<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Upravno sodišče
Javne finance

UPRS sodba I U 1990/2013
ECLI:SI:UPRS:2014:I.U.1990.2013

Evidenčna številka:UL0009744
Datum odločbe:08.07.2014
Senat, sodnik posameznik:mag. Slavica Ivanović Koca (preds.), Bojana Prezelj Trampuž (poroč.), Adriana Hribar Milič
Področje:CARINE
Institut:obračun uvoznih dajatev - nezakonita odstranitev blaga izpod carinskega nadzora - carinska deklaracija - obveznost plačila carinskega dolga

Jedro

Carinski dolg je nastal z nezakonito odstranitvijo blaga izpod carinskega nadzora. Nepredložitev blaga namembnemu carinskemu uradu pomeni tudi po stališču sodišča nezakonito odstranitev izpod carinskega nadzora, kot to določa prvi odstavek 865. člena Izvedbene uredbe. Na podlagi te določbe za odstranitev blaga izpod carinskega nadzora v skladu s prvim odstavkom 203. člena CZS se šteje vložitev carinske deklaracije za to blago ali vsako drugo dejanje z enakimi pravnimi učinki, pa tudi predložitev dokumenta v potrditev pristojnim organom, če imajo ta ravnanja za posledico, da se blagu napačno prizna carinski status skupnostnega blaga.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je Carinski urad Nova Gorica (v nadaljevanju prvostopenjski organ) za blago, ki je bilo prijavljeno v tranzitni postopek po tranzitni deklaraciji (T1) z MRN oznako 09SI00191315043309 z dne 4. 12. 2009, Izpostava Terminal Ljubljana, cigarete Long Classic, Long Limited, 1.200 kartonov oz. 12.000.000,00 kosov cigaret, bruto mase 18.240,00 kg, tarifne oznake 2402 20 90 kombinirane nomenklature (KN) in TARIC-kode 00, s carinsko stopnjo za tretje države 57,60%, določil uvozne in druge dajatve (carino, trošarino, davek na dodano vrednost in obresti) v skupnem znesku 1.091.653,17 EUR (točka 1 izreka). Dolgovani znesek je tožnik, kot glavni zavezanec dolžan plačati v roku 10 dni od vročitve te odločbe. V primeru, da v navedenem roku dolgovani znesek ne bo poravnan, se bo uvedel postopek davčne izvršbe in bodo zaračunane zakonite zamudne obresti (točka 2 izreka). Pritožba ne zadrži izvršitve odločbe. O stroških postopka bo odločeno s posebnim sklepom (točki 3 in 4 izreka). Iz obrazložitve je razvidno, da je carinski organ na podlagi prvega odstavka 21. člena in 21.a člena Zakona o carinski službi (v nadaljevanju ZCS-1) in 13. člena Uredbe Sveta EGS št. 2913/92 z dne 12. 10. 1992 o carinskem zakoniku Skupnosti (UL L št. 302 z dne 19. 10. 1992 s spremembami, v nadaljevanju CZS) opravil carinsko kontrolo nad pravilnim zaključkom tranzitne operacije, začete z zgoraj navedeno tranzitno deklaracijo (T1), s katero je bilo za zunanji skupnostni tranzit prijavljeno v izreku izpodbijane odločbe navedeno blago, ki je bilo napoteno v namembni carinski urad – Halmeu, z rokom predaje najkasneje 18. 12. 2009.

2. Carinski organ je zaradi dvoma, da je bila tranzitna operacija pravilno zaključena, v skladu z drugim odstavkom 366. člena Uredbe Komisije EGS št. 2454/93 z dne 2. 7. 1993 o določbah za izvajanje Uredbe Sveta EGS št. 2913/92 o carinskem zakoniku Skupnosti (v nadaljevanju Izvedbena uredba) sprožil poizvedovalni postopek. Skladno s 314.a členom Izvedbene uredbe je na namembni urad Halmeau 2. 7. 2010 poslal obrazec TC21 „Naknadno preverjanje“ z navedbo razloga in pozivom, da predloži ustrezna dokazila o zaključku predmetnega tranzitnega postopka. Carinski organ je 28. 9. 2010 prejel odgovor romunske carinske administracije s priloženim izpolnjenim obrazcem TC21 ter 9. 11. 2010 dopis, da obstaja sum, da predmetni tranzitni postopek ni bil pravilno zaključen in da obravnavano blago ni zapustilo območja Skupnosti. Iz dopisa Regional Directorat of Roads and Bridges Cluj z dne 18. 8. 2010 izhaja, da je tovorno vozilo 9. 12. 2009 ob 12.01 uri, ko je vstopilo v Romunijo tehtalo 11,70 tone in je bilo prazno. Iz dopisa National Agency of Fiscal Administration, National Customs Authority z dne 19. 4. 2011 pa izhaja, da sta bili sporočili IE006 (Obvestilo o prispetju) in IE018 (Rezultati kontrole na namembenem uradu) predmetne tranzitne deklaracije, zlorabljeni. Carinski organ je glede na predhodno navedeno in skladno z določbo 365. člena Izvedbene uredbe tožnika 12. 5. 2011 pozval, da skladno z določbo 366. člena Izvedbene uredbe predloži dokazila o pravilnem zaključku tranzitnega postopka. Tožnik je predložil kopijo obrazca TC11 (potrdilo o prejemu), potrjenega in podpisanega 10. 12. 2009 s strani romunskega carinskega urada Halmeu. Romunski organ - National Agency of Fiscal Administration, National Customs Authority pa je v dopisu z dne 21. 11. 2011 ponovno navedel, da sta bili sporočili IE006 (Obvestilo o prispetju) in IE018 (rezultati kontrole na namembenem uradu) predmetne tranzitne deklaracije, zlorabljeni in da je tovorno vozilo z zadevnim blagom vstopilo v Romunijo prazno. K predmetni tranzitni deklaraciji ni bil predložen obrazec TC11 (Potrdilo o prejemu). Glede na navedeno je prvostopenjski organ zaključil, da tožnik ni predložil dokazila o pravilnem zaključku predmetnega tranzitnega postopka v skladu z določbama 365. člena in prvega odstavka 366. člena Izvedbene uredbe. Ker predmetni tranzitni postopek po navedeni tranzitni deklaraciji ni bil zaključen v skladu s členom 92 CZS, glavni zavezanec ni izpolnil obveznosti po prvem odstavku 96. člena CZS in je tako zanj nastala obveznost plačila carinskega dolga po 4. alineji tretjega odstavka 203. člena CZS. Carinski dolg je nastal skladno s prvim odstavkom 203. člena CZS z nezakonito odstranitvijo blaga, zavezanega uvoznim dajatvam, izpod carinskega nadzora. Glede na to, da dan nezakonite odstranitve predmetnega blaga dejansko ni bil znan, je to 21. 12. 2009, ki je prvi delovni dan po poteku roka za predložitev blaga v namembnem carinskem uradu.

3. Zapisnik o ugotovitvah v predmetnem carinskem postopku je bil 19. 4. 2012 vročen tožniku kot glavnemu zavezancu, ki je nanj podal pripombe. Te je carinski organ v obrazložitvi izpodbijane odločbe povzel in kot neutemeljene zavrnil. Tožnik se ukvarja s posli posredovanja v carinskem postopku in ima dolgoletne izkušnje na tem področju. Z vpisom v polje 50 predmetne tranzitne deklaracije in elektronskim podpisom vpisanih podatkov je tožnik prevzel odgovornost iz prvega odstavka člena 96 CZS in je tako glavni zavezanec in objektivno odgovoren za predložitev nedotaknjenega blaga namembnemu carinskemu uradu (4. alineja tretjega odstavka 203. člena CZS) .

4. Carinski organ se sklicuje na 138. člen in 35. člen Zakona o davku na dodano vrednost (v nadaljevanju ZDDV-1) ter na prvi odstavek 35. člena in prvi odstavek 157. člena Pravilnika o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost (v nadaljevanju Pravilnik). Carinska vrednost izhaja iz računa, davčna osnova pa je določena v skladu z 38. členom in prvim odstavkom 41. člena ZDDV-1. Carinski organ se sklicuje tudi na 36. člen Zakona o trošarinah (v nadaljevanju ZTro) in 3. člen ter prvi odstavek 44. člena Pravilnika o izvajanju ZTro.

5. Pritožbeni organ se z odločitvijo prvostopenjskega organa strinja in sledi njegovi obrazložitvi (drugi odstavek 254. člena Zakona o splošnem upravnem postopku, v nadaljevanju ZUP). Pritrjuje zaključkom prvostopenjskega organa, da je tožnik kot glavni zavezanec prevzel obveznosti iz tranzitnega carinskega postopka, kot to določa 96. člen CZS. Pritožbeni organ se strinja, da predmetni tranzitni postopek ni bil pravilno zaključen v skladu z določbo 92. člena CZS in je zato za sporno blago iz naslova nezakonite odstranitve blaga izpod carinskega nadzora nastal carinski dolg. Tožnik sicer temu ugovarja in se sklicuje na obrazec TC11, ki pa v skladu z določbo tretjega odstavka 362. člena Izvedbene uredbe ne predstavlja dokazila o zaključku postopka v smislu drugega odstavka 365. člena Izvedbene uredbe. Carinski organ je opravil naknadno preverjanje pravilnosti zaključka tranzitnega postopka v sistemu NTCS oz. pravilnega zaključka tranzitnega postopka po predmetni tranzitni deklaraciji. Tožnik je imel v postopku vse možnosti sodelovanja in je bil o poteku postopka tudi celovito obveščen.

6. Tožnik v tožbi navaja, da je bil predmetni tranzitni postopek v računalniškem sistemu NTCS zaključen. Namembni carinski urad je naknadno sporočil, da sumi, da predmetno blago ni zapustilo ozemlja Skupnosti. Sum pa temelji na neverodostojnih dokazih oz. na dopisih carinskih organov. Namembni carinski urad je v nasprotju s predhodno navedenim sam potrdil sporne tranzite z obrazcem TC11, česar v postopku tudi nihče ne prereka. V Romuniji poteka kriminalistična preiskava zoper uradnike carinskih organov zaradi suma korupcije. Vsi dopisi romunskih carinskih organov navajajo le sum o nezakonito zaključenem tranzitnem postopku. Tako ne drži navedba, da sta bili sporočili IE006 in IE018 v elektronskem sistemu NTCS zlorabljeni. Romunski organi na podlagi dopisa ukrajinskih carinskih organov sumijo, da je bil predmetni tranzitni postopek nezakonito zaključen in da je predmetno tovorno vozilo vstopilo v Ukrajino prazen. Vendar od predložitve blaga in dokumentov namembnemu carinskemu uradu do trenutka evidentiranja istega kamiona v ukrajinskem carinskem sistemu lahko pride do veliko različnih situacij. Navedeno kaže le na dejstvo, da je bil postopek uvoza v Ukrajino zlorabljen. Po teh podatkih naj bi kamion iz Slovenije v Ukrajino prispel v enem dnevu, kar pa ni mogoče. Pri tem pa je potrebno upoštevati tudi korupcijo upravnih organov v novejših državah članicah. Po drugi strani pa ni niti enega dokaza, da naj bi kamion v Romunijo vstopil prazen, marveč le dopis carinskih organov. Tako carinski organi navajajo, da je bil predmetni tranzitni postopek nepravilno zaključen, kar pa temelji le na sumu, brez dokazov. Tehtalnih listov carinski organ ni pridobil in se tudi ne nahajajo v upravnem spisu, ter naj bi bili tožnikovo dokazno breme, s čimer se tožnik ne strinja. V zvezi s tehtalnimi listi se tožnik sklicuje na sodbo I U 1710/2008. V okviru carinskega pistopka ni bil izveden dokazni postopek in tožniku tudi niso bile predočene listine oz. dokazi, izvedeno ni bilo zaslišanje prevoznikov in carinikov in tako tožnik ne more učinkovito varovati svojih pravic. Tako dejansko stanje ni pravilno ugotovljeno glede na načelo materialne resnice.

7. Tožnik meni, da je izpolnil vse svoje obveznosti in da slovenski carinski organ sploh ni ugotavljal dejanskega stanja ter bi moral pri romunskih organih narediti še dodatne poizvedbe glede ugotovitev romunskih preiskovalnih organov in ali so transportna vozila v Ukrajino res vstopila prazna. Tožnik je namreč prejel obrazec TC11 in je bil v dobri veri o pravilnem zaključku predmetnega tranzita, čeprav se to potrdilo ne šteje kot dokaz o zaključki postopka v smislu tretjega odstavka 362. člena Izvedbene uredbe. Organ pa mora pred potrditvijo tega obrazca preveriti ali obstojajo okoliščine, ki preprečujejo potrditev tega obrazca. Namembni carinski organ pa je obrazec TC11 potrdil z navedbo, da ni zaznati nobenih nepravilnosti glede tovora. Romunski carinski organ pa tudi ni navedel, da obrazca TC11 ni potrdil in se tudi do tega dokumenta ni nikoli opredelil.

8. Da gre za dobro organiziran kriminal izhaja iz dopisa romunskega organa, z dne 12. 1. 2012 v katerem navaja, da so se zlorabe s sporočili v sistemu NCTS že pojavljale tudi pri drugih carinskih uradih v Romuniji. Korupcija carinskih organov novih držav članic pa je dejstvo. Carinski organ tudi ni navedel, da bi bil kdo kazensko odgovoren za zlorabo NTCS sistema. Tožnik ne vidi smisla in logike, zakaj naj bi predmetno transportno vozilo vstopil v Ukrajino prazno. Ni razloga, da ne bi verjeli potrditvi romunskih carinskih organov iz obrazca TC11. V celotnem postopku pa so uporabljeni le indici. Tožnik poudarja načelo sorazmernosti. Nelogična je na eni strani trditev, da je bil tranzitni postopek nezakonito zaključen in sistem NCTS zlorabljen, na drugi strani pa, da gre le za sum, da je bil predmetni tranzitni postopek nepravilno zaključen. O tem pa ne obstaja noben dokument. Pravilnost zaključka pa nasprotno potrjuje dokument TC11, ki pa je uradni dokument, kjer so navedene vse relevantne navedbe o spornem blagu. V zvezi z zmoto carinskih organov tožnik navaja določbo 220. člena CZ, ki ga citira in poudarja tri kumulativne pogoje, ki morajo biti izpolnjeni: dajatve niso bile pobrane po napaki pristojnih organov, oseba zavezana k plačilu je ravnala v dobri veri in upoštevala določila zakon glede carinske deklaracije. Tožnik pa je tudi ravnal z vso potrebno skrbnostjo in bil v dobri veri. Naknadno plačilo carine je potrebno omejiti na primere, ko je to upravičeno in skladno s temeljnimi načeli. Organ, ki odloča, mora upoštevati tudi vpliv svojega ravnanja. Tožnik ugovarja obračunanim obrestim. Postopek preverjanja se je tudi vodil za nazaj, to je po tem, ko je bil carinski postopek že zaključen. Tožnik je tudi že podal predlog za odpust dolga in za odlog izvršitve izpodbijane odločbe. Sodišču predlaga, da izpodbijano odločbo odpravi in postopek ustavi, podrejeno pa, da izpodbijano odločbo odpravi in zadevo vrne v ponovni postopek, v vsakem primeru pa tožniku prisodi povrnitev stroškov postopka, v primeru zamude z zamudnimi obrestmi.

9. Tožena stranka v odgovoru na tožbo prereka tožbene navedbe in vztraja pri razlogih iz obrazložitev upravnih odločb. Tudi sicer bi tožnik lahko v postopku sam predložil tehtalne liste, če trdi nasprotno. Po podatkih Carinskega urada v Halmeu k predmetni tranzitni deklaraciji ni bil priložen obrazec TC11. V skladu s tretjim odstavkom 362. člena Izvedbene uredbe pa tudi sicer potrdilo o prejemu – obrazec TC11 ne more veljati kot dokaz o koncu postopka.

10. Tožnik v pripravljalni vlogi z dne 23. 5. 2014 ugovarja, da so navedbe tožene stranke pavšalne. Opozarja na pomanjkljivost dokumentacije. Sklicuje se na načelo sorazmernosti in pravičnosti ter opozarja na načelo kontradiktornosti postopka. Tožnik ni imel razlogov za dvom v sistem NCTS in verodostojnost obrazca TC11. Celoten postopek pa temelji le na dopisih carinskih organov, kar pa niso niti indici. Gre za zlorabo računalniškega sistema NCTS s strani romunskih uradnikov o čemer v Romuniji tudi poteka kriminalistična preiskava. V danem primeru je šlo za tranzitni postopek cigaret A. za namene trga bivše Sovjetske zveze. Tožnik je s predstavnikom kupca cigaret, družbo B. iz ZDA sklenil pogodbo o sodelovanju oz. o opravljanju špediterskih poslov. Prevoza spornega blaga v predmetni zadevi ni opravljal sam, ker je bila njegova ponujena cena za naročnika previsoka. Tožnik nikoli ni prejel ključnih listin, da so bila transportna vozila prazna, pri tem pa je dokazno breme na carinskem organu. Sodišču predlaga izvedbo celovitega dokaznega postopka in zaslišanje vseh relevantnih prič.

11. Tožba ni utemeljena.

12. Po presoji sodišča je izpodbijana odločba pravilna in zakonita. Sodišče se strinja z razlogi obeh carinskih organov in jih ne navaja (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1), glede tožbenih ugovorov pa dodaja:

13. V obravnavani zadevi je med strankama sporno ali so bile tožniku kot glavnemu zavezancu na podlagi 4. alineje tretjega odstavka 203. člena CZS pravilno in zakonito obračunane uvozne in druge dajatve z obrestmi za blago, prijavljeno po tranzitni deklaraciji (T1) z MRN oznako 09SI00191315043309 z dne 4. 12. 2009, Izpostava Terminal Ljubljana, zaradi ugotovitve, da blago ni bilo predano namembnemu carinskemu uradu – Carinskemu uradu v Halmeu in da predmetni tranzitni postopek ni bil zaključen skladno z določbo 92. člena CZS. Z navedeno tranzitno deklaracijo je bilo za zunanji skupnostni tranzit prijavljeno občutljivo blago - cigarete, za katero velja večje tveganje za goljufije (Priloga 44c Izvedbene uredbe) in je bilo po predmetni tranzitni deklaraciji (T1) napoteno na namembni carinski urad Halmeu (ROCJ4310), z rokom predaje najkasneje 18. 12. 2009. Iz prvega odstavka 96. člena CZS izhaja, da je glavni zavezanec imetnik postopka v okviru zunanjega skupnostnega tranzitnega postopka odgovoren za predložitev nedotaknjenega blaga namembnemu carinskemu uradu v predpisanem roku.

14. Iz predmetne tranzitne deklaracije izhaja, da se je tožnik vpisal kot glavni zavezanec (polje 50). S tem, ko je predmetno deklaracijo sprejela ter registrirala pod oznako 09SI00191315043309 z dne 4. 12. 2009 Izpostava Terminal Ljubljana, kot urad odhoda, je tožnik postal glavni zavezanec za dajatve iz naslova uvoznih in drugih dajatev (carine, trošarine, DDV ter obresti). Tožnik je z vpisom v polje 50 navedene MRN nase prevzel materialno odgovornost za plačilo morebitnega carinskega dolga, nastalega v zvezi z carinskim blagom po navedeni tranzitni deklaraciji. Tožnik se ukvarja s posli posredovanja v carinskem postopku in ga sodišče šteje kot kvalificirano osebo, ki dobro pozna tranzitni postopek. Tožnik je vedel, da predstavlja predmetno blago – cigarete občutljivo blago v smislu večjega tveganja za goljufije. Tožnik je nedvomno tudi vedel, da gre za skupnostno blago v tranzitu in je tako v skladu z določbo drugega odstavka 96. člena CZS odgovoren za predložitev nedotaknjenega blaga namembnemu carinskemu uradu v predpisanem roku. Carinski dolg je tako tudi po presoji sodišča nastal z nezakonito odstranitvijo blaga izpod carinskega nadzora (prvi odstavek 203. člena CZS). Tožnik je bil zavezan izpolniti vse dolžnosti, ki izhajajo iz zadevnega tranzitnega postopka. Zunanji tranzitni postopek se konča in so obveznosti imetnika ustrezno izpolnjene, kadar je blago dano v postopek in so namembnemu carinskemu uradu predloženi zahtevani dokumenti v skladu z določbami za ta postopek (prvi odstavek 92. člena CZS). Carinski organi zaključijo postopek, če lahko na podlagi primerjave podatkov, s katerimi razpolaga urad odhoda, s podatki, ki jih ima na razpolago namembni urad, ugotovijo, da je bil postopek pravilno končan (drugi odstavek 92. člena CZS).

15. Iz listin upravnega spisa izhaja, da je v predmetni zadevi carinski organ na podlagi prvega odstavka 21. člena in 21.a člena ZCS-1 opravil kontrolo pravilnega zaključka predmetnega tranzitnega postopka. Ugotovil je, da je bil navedeni tranzitni postopek v računalniškemu sistemu (aplikacija NCTS) zaključen, saj je bilo prejeto elektronsko sporočilo IE006 („Obvestilo o prispetju“), kot tudi elektronsko sporočilo IE018 („Rezultati kontrole na namembnem uradu“). Posledično je predmetna tranzitna deklaracija prešla v stanje „Zaključeno“. Nato je skladno z določbo 314.a člena Izvedbene uredbe 2. 7. 2010 na namembni carinski urad Halmeu v Romunijo poslal obrazec TC21 („Naknadno preverjanje“) z navedbo, da naj predloži dokazila, ki bi potrdila ustrezen zaključek predmetnega tranzitnega carinskega postopka. Romunskim organom je prvostopenjski carinski organ poslal več dopisov (23. 11. 2010 in 9. 3. 2011). Poslal je tudi kopijo potrjenega obrazca TC11 (potrdilo o prejemu dokumenta T1 MRN z oznako 09SI00191315043309), ki je bil potrjen in podpisan s strani romunskega carinskega urada v Halmeu, ki ga je v postopku predložil tožnik s pozivom, da navede, ali je bilo predmetno blago, ki je bilo dano v obravnavani tranzitni postopek, dejansko predloženo deklariranemu carinskemu uradu v Halmeu. Iz odgovora 60994 z dne 21. 11. 2011 izhaja, da sta bili sporočili IE006 („Obvestilo o prispetju“) in IE018 („Rezultati kontrole na namembnem uradu“) predmetne tranzitne deklaracije, zlorabljeni in da je predmetno tovorno vozilo bilo ob vstopu v Romunijo prazno (da predmetno blago - cigarete dejansko ni zapustilo ozemlja Skupnosti), ter da obrazec TC11 k predmetni tranzitni deklaraciji ni bil predložen.

16. Tožnik ugovarja, da v predmetni zadevi ni verodostojno dokazano z tehtalnimi listi, da bi tovorno vozilo z registrsko oznako BA546VR/GA330YG dne 9. 12. 2009 ob 12.01 uri ob vstopu v Romunijo tehtalo 11,70 tone in bilo prazno, torej brez tovora. Slednje namreč izhaja iz dopisa romunskih carinskih organov 1536 z dne 12. 1. 2012. Po stališču tožnika iz predložene kopije obrazca TC11 (potrdilo o prejemu dokumenta T1 MRN z oznako 09SI00191315043309), ki je bil potrjen in podpisan s strani romunskega carinskega urada v Halmeu, izhaja prav nasprotno. Vendar sodišče takemu stališču tožnika ne sledi. Iz ugotovitev carinskega organa tudi po presoji sodišča pravilno izhaja, da sta bili v računalniškem sistemu (NCTS) sporočili „Obvestilo o prispetju“ in „Rezultati kontrole“, zlorabljeni. To nedvomno izhaja iz dopisov romunske carinske administracije, da blago in spremni tranzitni dokument nista prišla na namembni carinski urad v Romunijo. Na podlagi 314.a člena Izvedbene uredbe si carinske uprave držav članic medsebojno pomagajo pri preverjanju pristnosti in natančnosti dokumentov ter pri preverjanju, ali so bili pravilno uporabljeni postopki, ki se uporabljajo za dokazovanje skupnostnega statusa blaga. Sodišče ne dvomi v verodostojnost predmetnih odgovorov in navedb romunskih carinskih organov, pridobljenih po postopku mednarodne izmenjave informacij. Sodišče zavrača ugovore tožnika, da je carinski organ odločil na podlagi dopisov v katerih romunski organi izražajo zgolj dvom (indic) o pravilnosti zaključka predmetnega tranzitnega postopka, ter da navajajo zgolj sum, brez podanih dokazil in brez izvedenega dokaznega postopka. Sodišče v celoti sledi dokaznemu postopku prvostopenjskega carinskega organa in njegovi dokazni oceni.

17. Glede tožnikovih ugovorov v zvezi z obrazcem TC11 (potrdilo o prejemu dokumenta T1 MRN z oznako 09SI00191315043309), ki je bil potrjen in podpisan s strani romunskega carinskega urada v Halmeu in ki ga je tožnik predložil prvostopenjskem organu v carinskem postopku, se sodišče v celoti strinja z ugotovitvami prvostopenjskega organa. Kot je bilo že navedeno, iz odgovora 60994 z dne 21. 11. 2011 romunskih carinskih organov, v verodostojnost katerega pa sodišče ne dvomi, izhaja, da je bilo predmetno tovorno vozilo ob vstopu v Romunijo prazno (da predmetno blago - cigarete ni zapustilo ozemlja Skupnosti) in da obrazec TC11 k predmetni tranzitni deklaraciji ni bil predložen. Kot to navaja tudi tožnik sam, je obrazec TC11 dokument, ki informira tožnika, da je prevoznik izročil dokumentacijo in blago namembnemu uradu. Tudi iz tretjega odstavka 362. člena Izvedbene uredbe izhaja, da se obrazec - potrdilo o prejemu (TC11) ne uporablja kot dokazilo o zaključku postopka v smislu člena 365(2) te uredbe.

18. Na podlagi prvega odstavka 365. člena Izvedbene uredbe se vprimeru, če se izvod 5 tranzitne deklaracije ne vrne carinskim organom države članice odhoda v dveh mesecih od datuma sprejema deklaracije, ti organi obvestijo glavnega zavezanca (kar je bilo v predmetnem postopku tudi storjeno z dopisom 4241-4485/2010-8 z dne 12. 5. 2011) in od njega zahtevajo, naj predloži dokazila o koncu postopka. Dokazilo iz prvega odstavka tega člena Izvedbene uredbe je mogoče glede na zahteve carinskih organov predložiti kot dokument, ki so ga potrdili carinski organi namembne države članice in s katerimi je mogoče preveriti istovetnost blaga in ugotoviti, da je bilo predloženo namembnemu uradu (drugi odstavek 365. člena Izvedbene uredbe). Glede na navedene ugotovitve prvostopenjskega organa, v katere sodišče ne dvomi, so neutemeljeni ugovori tožeče stranke, da dejansko stanje v zadevi ni bilo pravilno ugotovljeno. Načelo materialne resnice ni bilo kršeno z uporabo določb CZS, kot to zmotno meni tožnik, prvostopenjski organ pa je tudi določbe CZS pravilno uporabil. Trditve tožnika glede subjektivnega odnosa tožnika do dejanja nezakonite odstranitve predmetnega blaga izpod carinskega nadzora (tožnikova skrbnost in dobra vera) šteje sodišče za nerelevantne. Na podlagi prvega odstavka 96. člena CZS je glavni zavezanec postopka v okviru zunanjega skupnostnega tranzitnega postopka odgovoren a) za predložitev nedotaknjenega blaga namembnemu carinskemu uradu v predpisanem roku, pri čemer je dolžan spoštovati ukrepe, ki so jih carinski organi sprejeli za zagotavljanje prepoznavanja in b) za spoštovanje določb skupnostnega tranzita. Tožnik sicer v tožbi ugovarja, da gre za situacijo iz drugega odstavka 220. člena CZS (napaka carinskih organov). Ta ugovor pa predstavlja nedopustno tožbeno novoto, ki jo v skladu s tretjim odstavkom 20. člena ZUS-1 sodišče ni presojalo.

19. Povsem neutemeljen je tudi tožnikov ugovor, da izpodbijana odločba ni ustrezno obrazložena. Na podlagi določbe 214. členu Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) mora obrazložitev odločbe obsegati obrazložitev zahtevka strank in navedbe o dejstvih, ugotovljeno dejansko stanje in dokaze, na kateri je le-to oprto, razloge, odločilne za presojo posameznih dokazov, navedbo določb predpisov, na katere se opira odločba in razloge, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo takšno odločbo kakor tudi razloge, zaradi katerih ni bilo ugodeno kakšnemu zahtevku. Po presoji sodišča je bilo dejansko stanje v predmetni zadevi pravilno ugotovljeno (druga točka 214. člena ZUP), izpodbijana odločba ima razloge za presojo dokazov (tretja točka 214. člena ZUP) ter za odločitev v zadevi (peta točka 214. člena ZUP). Po mnenju sodišča je izpodbijana odločba ustrezno obrazložena in vsebuje tudi vse elemente iz 214. člena ZUP.

20. Ni upravičen ugovor tožnika, da ni imel možnosti sodelovanja v postopku in da ni bil seznanjen z listinami. Na podlagi prvega odstavka 365. člena Izvedbene uredbe je prvostopenjski organ obvestil tožnika z dopisom 4241-4485/2010-8 z dne 12. 5. 2011 in od njega zahteval, da naj predloži dokazila o zaključku predmetnega tranzitnega postopka. Tožnik je poleg navedenega prejel tudi zapisnik o ugotovljenih nepravilnostih predmetnega tranzitnega postopka 19. 4. 2012, na katerega je podal pripombe, do katerih se je carinski organ tudi opredelil. Sodišče ni našlo kršitve načela kontradiktornosti, kar ugovarja tožnik v tožbi. Iz listin upravnega spisa tudi izhaja, da je bila tožniku dana možnost, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah, ki so bila podlaga za izpodbijano odločitev. Ta možnost je namreč lahko stranki dana na obravnavi ali izven nje ustno na zapisnik ali v pisni obliki. Izvedba ugotovitvenega postopka brez navzočnosti strank je mogoča, če se da stranki možnost, da se izreče pisno. V obravnavani zadevi pa je tožnik imel možnost, da se o vseh ugotovitvah, ki so vsebovane v zapisnikih in ki so bile podlaga za odločanje prvostopenjskega organa, izreče pisno, kar je tudi storil. Zato ne gre za kršitev načela kontradiktornosti (enako stališče tudi Vrhovno sodišče RS v zadevi I Up 753 z dne 30. 6. 2006).

21. Sodišče se strinja z ugotovitvijo obeh carinskih organov, da je nastal carinski dolg z nezakonito odstranitvijo blaga izpod carinskega nadzora. Nepredložitev blaga namembnemu carinskemu uradu pomeni tudi po stališču sodišča nezakonito odstranitev izpod carinskega nadzora, kot to določa prvi odstavek 865. člena Izvedbene uredbe. Na podlagi te določbe za odstranitev blaga izpod carinskega nadzora v skladu s prvim odstavkom 203. člena CZS se šteje vložitev carinske deklaracije za to blago ali vsako drugo dejanje z enakimi pravnimi učinki, pa tudi predložitev dokumenta v potrditev pristojnim organom, če imajo ta ravnanja za posledico, da se blagu napačno prizna carinski status skupnostnega blaga. Zmotno pa je stališče tožnika, da bi moral za to, da se tožniku naloži plačilo carinskih in drugih dajatev zaradi nezakonite odstranitve spornega blaga izpod carinskega nadzora, šele predhodno voden prekrškovni ali kazenski postopek, o čemer je sodna praksa tudi že zavzela nasprotno stališče (npr. sodba Upravnega sodišča I U 1902/2004). V danem primeru gre za upravni carinski postopek po predpisih, ki urejajo carinski postopek in ne za morebiten kazenski postopek, kot neke vrste predhodno vprašanje. Glede tožnikovega ugovora v zvezi s pravilnostjo obračuna zamudnih obresti, pa se sodišče v celoti strinja s stališčem pritožbenega organa iz obrazložitve drugostopenjske odločbe. Kolikor so tožbeni ugovori enaki pritožbenim, jih sodišče zavrača iz istih razlogov kot tožena stranka.

22. Na podlagi vsega povedanega je izpodbijana odločba pravilna in zakonita, sodišče tudi ni našlo očitanih kršitev pravil postopka ter tudi ne kršitev, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti, dejansko stanje je pravilno in popolno ugotovljeno, zato je tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo.

23. Sodišče ni ugodilo tožnikovemu predlogu o obvestitvi tretje osebe (družbe B. iz ZDA) o predmetnem upravnem sporu, ker niso podani pogoji iz drugega odstavka 19. člena ZUS-1. Tožnik ni izkazal, da bi izpodbijana odločba lahko posegla v pravice tretjega in tudi sicer tretja oseba ni bila stranka zadevnega upravnega postopka.

24. Sodišče je odločalo brez glavne obravnave na podlagi prvega odstavka 59. člena ZUS-1, ker relevantne okoliščine v obravnavani zadevi niso sporne. Čeprav tožnik navaja, da je sporno dejansko stanje, je razvidno, da ne gre za to, temveč, da se tožnik ne strinja s sklepanjem carinskega organa o teh dejstvih in okoliščinah. Sodišče ni sledilo tožnikovemu predlogu, da naj samo odloči v sporu polne jurisdikcije. Po presoji sodišča v danem primeru niso podani pogoji iz prvega odstavka 65. člena ZUS-1.

25. Odločitev o stroških temelji na četrtem odstavku 25. členu ZUS-1, po katerem trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne.


Zveza:

Uredba Komisije (EGS) št. 2454/93 z dne 2. julija 1993 o določbah za izvajanje Uredbe sveta (EGS) št. 2913/92 o carinskem zakoniku Skupnosti člen 865.
Uredba sveta (EGS) št. 2913/92 z dne 12. oktobra 1992 o carinskem zakoniku Skupnosti člen 203.
Datum zadnje spremembe:
25.02.2015

Opombe:

P2RvYy0yMDEyMDMyMTEzMDc1MjE5