<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Upravno sodišče
Upravni oddelek

UPRS Sodba I U 1486/2016-10
ECLI:SI:UPRS:2017:I.U.1486.2016.10

Evidenčna številka:UP00000477
Datum odločbe:23.03.2017
Senat, sodnik posameznik:Adriana Hribar Milič (preds.), mag. Slavica Ivanović Koca (poroč.), Bojana Prezelj Trampuž
Področje:DAVKI
Institut:davčni inšpekcijski nadzor - gotovinsko poslovanje - ugotovitvena odločba

Jedro

Po osmem odstavku 38. člena ZDavP-2 mora zavezanec za davek zagotoviti izpis izvornih podatkov in vseh sprememb izvornih podatkov, če je do takih sprememb prišlo. Tega pa tožnik ni zagotovil. V DIN je bilo ugotovljeno, da tožnik za izdajanje računov pri gotovinskem poslovanju oziroma za hrambo računov uporablja računalniške programe oziroma elektronske naprave, ki ne zagotavljajo hrambe izvornih podatkov o izdanih računih pri gotovinskem poslovanju ter med drugim ne omogoča izpisa izvornih podatkov, kar pa tudi za tožnika ni sporno.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je Finančna uprava Republike Slovenije (v nadaljevanju tudi davčni oz. finančni organ) v zadevi davčnega inšpekcijskega nadzora (v nadaljevanju DIN) nad izvajanjem določb osmega in devetega odstavka 38. člena Zakona o davčnem postopku (v nadaljevanju ZDavP-2) v povezavi z izdanimi računi tožnika za obdobje od 1. 4. 2014 do 30. 6. 2014 ugotovila, da tožnik za izdajanje računov pri gotovinskem poslovanju oziroma za hrambo računov uporablja računalniške programe oziroma elektronske naprave, ki ne zagotavljajo hrambe izvornih podatkov o izdanih računih pri gotovinskem poslovanju in vseh njihovih poznejših sprememb ter ne omogočajo izpisa izvornih podatkov in vseh poznejših sprememb ter je s tem ravnal v nasprotju z določbo osmega odstavka 38. člena ZDavP-2. Pri tožniku je opravljen DIN v zvezi z izvajanjem določb osmega in devetega odstavka 38. člena ZDavP-2 v zvezi z izdanimi računi za obdobje od 1. 4. 2014 do 30. 6. 2014. O ugotovitvah je 10. 10. 2014 sestavljen zapisnik, na katerega je tožnik podal pripombe, do katerih se je finančni organ opredelil v obrazložitvi izpodbijane odločbe. Finančni organ se sklicuje tudi na določbe 3. člena in 6. člena Pravilnika o zahtevah za računalniške programe in elektronske naprave, upravljanje in delovanje informacijskega sistema ter vsebini, obliki, načinu in rokih za predložitev podatkov (v nadaljevanju Pravilnik). Davčni organ je ugotovil, da po posameznih delovnih listkih manjkajo zaporedne številke izdanih računov. Ugotovljene so razlike med skupnimi zneski na delovnih listkih ter med seštevki zneskov, ki so prikazani na posameznih izdanih računih (preglednica 1 na straneh 2 do 8 obrazložitve izpodbijane odločbe). Po posameznih delovnih listkih manjkajo kopije izdanih računov po zaporednih številkah izdanih računov, kot je navedeno. V preglednici 2 obrazložitve izpodbijane odločbe pa so prikazani manjkajoči računi po posameznih delovnih listkih na določen dan ter razlike, ki so bile ugotovljene po računih in skupnih zneskih na delovnih listkih na določen dan. Tožnik v svoji evidenci za obdobje od 1. 4. do 30. 6. 2014 ne hrani kopij 14 računov. Razlike med skupnim prometom po delovnih listkih in seštevkom izdanih računov so bile ugotovljene pri 12 delovnih listkih. Tožnik ne hrani vseh kopij izdanih računov ne v fizični ne v elektronski obliki, zato izhaja, da tožnik za izdajanje računov pri gotovinskem poslovanju oziroma za hrambo računov uporablja računalniške programe oziroma elektronske naprave, ki ne zagotavljajo hrambe izvornih podatkov o izdanih računih pri gotovinskem poslovanju in vseh poznejših sprememb.

2. Pritožbeni organ se z odločitvijo strinja, za kar navaja razloge.

3. Tožnik v tožbi izpodbija navedeno odločitev iz razloga zmotno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja, zmotne uporabe materialnega prava ter bistvenih kršitev določb postopka. Razlog za vložitev tožbe predstavlja okoliščina, da po prepričanju tožnika izpodbijana odločba nima vseh zakonskih znakov prekrška. Tožnik opravlja dejavnost taksi prevozov, za kar je kupil taksimeter in tiskalnik skupaj z vso programsko opremo, kot jo navaja, proizvajalca A. pri pooblaščenem servisu B.B. s.p. Taksimeter je overjen, kot določajo predpisi. Taksi naprava za tiskanje računov je bila narejena tako, da dejansko tožnik sam ni mogel na taksimetru ničesar spreminjati ali celo brisati, kar lahko potrdi tudi priča, predstavnik družbe C. d.o.o. D.D.. Tožnik dejansko ni vedel, da naj bi bilo s taksimetrom kaj narobe, zato v zadevi ni izpolnjeno naklepno ravnanje tožnika. Tožnik je bil v dobri veri. Od leta 2010 je bilo več kontrol. Nikoli ni bilo ugotovljeno, da je kaj narobe. Pri tožniku je bil opravljen DIN blagajniškega poslovanja za obdobje od 1. 5. 2012 do 31. 5. 2012 in DIN v začetku leta 2014 ter niso ugotovljene kršitve zakonov ali drugih predpisov niti da bi bilo kaj narobe s taksimetrom. Tožnik je kontaktiral predstavnika proizvajalca, ki je taksimeter brezplačno zamenjal. V povzetku delovnega listka je seštevek vseh izdanih računov, na podlagi katerega je bil tudi obračunan DDV tudi od razlike ugotovljenih manjkajočih kopij računov, kar ne zanika niti toženka. Da taksimeter v ugotovljenih primerih eventuelno ni zapisal vseh kopij računov, tožnik ni vedel. Za potrditev navedbe, da je v zadevi dejansko šlo za napako na taksimetru, navaja še nekaj ugotovljenih manjkajočih kopij računov na delovnih listkih za leti 2013 in 2012, kar nakazuje, da je dejansko šlo za sistemsko napako v delovanju taksimetra, kar lahko potrdi izvedenec. Tudi ko je tožnik zamenjal taksimeter, je tožnik ugotovil manjkajoče kopije računov v delovnih listkih, kot jih navaja. V teh primerih tožnik vselej napiše manjkajoči račun v pisni obliki ročno. O ugotovitvah DIN je obvestil tudi pooblaščen servis in prejel odgovor proizvajalca, podjetja A., da taksimeter izpolnjuje vse potrebne standarde, da se ves promet v taksimetru shranjuje in je viden na števcih in na izpisu delovnega lista in da se noben promet ne izgubi. Predlaga njihovo zaslišanje s predlogom, da sodišče pošlje proizvajalcu poziv, da predloži taksimeter, ki je bil dan v popravilo. Predlaga postavitev izvedenca računalniške in elektro stroke, ki naj poda mnenje, da so se računi dejansko shranjevali na taksimetru, oziroma da je šlo za napako pri delovanju, na kar tožnik ni mogel vplivati. Tožnik je vse navedene listine v postopku predložil, pri čemer finančni inšpektor teh navedb ni upošteval. Tožnik ni spreminjal zapisov v taksimetru in ne more biti odgovoren za napako pri delovanju taksimetra in ni kriv za prekršek, ki se mu očita. Razlog za morebitno neshranjevanje računa je bila skrita napaka na samem taksimetru. Tožnik ne more odgovarjati za prekršek po načelu objektivne odgovornosti.

4. Kršeno je načelo enakosti pred zakonom in enakega varstva pravic in pravica do sodnega varstva (14. člen, 22. člen in 23. člen Ustave RS) in 6. člen Evropske konvencije o človekovih pravicah. Tožnik predlaga svoje zaslišanje. Da so navedbe tožnika utemeljene, izhaja tudi iz sodbe Okrajnega sodišča v Murski Soboti ZSV 66/2013 z dne 21. 9. 2016, ki se nanaša na odločbo o prekršku z dne 6. 3. 2015, kjer je sodišče odločilo, da ni dokazano, da bi tožnik storil očitan prekršek ter je postopek ustavilo. Tožnik predlaga pridobitev navedenega spisa. Sodišču predlaga, da po opravljenem dokaznem postopku izpodbijano odločbo in odločbo toženke odpravi in toženki naloži plačilo stroškov postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

5. V odgovoru na tožbo toženka prereka v celoti tožbene navedbe in vztraja pri razlogih iz obrazložitev prvostopenjske in drugostopenjske odločbe. V zvezi s prekrškovnim postopkom toženka pojasnjuje, da gre za dva različna postopka, čeprav se opirata na isto dejansko stanje. Izpodbijana odločba je bila izdana v davčnem upravnem postopku in je zgolj ugotovitvene narave. Z njo tožniku ni bilo naloženo plačilo nikakršnih davčnih obveznosti in zanj nima nobenih davčnih posledic. Z izpodbijano odločbo je ugotovljeno ravnanje tožnika v nasprotju z določili 38. člena ZDavP-2, kot posledica tega, da tožnik ni predložil izpisa vseh izdanih računov, kar je nesporno ugotovljeno in temu tožnik tudi sam ne oporeka. Tožniku se ne očita storitev prekrška po 398.a členu ZDavP-2, niti se ne ugotavlja krivda ali malomarnost. Sodišču predlaga, da tožbo zavrne kot neutemeljeno.

6. Tožba ni utemeljena.

7. Po pregledu spisa in izpodbijane odločbe sodišče ugotavlja, da je izpodbijana odločba pravilna in na zakonu utemeljena. Pravilni in skladni z zakonom so tudi razlogi za odločitev, tako tisti, s katerimi obrazloži svojo odločitev organ prve stopnje, kot tudi tisti, s katerimi jo obrazloži pritožbeni organ, ki je tudi odgovoril na pritožbene navedbe. Kolikor so tožbeni ugovori vsebinsko enaki pritožbenim se sodišče, da ne bi prišlo do ponavljanja, po pooblastilu iz 71. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) nanje sklicuje.

8. Tudi po presoji sodišča je v obravnavanem primeru pravilno uporabljena določba osmega odstavka 38. člena ZDavP-2 v povezavi s 3. členom1 in 6. členom2 Pravilnika. Po navedeni določbi ZDavP-2 zavezanec za davek ne sme imeti ali uporabljati računalniškega programa ali elektronske naprave, ki omogoči brisanje, prilagajanje, popravljanje, razveljavljanje, nadomeščanje, dodajanje, skrivanje ali kakršnokoli drugačno spreminjanje kateregakoli zapisa, shranjenega v napravi ali na drugem mediju, brez hrambe izvornih podatkov in vseh poznejših sprememb. Zavezanec za davek mora zagotoviti izpis izvornih podatkov in vseh sprememb izvornih podatkov, če je do takih sprememb prišlo.

9. Iz dejanskega stanja nesporno izhaja, in temu tožnik tudi ne oporeka, da tožnik kopij izdanih računov, kot so navedeni, kar izhaja tudi iz preglednice 1 in 2 obrazložitve izpodbijane odločbe, ne hrani ne v fizični obliki ne v elektronski obliki. Dejanske ugotovitve v zadevi niso sporne. Tožnik celo sam navaja, da je teh primerov še celo nekaj več, kot je navedel finančni organ, pri čemer tožnik izpostavlja, da gre za sistemsko napako. Ne glede na to za kakšno napako pri taksimetru gre v obravnavanem primeru, po presoji sodišča dejstvo, da tožnik ne hrani vseh kopij izdanih računov, posledično pomeni, da je tožnik za izdane račune pri gotovinskem poslovanju oziroma za hrambo računov uporabljal računalniške programe oziroma elektronske naprave, ki ne zagotavljajo hrambe izvornih podatkov o izdanih računih pri gotovinskem poslovanju in vseh poznejših sprememb. Po zakonu pa mora tožnik v vsakem primeru zagotoviti izpis izvornih podatkov, ki se nahajajo na izvorno izdanih računih. Zaključek prvostopenjskega organa in toženke, da je tožnik zato ravnal v nasprotju z določili osmega odstavka 38. člena ZDavP-2 v povezavi s 3. členom in 6. členom Pravilnika, je zato tudi po presoji sodišča pravilen. Glede na povedano tožnikovi razlogi, ki jih je navajal v postopku in jih ponavlja tudi v tožbi, kjer dokazuje, da so na delovnih listkih zabeležene vse vožnje ter da iz taksimetra proizvajalca A.GmbH ni mogoče brisati posameznih zneskov in da se knjiži ves promet po delovnih listkih, ne glede na to, ali je bil račun natisnjen, niso relevantni. Glede na določbo osmega odstavka 38. člena ZDavP-2 mora namreč tožnik v vsakem primeru zagotoviti izpis izvornih podatkov, ki se nahajajo na izvorno izdanih računih. Tožnik pa tudi sam v tožbi navaja, da je po zamenjavi taksimetra in po opravljen DIN, v primerih, ko je tožnik (sam) ugotovi manjkajoče kopije računov v delovnih listkih, kot navaja, v teh primerih tožnik napisal manjkajoči račun v pisni obliki ročno, kar pomeni, da tožnik lahko zagotavlja kopije izdanih računov ročno, kar pa ni bilo storjeno v obravnavanem primeru.

10. Okoliščina, da je tožnik ravnal v nasprotju z določbo osmega odstavka 38. člena ZDavP-2, ki je ugotovljena v tem postopku, ni vezana na subjektivni element na strani tožnika, zato so po presoji sodišča brezpredmetni tožnikovi ugovori glede krivde oziroma malomarnosti. Ti razlogi v tem postopku nimajo teže. Zato razlogi, ki naj bi pripeljali do tega, da tožnik ni posredoval prvostopenjskemu organu izpisov vseh zahtevanih podatkov, kot je predvideno v osmem odstavku 38. člena ZDavP-2, ki so po navedbah tožnika na strani dobaviteljev in proizvajalcev, po presoji sodišča v primeru konkretne ugotovitvene odločbe, nimajo vpliva na odločitev, na način kot meni tožnik. Po osmem odstavku 38. člena ZDavP-2 mora namreč zavezanec za davek zagotoviti izpis izvornih podatkov in vseh sprememb izvornih podatkov, če je do takih sprememb prišlo. Tega pa tožnik ni zagotovil. Ali je podana prekrškovna odgovornost za to, pa je stvar drugega, prekrškovnega postopka. Tako kot navaja toženka v odgovoru na tožbo, gre za dva različna postopka, čeprav se opirata na isto dejansko stanje. Zato tožnik z ugovori glede sistemske napake taksimetra in predlaganimi zaslišanji prič v tem postopku, kjer gre zgolj za ugotovitveno odločbo brez davčnih posledic, ne more uspeti. V DIN je bilo zgolj ugotovljeno, da tožnik za izdajanje računov pri gotovinskem poslovanju oziroma za hrambo računov uporablja računalniške programe oziroma elektronske naprave, ki ne zagotavljajo hrambe izvornih podatkov o izdanih računih pri gotovinskem poslovanju ter med drugim ne omogoča izpisa izvornih podatkov, kar pa tudi za tožnika ni sporno. Zato tudi razlogi tožnika v zvezi s sodbo Okrajnega sodišča v Murski Soboti, s katero je bil ustavljen postopek o prekršku, na drugačno ugotovitev v obravnavani zadevi ne morejo vplivati, saj razlogi za odločitev o prekršku izhajajo iz drugačne materialno-pravne podlage. V obravnavani zadevi tudi ne gre za to, da bi finančni organ tožniku očital, da ne bi bil obračunan DDV od razlike ugotovljenih manjkajočih kopij računov.

11. Tudi ne gre za to, da je tožnik odgovoren za napako proizvajalca, kot meni tožnik, ampak se v obravnavani zadevi tožniku očita, da ne hrani kopij izdanih računov ne v fizični, ne v elektronski obliki oz. da ni predložil vseh izdanih računov, kar ni sporno.

12. Po presoji sodišča pravila postopka niso bila kršena. Tožnik je v postopku sodeloval, bil je seznanjen z začetkom DIN. Tožniku je bilo omogočeno sodelovanje v postopku, ki se ga je tudi udeležil, podal pripombe na zapisnik, na katere je prvostopenjski organ tudi odgovoril v obrazložitvi izpodbijane odločbe, iz katere je razviden tako dejanski kot pravni vidik odločitve. Izpodbijana odločba je tudi zadostila kriterijem obrazložitve odločbe iz 214. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP), saj na razumen način pojasni tako dejanski kot pravni vidik odločitve. Izpodbijana odločba je izdana iz razloga, ker tožnik davčnemu organu ni predložil izpisa vseh zahtevanih podatkov, kar je bil dolžan zagotoviti glede na osmi odstavek 38. člena ZDavP-2. Izpodbijana ugotovitvena odločba, za izdajo katere ima finančni organ pravno podlago v 141. členu ZDavP-2,3 za tožnika sicer nima nikakršnih davčnih posledic. Sodišče kljub temu ocenjuje, da je podan tožnikov pravni interes, zato je tožbo obravnavalo po vsebini.

13. S tem je sodišče odgovorilo na vse relevantne tožbene navedbe. Ker je po povedanem izpodbijana odločba pravilna in na zakonu utemeljena, sodišče pa tudi ni našlo nepravilnosti, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti, niti očitanih kršitev Ustave RS in EKČP, je na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 tožbo kot neutemeljeno zavrnilo

14. Glede na dejanske okoliščine, ki so podlaga za odločitev, je sodišče ob uporabi prvega odstavka 59. člena v zvezi z drugim odstavkom 51. člena ZUS-1 o zadevi odločalo brez glavne obravnave. Organ prve stopnje in toženka sta se v postopku pravilno opredelila do predlaganih dokazov tožnika. Tožnikov dokazni predlog z zaslišanjem oseb, kot jih predlaga in izvedencev računalniške in elektro stroke, po presoji sodišča v obravnavani zadevi ni materialnopravno relevanten, saj dejstvo, ki naj bi ga dokazoval, za odločitev ni pravno odločilno, sicer pa okoliščine, relevantne za odločitev, v zadevi niti niso sporne.

15. Izrek o stroških upravnega spora temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem če sodišče tožbo zavrne trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.

-------------------------------
1 Člen 3. Pravilnika določa: "Šteje se, da računalniški program ali elektronska naprava izpolnjuje zahteve iz osmega oziroma devetega odstavka 38. člena zakona, če računalniški program ali elektronska naprava, ki jo zavezanec za davek uporablja za izdajanje računov pri gotovinskem poslovanju oziroma za hrambo teh računov, zagotavlja hrambo izvornih podatkov o izdanih računih pri gotovinskem poslovanju in njihove poznejše spremembe. (2) Podatki o izdanih računih pri gotovinskem poslovanju in njihove poznejše spremembe so lahko shranjeni v sami elektronski napravi ali na drugem elektronskem nosilcu podatkov tako, da je mogoče njihovo vsebino izpisati na način in v obliki, kot je določena v Prilogi, ki je sestavni del tega pravilnika (v nadaljnjem besedilu: Priloga), in v 6. členu tega pravilnika."
2 Člen 6. Pravilnika določa:"Zavezanec za davek, ki za izdajanje računov pri gotovinskem poslovanju uporablja elektronske naprave, ki zaradi tehničnih lastnosti ne omogočajo izdelave izpisa podatkov v vsebini, obliki in na način, določen v Prilogi (npr. klasične elektronske registrske blagajne), mora v rokih iz prejšnjega člena davčnemu organu predložiti izpis podatkov o izdanih računih, ki vsebuje vse podatke, ki so navedeni na izvorno izdanih računih, in vse poznejše spremembe teh podatkov. Podatki se zapišejo v strukturirane računalniške datoteke v standardni obliki z imenom IZPIS_REG_BLAG.TXT. Podatki se zapišejo v formatu ASCII. Podatki se pripravijo in predložijo davčnemu organu na nosilcu podatkov na način, ki je določen v točki 1.2 Priloge. Če elektronska naprava zaradi tehničnih lastnosti ne omogoča oblike izpisa podatkov, ki je določena v prejšnjem odstavku, se podatki predložijo v obliki izpisa kontrolnega traku registrske blagajne na papirju."
3 Po končanem davčnem inšpekcijskem nadzoru davčni organ izda odločbo o odmeri po 84. členu ZDavP-2 oziroma odločbo o ugotovitvi nepravilnosti, ki ne vplivajo na višino davčne obveznosti (prvi odstavek 141. člena ZDavP-2).


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o davčnem postopku (2006) - ZDavP-2 - člen 38
Datum zadnje spremembe:
25.08.2017

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDA5Mzg5