je napovedal dohodke iz tujine in uveljavljal stroške v zvezi z delom, vložil po tem, ko mu je bila že izdana odmerna odločba in tako tožnikove vloge – ugovora zoper informativni izračun dohodnine za leto 2015 tudi po mnenju sodišča ni mogoče šteti za napoved na podlagi samoprijave po prvem odstavku 63. člena ZDavP-2, kot to napačno meni tožnik.
UPRS Sodba I U 863/2019-7Upravno sodiščeUpravni oddelek28.05.2019brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - vsebina prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomočiBrezplačna pravna pomoč se po tem zakonu dodeljuje osebam v zvezi z uveljavljanjem pravice do sodnega varstva, ne pa v zvezi z uresničevanjem pravic oziroma pravnih koristi v upravnem postopku, v katerem odločajo upravni in drugi državni organi o pravicah, obveznostih ali pravnih koristih posameznikov, pravnih oseb in drugih strank (prvi odstavek 1. člena ZUP). Do tega vprašanja se je sodišče že večkrat opredelilo.
VSRS Sklep II Ips 182/2016Vrhovno sodiščeCivilni oddelek18.04.2018dovoljenost revizije - navadno sosporništvo na aktivni strani - subjektivna kumulacija zahtevkov - nediferencirana vrednost spornega predmeta - zavrženje revizijeUstaljeno stališče Vrhovega sodišča je, da ima v konkretnem procesnem položaju navedba enotne (nediferencirane) vrednosti spornega predmeta enake posledice kot njen popoln izostanek, zaradi česar revizija ni dovoljena. Ker so tožniki navedli zgolj enotno (nediferencirano) vrednost spornega predmeta v višini 42.000,00 EUR, si niso zagotovili pravice do revizije.
UPRS Sodba I U 955/2018-9Upravno sodiščeUpravni oddelek19.03.2019telekomunikacije - telefonsko naročniško razmerje - spor med operaterjem in končnim uporabnikom - splošni pogoji poslovanja - plačilo opravljenih storitevIzvajalec telekomunikacijskih storitev, ki uporabnikom (v tem primeru tožnik) omogoča klice na številke 090, se o tem, koliko se zaračunavajo klici, dogovori s ponudnikom zunanjih storitev. Če ponudnik zunanjih storitev tega dogovora ne spoštuje in se z uporabnikom (tj. klicateljem) dogovori za drugačno ceno za izvedene storitve, je kršil pogodbeni odnos z izvajalcem telekomunikacijskih storitev, v tem primeru s tožnikom.
VSRS Sklep X Ips 377/2016Vrhovno sodiščeUpravni oddelek11.09.2019prekinitev revizijskega postopka - zahteva za oceno ustavnosti - davki - davek od dohodkov pravnih oseb (DDPO) - odvetnikVrhovno sodišče je revizijski postopek prekinilo, saj je v zvezi z istimi pravnimi vprašanji oziroma vprašanji skladnosti določb ZDavP-2 in ZOdv, v drugi zadevi vložilo zahtevo za oceno ustavnosti navedenih zakonov. Revizijski postopek se bo nadaljeval po odločitvi Ustavnega sodišča.
VSRS Sklep X Ips 8/2017-26Vrhovno sodiščeUpravni oddelek28.08.2019prekinitev revizijskega postopka - zahteva za oceno ustavnosti zakona - davki - dohodnina - odvetnik - tajnost odvetnikovih podatkovVrhovno sodišče je revizijski postopek prekinilo in zaradi neustavne pravne praznine vložilo zahtevo za oceno ustavnosti ZDavP-2 in ZOdv. Ustavnemu sodišču je predlagalo tudi zadržanje izvrševanja delov teh predpisov. Revizijski postopek se bo nadaljeval po odločitvi Ustavnega sodišča.
VSRS Sklep X Ips 407/2016Vrhovno sodiščeUpravni oddelek11.06.2019dovoljena revizija po vrednostnem kriteriju - davek na dodano vrednost (DDV) - prodaja rabljenih vozil - komisijska prodaja rabljenih avtomobilov - prepoved spremembe odločbe v škodo pritožnika (reformatio in peius) - izpodbijani upravni akt odpravljen in zadeva vrnjena toženi stranki v ponoven postopek - missing trader - simuliran (navidezni) pravni posel - neizvedba glavne obravnave - obrazložitev dokaznega sklepa - vnaprejšnja dokazna ocena - pravica do izvajanja dokazov - bistvena kršitev določb postopka v upravnem sporu - ugoditev revizijiDoločba Zakona o splošnem upravnem postopku o prepovedi spremembe odločbe v škodo pritožnika, veže samo drugostopenjski organ, če sam spremeni izpodbijano prvostopenjsko odločbo, ne veže pa prvostopenjskega organa, ko ta odloča v ponovnem postopku. Sodišče prve stopnje izvedbe dokazov v obravnavani zadevi ni zavrnilo iz dopustnih formalnih oziroma vsebinskih razlogov. Zavrnitev zaslišanja predlaganih prič je utemeljilo s splošnim sklicevanjem na pridobljene listinske dokaze, s tem pa je posameznim vrstam dokazov (konkretno listinam) dalo pomen, ki iz Zakona o pravdnem postopku niti Zakona o upravnem sporu ne izhaja, s čimer je sprejelo vnaprejšnjo dokazno oceno. Takšna splošna vnaprejšnja ocena pomena določene vrste dokazov nasprotuje načelu proste presoje dokazov in ni dopusten razlog za zavrnitev predlaganega dokaza druge vrste (konkretno zaslišanja). Sodišče prve stopnje bi dokazne predloge lahko ocenilo kot nepotrebne ob ugotovitvi, da se z njimi dokazujejo...
VSRS Sodba II Ips 108/2018Vrhovno sodiščeCivilni oddelek09.05.2019odškodninska odgovornost odvetnika - mandatna pogodba - skrbnost dobrega strokovnjaka - prodaja kmetijskih zemljišč - izjava o sprejemu ponudbe - rok za vložitev tožbe - načelno pravno mnenje Vrhovnega sodišča - sprememba sodne prakseOdločitev nižjih sodišč, da tožnikov odvetnik ni storil strokovne napake, je materialnopravno pravilna. Revizija se zavzema za nedopustno retroaktivno uporabo Načelnega pravnega mnenja z dne 6. 4. 2012. Za konkretno presojo je ključno, da je bila v obravnavani zadevi ob izteku roka iz 22. člena ZKZ prevladujoča sodna praksa, po kateri je moral A. A. kot predkupni upravičenec pred vložitvijo vloge za odobritev pravnega posla najprej iztožiti sklenitev pogodbe in izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila v pravdnem postopku.
VSRS Sklep X DoR 55/2018-3Vrhovno sodiščeUpravni oddelek06.06.2018dopuščena revizija - pastorek - davčna oprostitevRevizija se dopusti glede vprašanja ali pri oporočnem dedovanju po mačehi (očimu) traja davčna oprostitev za pastorko (pastorka) le do smrti njenega (njegovega) očeta (matere).
VSRS Sodba X Ips 283/2016Vrhovno sodiščeUpravni oddelek16.01.2019dovoljena revizija - vrednostni kriterij - davek od dohodka iz kapitala - davčno izogibanje - ekonomska vsebina posla - navidezen pravni posel - prodaja poslovnega deleža - izplačilo dividend - objektivni in subjektivni elementNedovoljeno davčno izogibanje, s katerim se ni mogoče izogniti uporabi predpisov o obdavčenju, so tudi pravni posli, ki sicer niso navidezni v smislu tretjega odstavka 74. člena ZDavP-2, saj sta stranki njihove posledice hoteli in so posli tudi dejansko nastali. Navedeni pravni posli pa se od dopustne davčne optimizacije razlikujejo v tem, da je njihov izključni namen pridobiti neupravičeno davčno ugodnost in preprečiti dosego cilja davčnega predpisa. Če se ugotovi takšno davčno izogibanje, se šteje, da je nastala davčna obveznost, kakršna bi nastala ob upoštevanju razmerij, nastalih na podlagi gospodarskih (ekonomskih) dogodkov.
UPRS Sodba IV U 10/2017-8Upravno sodiščeUpravni oddelek14.03.2019odmera nagrade in stroškov odvetnika - brezplačna pravna pomoč - obrazložitev odločbe - preizkus odločbeTožnik je strošek priglasil pod tarifno postavko „Postopek z rednimi pravnimi sredstvi zoper odločbo o glavni stvari“, medtem ko mu je tožena stranka stroške odgovora na pritožbo zoper vmesno sodbo priznala na podlagi tarifne postavke, ki obravnava redna pravna sredstva zoper druge odločbe, pri čemer svoje odločitve, zakaj je tožniku za sestavo odgovora na pritožbo zoper vmesno sodbo priznala le 50,00 EUR, namesto priglašenih 456,00 EUR, ni obrazložila tako, da bi bilo mogoče njeno odločitev preizkusiti.
VSRS Sodba in sklep X Ips 351/2016Vrhovno sodiščeUpravni oddelek28.08.2019dovoljena revizija po vrednostnem kriteriju - davek na dodano vrednost (DDV) - odbitek vstopnega DDV - dobava blaga oz. oprava storitev - prenos lastninske pravice na nepremičnini - razpolaganje z nepremičnino - vpis lastninske pravice na nepremičnini v zemljiško knjigoPrenos lastninske pravice na nepremičnini se v skladu s prvim odstavkom 6. člena ZDDV-1 nedvomno šteje za dobavo blaga.Ker pa formalni prenos lastninske pravice glede na sodno prakso SEU ni pogoj za priznanje odbitka DDV, je treba presoditi, ali je zadevna transakcija kljub temu povzročila prenos pravice do razpolaganja z nepremičnino, kot bi bila revidentka njena lastnica. Revidentka zgolj s pridobitvijo posesti na nepremičnini še ni dobila možnosti razpolaganja z njo. Da bi na podlagi pogodbe pridobila kakšne druge pravice, revidentka ne zatrjuje. V okoliščinah obravnavanega primera bi zato kvečjemu izročitev notarsko overjenega zemljiškoknjižnega dovolila ustvarila možnost za prenos pravice, ki je predmet razpolaganja. Od trenutka prejema zemljiškoknjižnega dovolila je torej možnost doseči vpis v zemljiško knjigo izključno v sferi pridobitelja. Revidentka bi šele takrat lahko predlagala (in dosegla) vknjižbo lastninske pravice v svojo korist in posledično...
UPRS Sodba I U 282/2018-12Upravno sodiščeUpravni oddelek28.05.2019davčna izvršba - obročno plačilo davčnega dolga - oddajanje premoženja v najem - dohodek iz oddajanja premoženja v najem - premoženje zavezancaDavčni zavezanec mora za odpis in delni odpis davčnega dolga kumulativno izpolnjevati tako pogoj glede nizkih mesečnih dohodkov na družinskega člana, kot tudi pogoj, da nima premoženja, iz katerega bi bilo davčno obveznost mogoče izpolniti. V konkretnem primeru ni sporno, da živi tožnica sama v gospodinjstvu, in da je višina njenega mesečnega dohodka 247,50 EUR. Iz navedenega izhaja, da je bilo v izpodbijani odločbi pravilno ugotovljeno, da je prvi pogoj za delni odpis in odpis davčnega dolga, t.j. dohodkovni kriterij, izpolnjen. Vendar pa ni izpolnjen drugi pogoj, ki se nanaša na tožničin premoženjski kriterij. V zvezi s slednjem pa tožnica ne nasprotuje ugotovitvi davčnega organa, da je lastnica stanovanja v Ljubljani in tudi večih parcel v k. o... Prvostopenjski organ je tako pravilno ugotovil, da niso izpolnjeni zakonski pogoji za odpis davčnega dolga.

Izberi vse|Izvozi izbrane