<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Upravno sodišče
Javne finance

UPRS sodba I U 1838/2015
ECLI:SI:UPRS:2016:I.U.1838.2015

Evidenčna številka:UL0012744
Datum odločbe:23.08.2016
Senat, sodnik posameznik:Zdenka Štucin (preds.), Alenka Praprotnik (poroč.), Marjanca Faganel
Področje:DAVKI
Institut:odmera davka od nenapovedanih dohodkov - zavarovanje izpolnitve davčne obveznosti - pogoji za zavarovanje

Jedro

Dovolj je, da se v izpodbijanem sklepu ugotovi, da se izdaja v postopku davčnega inšpekcijskega nadzora ter navede znesek pričakovane davčne obveznosti, kot je bilo to storjeno v konkretnem primeru. Glede na višino pričakovane davčne obveznosti pa je tudi pričakovati, da bo tožnik v skladu z 68.a členom ZDavP-2 bistveno presegel predpisanih 50.000,00 EUR za izdajo konkretnega sklepa. Gre za odločitev, ki je začasna in ki jo je mogoče v skladu z določbami ZDavP-2 ob spremenjenih okoliščinah spremeniti, to je zahtevati ali dodatno zavarovanje iz 120. člena ali pa zavarovanje sprostiti po 122. členu ZDavP-2.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka nosi svoje stroške upravnega spora.

Obrazložitev

1. Prvostopni davčni organ je v zadevi davčnega inšpekcijskega nadzora odmere davka od nenapovedanih dohodkov po 68.a členu Zakona o davčnem postopku (v nadaljevanju ZDavP-2), zavezancu za davek zaradi zavarovanja izpolnitve davčne obveznosti odredil predznambo zastavne pravice na njegovih nepremičninah v A., B. in C., ki jih je v izreku sklepa tudi podrobno navedel. Okrajnemu sodišču v Ljubljani je po uradni dolžnosti še odredil vpis predznambe navedenih nepremičnin v zemljiško knjigo. Zavarovanje velja do dneva izpolnitve davčne obveznosti.

2. V obrazložitvi davčni organ pojasnjuje, da se pri zavezancu za davek opravlja davčni inšpekcijski nadzor davka od nenapovedanih dohodkov za obdobje od 1. 1. 2005 do 31. 12. 2012. V postopku se na podlagi do sedaj zbranih podatkov ugotavlja, da bo pričakovana davčna obveznost presegla 50.000,00 EUR. Prirast premoženja zavezanca za davek v kontroliranem obdobju znaša 5.176.068,49 EUR in precej presega njegove napovedane neto dohodke, ki znašajo 1.048.293,42 EUR. Glede na določbo četrtega odstavka 68.a člena ZDavP-2, se izračuna in plača davek po 70% stopnji. Zato se utemeljeno pričakuje, da bo obračunana obveznost presegla 50.000,00 EUR.

3. V nadaljevanju se sklicuje na 111. ZDavP-2. Pojasnjuje, da gre za primer, ko je davčni organ dolžan še pred izdajo odločbe davčni dolg zavarovati. To stori s sklepom, v katerem določi vrsto zavarovanja. Davčni organ pa lahko s sklepom za zavarovanje izpolnitve davčne obveznosti na nepremičnini zavezanke za davek odredi vpis predznambe zastavne pravice na podlagi drugega odstavka 114. člena ZDavP-2. Pojasnjuje še, da v skladu s tretjim odstavkom 117.a člena ZDavP-2 davčni organ sklep nemudoma pošlje pristojnemu sodišču, ki predznambo po uradni dolžnosti vpiše v zemljiško knjigo.

4. Ministrstvo za finance je s svojo odločbo št. DT 499-29-579/2015-6 z dne 10. 11. 2015 pritožbo tožnika zoper izpodbijani sklep kot neutemeljeno zavrnilo. Pojasnjuje, da je prvostopni organ v obrazložitvi izpodbijanega sklepa ugotovil, da se je neto premoženje pritožnika v kontroliranem obdobju precej povečalo. V tabeli je tudi prikazal pridobivanje pritožnikovega premoženja v navedenem obdobju. Iz tabele pa je med drugim tudi razvidno, katere podatke je prvostopni organ upošteval. Pritožbeni organ tako meni, da so podani pogoji za izdajo sklepa, kot je izpodbijani. Pritožniku pri tem še pojasnjuje, da navedbe v zvezi z dejanskim obstojem obveznosti in njene višine lahko uspešno uveljavlja v pritožbi zoper odločbo, ki sledi opravljenemu nadzoru na podlagi 84. člena ZDavP-2. V konkretnem postopku pa se presoja le pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa, s katerim se je zavarovala davčna obveznost. Z ugovori, ki se nanašajo na samo zadevo glede ugotavljanja obveznosti, pa pritožnik ne more biti uspešen. Ne glede na to, pa pritožnikove ugovore tudi v tej smeri konkretno zavrne. Pove še, da določba drugega odstavka 111. člena ZDavP-2, po katerem davčni organ zavaruje izpolnitev davčne obveznosti, kadar pričakovana davčna obveznost presega 50.000,00 EUR, velja od uveljavitve Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o davčnem postopku, ki se uporablja od 1. 1. 2013 (v nadaljevanju ZDavP-2F). Iz komentarja k predlaganemu drugemu odstavku omenjenega člena pa izhaja, da je bila navedena določba predlagana v primeru večjega davčnega dolga, to je nad 50.000,00 EUR z namenom, da davčnemu organu ni potrebno izkazovati pogoja za zavarovanje, da utemeljeno pričakuje, da bo izpolnitev davčne obveznosti onemogočena, ali precej otežena. Iz navedenega kot tudi iz veljavne določbe drugega odstavka 111. člena ZDavP-2 tako izhaja, da mora prvostopni organ, kadar pričakovana obveznost presega znesek 50.000,00 EUR, izdati sklep kot je izpodbijani.

5. Tožnik v tožbi nasprotuje tolmačenju določb ZDavP-2, kot jih je podal drugostopni organ v svoji odločbi. Meni, da bi morala biti ugotavljanje obveznosti in njene višine nujen pogoj za odreditev začasnega zavarovanja. Gre za vprašanje, ki bi ga davčni organ vsekakor moral pretehtati. Nemogoče je odločati o začasnem zavarovanju, če se prej ne ugotovi obstoja in višine davčne obveznost. Poleg tega poudarja, da postopek ugotavljanja morebitne davčne obveznosti traja že dvajset mesecev. Tožena stranka navedb tožeče stranka glede obstoja in višine davčne obveznosti še nekaj časa ne bo presojala. Ves čas pa bo v veljavi začasno zavarovanje, kot je bilo odrejeno s sklepom. S tem je postavljena v položaj, ko ji bo zaradi prepovedi razpolaganja z vrednostnimi papirji nastala gospodarska škoda in je prisiljena v čakanje tožene stranke, da izda odločbo o odmeri davka. Ukrep tožene stranke je tako nesorazmeren s ciljem, ki ga zasleduje. Velika je namreč verjetnost, da bo tožeči stranki nastala večja škoda, kot pa bo tožena stranka imela potencialno korist od odrejenega začasnega zavarovanja. Glede dejanskega obstoja davčne obveznosti in njene višine se tožeča stranka v izogib ponavljanju v celoti sklicuje na svoje navedbe iz pritožbe z dne 3. 7. 2015.

6. Glede na navedeno sodišču predlaga, da se izpodbijani sklep razveljavi (pravilno odpravi op. sodišča). Tožena stranka pa naj ji povrne nastale stroške upravnega spora skupaj s pripadki vred.

7. Tožena stranka v odgovoru na tožbo v celoti prereka tožbene navedbe tožeče stranke. Vztraja pri razlogih iz obrazložitve sklepa in odločbe. Poudarja, da je za odločanje o morebitnih odškodninskih zahtevkih pristojno sodišče. Prav tako pa iz določb ZDavP-2, ki se nanašajo na zavarovanje izpolnitve in plačila davčne obveznosti, ne izhaja, da davčni organ ne bi zahteval predložitve zavarovanja, če bi se zavezancu za davek s tem povzročilo hujšo gospodarsko škodo, kot je to veljalo po ZDavP-2, veljavnem do 31. 12. 2006. Na podlagi 120. člena ZDavP-2 pa lahko zavezanec za davek predlaga nadomestitev zavarovanja. Sodišču tako predlaga, da tožbo kot neutemeljeno zavrne.

8. Sodišče je v zadevi odločilo izven glavne obravnave na podlagi prvega odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1).

9. Tožba ni utemeljena.

10. Po drugem odstavku 111. člena ZDavP-2 davčni organ zavaruje izpolnitev davčne obveznosti pred izdajo odločbe, ali po poteku roka za predložitev obračuna davka, če davčni obračun ni predložen, kadar pričakovana davčna obveznost presega 50.000,00 EUR. Pogoja za zavarovanje, ki se uvede po uradni dolžnosti, sta dva in sicer še neizpolnjena davčna obveznost ter višina pričakovanega davčnega dolga, glede katere se očitno že glede na njeno višino (nad 50.000,00 EUR) domneva, da bo ob nastopu obveznosti, njeno plačilo onemogočeno, ali precej oteženo.

11. Zato je dovolj, da se v izpodbijanem sklepu ugotovi, da se izdaja v postopku davčnega inšpekcijskega nadzora ter navede znesek pričakovane davčne obveznosti, kot je bilo to storjeno v konkretnem primeru. Tožnik tako z ugovori, ki presegajo ugotovitev pogojev za zavarovanje, ne more uspeti. Glede na višino pričakovane davčne obveznosti pa je tudi pričakovati, da bo tožnik v skladu 68.a členom ZDavP-2 bistveno presegel predpisanih 50.000,00 EUR za izdajo konkretnega sklepa. Gre za odločitev, ki je začasna in ki jo je mogoče v skladu z določbami ZDavP-2 ob spremenjenih okoliščinah spremeniti, to je zahtevati ali dodatno zavarovanje iz 120. člena ali pa zavarovanje sprostiti po 122. členu ZDavP-2.

12. Sodišče pri tem še ugotavlja, da tožnik ugovorov v zvezi z predmetom zavarovanja nima. Trditev v tožbi, da se glede dejanskega obstoja davčne obveznosti in njene višine v celoti sklicuje na svoje navedbe v pritožbi z dne 3. 7. 2015, pa niso ustrezno substancirane, tako da se sodišče o njih niti ne more izreči. Prav tako ni mogoče odgovoriti na ugovore v zvezi z vrednostnimi papirji, saj niso predmet začasnega zavarovanja iz izpodbijanega sklepa. Lastništvu začasno zavarovanih nepremičnin pa tožnik niti ne oporeka.

13. Po povedanem sodišče ugotavlja, da je izpodbijani sklep pravilen in na zakonu utemeljen. Sodišče tudi ni našlo nepravilnosti, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti. Zato je tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo.

14. Izrek o stroških upravnega spora temelji na četrtem odstavku 25.člena ZUS-1.


Zveza:

ZDavP-2 člen 68a, 111, 111/2, 114, 117a, 120, 122.
Datum zadnje spremembe:
23.11.2016

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDAwMDk3