<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Upravno sodišče
Javne finance

sodba I U 1301/2011
ECLI:SI:UPRS:2012:I.U.1301.2011

Evidenčna številka:UL0005974
Datum odločbe:12.06.2012
Področje:CARINE
Institut:obračun uvoznih dajatev - carinski dolg - nastanek carinskega dolga - zaključek carinskega postopka - nezakonita odstranitev blaga izpod carinskega nadzora

Jedro

Sodišče v obravnavani zadevi preizkuša zakonitost odločbe o nastanku carinskega dolga. Iz ugotovitev dejanskega stanja nesporno izhaja, da izbrani carinski postopek ni bil pravilno zaključen oziroma, ni izkazano, da je zadevno blago prispelo na namembni kraj. Navedeno pomeni nastanek carinskega dolga na podlagi 203. člena CZS. Nedvomno je ugotovljeno, da predmetno blago ni bilo predloženo namembnemu carinskemu uradu in je bilo nezakonito odstranjeno izpod carinskega nadzora.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je Carinski urad Nova Gorica za blago, prijavljeno po tranzitni deklaraciji (T1) z MRN oznako 09SI00415711073CF1 z dne 13. 2. 2009 Izpostava Petišovci; vrsta blaga Instant Green Tea mix 0,2 % (mešanica sladkorja 99,8 % in ekstrakta pravega čaja 0,2%), za katerega je nastal carinski dolg zaradi nezakonite odstranitve izpod carinskega nadzora določil dajatve v skupnem znesku 11.721,47 EUR in obresti v znesku 341,15 EUR (točka 1 izreka); dolgovani znesek je potrebno plačati v roku 10 dni, v nasprotnem primeru se prične postopek izterjave (točka 2 izreka); pritožba ne zadrži izvršitve odločbe ter stroški postopka niso bili priglašeni (točki 3 in 4 izreka). V obrazložitvi navede, da je Carinski urad Nova Gorica na podlagi prvega odstavka 21. in 21.a člena Zakona o carinski službi (ZCS-1) in 13. člena Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 z dne 12. oktobra 1992 o Carinskem zakoniku Skupnosti (CZS) opravil carinsko kontrolo pravilnosti zaključevanja tranzitnega postopka po tranzitni deklaraciji z MRN oznako 09SI00415711073CF1 z dne 13. 2. 2009 Izpostava Petišovci. S citirano tranzitno deklaracijo je bilo za zunanji skupnostni tranzit prijavljeno blago - Instant Green Tea mix 0,2 %. Blago je bilo napoteno na namembni carinski urad – v Bratislavo. Rok za izpolnitev obveznosti iz tranzitnega postopka in za predajo blaga namembnemu carinskemu organu je bil določen kot zadnji dan 18. 2. 2009. CU Nova Gorica v postavljenem roku ni prejel dokazila, da se je tranzitni postopek končal, zato je dne 19. 2. 2009 na deklarirani namembni carinski urad v Bratislavi poslal poizvedbe v elektronski obliki glede potrebnih podatkov za potrditev zaključka postopka, na katero je prejel dne 25. 2. 2009 negativen odgovor v elektronski obliki. Iz carinske deklaracije je bilo razvidno, da je prejemnik blaga iz Madžarske, zato je CU Nova Gorica poslal poizvedbo tudi na Main Customs na Madžarsko, v zvezi s čimer je dne 2. 6. 2009 prejel odgovor, da ne pošiljka ne dokumenti niso bili predloženi in o tem ni mogoče dobiti nobene informacije. CU Nova Gorica je tako dne 19. 2. 2009 skladno z določili prvega odstavka 365. člena Uredbe Komisije (EGS) št. 2454/93 z dne 2. julija 1993 o določbah za izvajanje Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 o Carinskem zakoniku Skupnosti (Uradni list L, št. 253 z dne 11. 10. 1993 in spremembe, v nadaljevanju: Izvedbena uredba) z dopisom „Skupni / skupnostni tranzit – manjkajoče dokazilo o koncu tranzitnega postopka“ tožnika kot glavnega zavezanca obvestil o nezaključenem tranzitnem postopku ter ga hkrati pozval, da v roku dveh mesecev posreduje podatke in dokumente o zaključku postopka. Tožnik je na ta dopis odgovoril dne 23. 4. 2009. Navedel je, da je bilo konkretno blago s strani madžarskega prejemnika zaradi neustreznosti blaga vrnjeno pošiljatelju ter da se vozilo z vrnjenim blagom nahaja na mejnem prehodu Petišovci, kjer so carinski organi odredili odvzem vzorcev blaga. Iz carinskega urada Murska Sobota, Izpostava Petišovci je prišel odgovor: „Ostalo: dokument je v stanju kontrola na namembnemu uradu.“ Odgovoru so bili priloženi: zapisnik o prekršku CU Murska Sobota z dne 23. 4. 2009, zapisnik o izjavi kršitelja z dne 23. 4. 2009 in uradni zaznamek o izjavi kršitelja v zvezi s prekrškom z dne 22. 4. 2009. Iz dokumentacije je bilo razvidno, da je vozilo prispelo na Izpostavo Petišovci dne 22. 4. 2009. Voznik vozila je carinskemu organu predložil tranzitno deklaracijo (T1) z MRN s prej citirano oznako, skupaj z mednarodnim tovornim listom CMR št. 016304 ter računom podjetja A. d.o.o., Hrvaška št. 014/09 z dne 13. 2. 2009. Ker se je na izstop iz Skupnosti prijavil z dokumentom, ki je bil narejen na tamkajšnji izpostavi, se je delavec Izpostave Petišovci odločil opraviti pregled blaga na vozilu. Ugotovljeno je bilo, da na vozilu niso bile nameščene carinske zalivke, katere bi morale biti skladno s predloženimi dokumenti, ter da blago ni ustrezalo deklariranemu blagu po zadevni carinski deklaraciji, zato so bili odvzeti vzorci blaga. Na osnovi opravljene analize odvzetega vzorca je bilo izdano mnenje Generalnega carinskega urada o uvrstitvi blaga, iz katerega izhaja, da se je tistega dne na vozilu nahajalo blago-sol-natrijev klorid z nečistočami, v obliki kristalov različnih velikosti in oblik iz tarifne oznake 2501 00 99 KNCT.

2. Ker tožnik kot glavni zavezanec ni predložil dokazila o končanem postopku v skladu z drugim in tretjim odstavkom 365. člena Izvedbene uredbe in iz opravljenih poizvedb v skladu s 366. členom Izvedbene uredbe od carinskih organov ni bila prejeta potrditev, da je tranzitni postopek končan, je CU Nova Gorica zaključil, da tranzitni postopek po navedeni deklaraciji ni zaključen v skladu s členom 92 CZS. Na podlagi navedenega je bilo zaključeno, da tožnik ni izpolnil obveznosti, določenih v prvem odstavku 96. člena CZS, zato je zanj nastala obveza plačila carinskega dolga (4. alinea tretjega odstavka člena 203 CZS). CU Nova Gorica je tako na podlagi ugotovitev o carinski kontroli zaključil, da je zaradi nezakonite odstranitve blaga izpod carinskega nadzora, in sicer za blago Instant Green Tea mix 0,2 % 23 palet, mase 23.400 kg, prepuščeno v tranzitni postopek po navedeni tranzitni deklaraciji, nastal carinski dolg na kraju, kjer je bilo blago dano v tranzitni postopek oziroma je bilo skladno s tranzitnim postopkom vneseno na carinsko območje Skupnosti, smiselno določbam 3. alinee prvega odstavka 215. člena CZS, to je na območju Carinskega urada Murska Sobota, Izpostava Petišovci. Carinski dolg je nastal skladno s členom 203 CZS dne 18. 2. 2009, torej na zadnji dan, ko bi moralo biti predmetno blago predloženo namembnemu carinskemu uradu. O ugotovitvah je bil sestavljen zapisnik dne 23. 11. 2009, na katerega je tožnik podal pripombe, na katere je bilo v obrazložitvi izpodbijane odločbe odgovorjeno.

3. Carinski organ je ocenil, da ne more šteti sklicevanje tožnika na 206. člen CZS kot relevantnega, saj se ta člen nanaša na primere, ko pride do nastanka carinskega dolga na podlagi člena 202 (nezakonit vnos blaga, zavezanega uvoznim dajatvam, na carinsko območje Skupnosti) in prvega odstavka 204. člena CZS (neizpolnitev ene od obveznosti, ki izhaja za blago, zavezano uvoznim dajatvam, iz zadrževanja v začasni hrambi ali iz uporabe carinskega postopka, v katerega je bilo blago dano). Glede na to, da je bilo v izvedenem poizvedovalnem postopku ugotovljeno, da je nastal carinski dolg na podlagi člena 203 CZS, carinski organ zaključuje, da ni mogoče tega spregledati na podlagi člena 206 CZS, ker navedeni člen tega za odstranitev blaga izpod carinskega nadzora ne predvideva. Prav tako sklicevanje tožnika v pripombah na člen 239 CZS ni ustrezno, saj je na podlagi sodne prakse sodišč ES carinski organ ocenil, da se kot posebne okoliščine, kjer ni bilo prevare ne očitne malomarnosti glavnega zavezanca, torej tožnika, ne morejo šteti uvedba stečajnega postopka prejemnika predmetnega blaga, pa tudi prevozne družbe. Carinski organ ugotavlja, da tožnik ni predložil nobenih dokazil, ki bi navedena dejstva potrjevala. Carinski organ nadaljuje, da ker gre v konkretnem primeru za družbo – špedicijo, ki se ukvarja s posli posredovanja v carinskih postopkih že več let, bi se ta po njegovem mnenju morala zavedati obveznosti, ki jih je prevzela kot glavni zavezanec v konkretnem postopku. Poleg tega gre za družbo, ki si sama izbira, s kom bo poslovno sodelovala. Predmetno blago je bilo v tranzitnem postopku le kratek čas, zato si carinski organ ne more predstavljati, da so dejavniki, ki so privedli zgoraj navedeni družbi do uvedbe stečajnega postopka, nastopili v tem času in v tolikšni meri. Posledice nepazljivosti glavnega zavezanca ne smejo iti v breme skupnosti. Če pa je stranka vedela za položaj navedenih podjetij, jih je morala primerno upoštevati. Pravico do odpusta zakonsko dolgovanih dajatev ima skladno s sodno prakso Skupnosti samo tisti carinski dolžnik, ki dokaže tako obstoj posebnih okoliščin kot tudi odsotnost očitne malomarnosti ali prevare kumulativno. Glede uvrstitve blaga carinski organ pojasnjuje, da je predmetno blago uvrstil v tarifno oznako 1701 99 90 kombinirane nomenklature in taric kode 00 na podlagi razpoložljive dokumentacije, in sicer fotokopije računa podjetja A. d.o.o. iz Hrvaške št. 014/09 z dne 13. 2. 2009 ter v skladu s splošnimi pravili za uporabo nomenklature in z opombami k oddelkom in poglavjem, ki so vsa pravno zavezujoča. Carinski organ nato natančno obrazloži višino carinskega dolga glede na uvrstitev blaga v tarifno oznako. Glede na navedeno je tako Carinski urad Nova Gorica pri izvajanju nadzora ugotovil carinski dolg carine v višini 9.804,60 EUR, dodatno uvozno dajatev v višini 165,82 EUR in davek na dodano vrednost v višini 1.751,05 EUR ter obresti.

4. Drugostopni organ je pritožbo tožnika zoper izpodbijano odločbo zavrnil. Glede uporabe členov 206 in 239 CZS se je drugostopni organ v celoti skliceval na obrazložitev prvostopnega organa. Glede tarifne uvrstitve spornega blaga pojasnjuje, da iz dokumentov zadeve ni razvidno, da bi carinski organ pri prepustitvi spornega blaga v tranzitni postopek preverjal njegovo tarifno uvrstitev, niti ni tarifna oznaka vpisana nikjer v tranzitni deklaraciji. Kombinirana nomenklatura (v nadaljevanju: KN) za leto 2009 je predpisana v Uredbi komisije (ES) št. 1031/2008 z dne 19. 10. 2008 o spremembi Priloge 1 k Uredbi Sveta (EGS) št. 2658/87 o tarifni in statistični nomenklaturi ter skupni carinski tarifi (Uradni list EU L 291/08). KN med drugim vsebuje splošna pravila za razlago KN. Blago se v KN uvršča v skladu s šestimi splošnimi pravili z razlago KN ter v skladu z opombami k oddelkom in poglavjem KN. Pri uvrščanju je potrebno upoštevati tudi pojasnjevalne opombe h KN ter pojasnjevalne opombe harmoniziranega sistema, ki jih izdaja svetovana carinska organizacija. Carinski urad se tako sklicuje na splošna pravila 1, 3 (b) in 6 z razlago KN, dodatni opombi 1 in 3 k Poglavju 17, besedilo k oznakam KN 1701, 1701 99, 1701 99 90, taric oznaki 1701 99 90 00 in pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 17.01. Pravilnost podrobno obrazložene uvrstitve, ki sta jo izvedla oba organa, nenazadnje potrjuje tudi Uredba Komisije (ES) št. 227/2006 z dne 9. februarja 2006 o uvrstitvi določenega blaga v kombinirano nomenklaturo (Uradni list L št. 39 z dne 10. 2. 2006), ki se nanaša na uvrščanje mešanic, katerih osnova je sladkor.

5. Tožnik je vložil tožbo iz razlogov po 1., 2. in 3. točki 27. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1). Tožnik najprej poudarja, da ni odgovoren za nepredložitev predmetnega blaga namembnemu uradu. Do te situacije je prišlo predvsem zaradi uvedbe stečajnega postopka prejemnika in prevozne družbe, pri čemer pa tudi sam ni prejel nobenega odgovora s strani navedenih družb, kakor tudi ne od drugih organov. V konkretnem primeru gre za nepredvidljive okoliščine v smislu določb člena 206 CZS. Predmetna določba tega člena po mnenju tožnika ne izključuje primera, ko pride do nastanka carinskega dolga na podlagi 203. člena CZS. Tožnik je vseskozi deloval v dobri veri in je pri tem upošteval vse določbe veljavnih predpisov. Tožnik se posledično sklicuje tudi na določbo člena 239 CZS oziroma na tako imenovano splošno klavzulo pravičnosti. V konkretnem primeru gre nedvomno za posebne okoliščine, v katerih je tožnik storil vse, kar je bilo v njegovi moči, da bi se carinski postopek vendarle izvedel skladno z obstoječimi predpisi in da bi se tudi zaključil. Tožniku ni mogoče pripisati očitne malomarnosti ali prevare, pri čemer carinski dolg presega vsako razumno komercialno tveganje deklaranta. Tožnik je sicer zahtevek za odpust uvoznih dajatev po 239. členu CZS pravočasno naslovil na carinski organ skupaj s pripombami na zapisnik, pri čemer mu ni razumljivo, zakaj naj sklicevanje tožnika na predmetno določbo ne bi bilo mogoče obravnavati istočasno (kot nasprotni zahtevek). Tožnik meni, da bi lahko carinski organ istočasno obravnaval oba zahtevka. Tožnik sodišču predlaga, naj od pristojnih organov pridobi podatke o stečajnih postopkih zoper obe pravni osebi. Tožnik predlaga tudi zaslišanje določenih oseb, ki bi navedena dejstva v zvezi s stečaji potrdila. Tožnik kot špediter na trgu ni v položaju, ko bi lahko zavračal naročila strank, če za to nima utemeljenih razlogov, zato so zaključki tožene stranke, da si tožnik sam izbira s kom bo poslovno sodeloval, nesmiselni. Tožnik nadalje poudarja, da je carinski organ sporno blago nepravilno uvrstil pod tarifno oznako 1701 99 90, za kar nima nikakršne osnove v določbah KN. Za takšno uvrstitev predmetnega blaga naslovni organ nima podlage niti v analizi vzorcev blaga, ki je bilo vrnjeno na carinski urad (skladno s katero naj bi šlo v konkretnem primeru celo za sol – natrijev klorid). Kot navedeno je bil na osnovi sporne tranzitne deklaracije uveden tranzitni postopek za sledeče blago: čajna mešanica z dodatkom zelenega čaja – Tea mix, ki se skladno s KN uvršča pod tarifno oznako 2101 20 92 80. Vsebina blaga (Instant Green Tea mix) nedvoumno izhaja tudi iz računa št. 014/09, pri čemer se naslovni organ pri uvrščanju predmetnega blaga nerazumljivo sklicuje prav na predmetni račun. Pristojni carinski organ bi ob pravilni razlagi predmetne nomenklature in skladno z opombami moral predmetno blago razvrstiti v tarifno oznako 2101 20 92 KN in taric kode 80 kot „ekstrakti, esence in koncentrati pravega čaja ali mate čaja in pripravki na osnovi teh ekstraktov, esenc ali koncentratov ali na osnovi pravega čaja ali mate čaja; pripravki; na osnovi ekstraktov, esenc ali koncentratov pravega čaja ali mate čaja; drugo“. Za blago, ki se uvršča v predmetno tarifno oznako, je sicer predpisana carinska stopnja za tretje države 6 %. Tožnik poudarja, da bi moral carinski organ ugotoviti vsa dejstva, ki so pomembna za sprejem zakonite in pravilne odločitve, in sicer v korist in v škodo zavezanca. Nesmiselne so navedbe tožene stranke, da tožnik ni oporekal ugotovitvam prvostopenjskega organa, ki je blago na podlagi trgovskega imena vpisal kot mešanica sladkorja in ekstrakta pravega čaja. Tožnik je vseskozi vztrajal pri svojih navedbah, da gre v konkretnem primeru za čajno mešanico z dodatkom zelenega čaja – tea mix in pri tem vztrajal tudi pri uvrstitvi predmetnega blaga, upoštevaje omenjeno kombinirano nomenklaturo za tarifno oznako 2101 20 92. Tožnik še opozarja, da je v tistem času ob uvozu različnih mešanic ekstraktov čaj in sladkorja bilo zaslediti različno prakso carinskih organov pri obravnavanju tega blaga. Posledično je bila tudi zaradi tega sprejeta Uredba komisije ES št. 306/2011 z dne 12. februarja 2001, ki je med drugim določila tudi pravila za ustrezno tarifno uvrstitev tekočih izdelkov za pripravo čaja, ki pa je tožena stranka prav tako ni upoštevala. Tožnik tudi opozarja, da bi moral carinski organ glede na vzorce analiz uporabiti določbe, ki urejajo carinski postopek. Tožnik tudi opozarja na obstoječo prakso Sodišča Evropskih skupnosti, ki govori o zaščiti legitimnih pričakovanj carinskega dolžnika, med drugim, da so vse informacije in kriteriji, na katerih temelji eventualni obstoj carinskega dolga pravilni in tudi sodbo, ki daje osnovo za uporabo te določbe v primeru pasivnega delovanja carinskih organov. Gre zlasti tudi za vprašanje delovanja carinskih organov samih, pri čemer njihova napaka zbudi legitimno pričakovanje potencialnega carinskega dolžnika. V konkretnem primeru po prepričanju tožnika ne more biti dvoma, da so bili izpolnjeni vsi pogoji za nevknjiženje uvoznih dajatev. Prav tako pa tožnik meni, da bi bilo mogoče na podlagi člena 339 CZS najmanj deloma odpustiti carinski dolg. Sodišču predlaga odpravo odločb obeh stopenj in povrnitev stroškov.

6. Tožena stranka v odgovoru na tožbo pojasnjuje, da je sporno blago na tranzitni deklaraciji (polje 31) opisano kot instant čajna mešanica z dodatkom zelenega čaja – Tea mix, njegovo trgovsko blago pa se glede na podatke na računu tujega dobavitelja glasi Instant Green Tea mix 0,2 %. Prvostopni organ je blago na podlagi trgovskega imena na računu opisal kot mešanico sladkorja (99,8 %) in ekstrakta pravega čaja (0,2 %). Ugotovitvam o taki sestavi tožeča stranka očitno ne oporeka, saj blago v tožbi tudi sama opiše kot instant pripravek za pripravo zelenega čaja z vsebnostjo 0,25 (pravilno 0,2 %) ekstrakta zelenega čaja, ostalo sladkor, podpirajo pa jih navedbe oziroma zabeležka blaga na dnu računa (sicer v hrvaškem jeziku), da se „razdužuje (razdolžuje) 22.954 kg šečera (sladkorja)“. Navedeno namreč pomeni, da je bila ta količina kilogramov sladkorja uporabljena pri izdelavi neto 23.000 kg spornega blaga, kolikor ga je navedenega na citiranem računu in torej sladkor predstavlja 99,8 % skupne neto mase spornega blaga, ekstrakt zelenega čaja pa le 0,2 %. Tožena stranka se pri določitvi KN sklicuje na vsebino računa, iz katere je razvidno, da je sporno blago izdelano iz sladkorja ter navaja, da izraz sladkor v običajni rabi označuje sladkor (saharozo), ki se pridobiva iz sladkornega trsa ali sladkorne pese in ki se najpogosteje uporablja. Nadalje meni, da bi bili, kolikor bi šlo za katerega izmed v poimenovanju tarifne številke 1702 navedenih redkeje zastopanih ostalih sladkorjev, ti sladkorji kot taki tudi označeni na računu. Tožena stranka sicer take navedbe zavrača kot pavšalne, saj tožeča stranka sama ne ponudi nobenih dokazov o lastnostih spornega blaga, nato še enkrat ponovi natančno razčlenitev tarifnih številk in njihovih opisov, ki so pravno zavezujoči. Tožena stranka se sklicuje na Uredbo Komisije (ES) št. 227/2006 z dne 9. februarja 2006 ter na ustaljeno sodno prakso Upravnega sodišča Republike Slovenije glede poimenovanj. Tožeča stranka se tudi ne more sklicevati na določbe drugega odstavka 220. člena CZS, saj podlaga za vknjižbo carinskega dolga niso bile določbe 220. temveč 218. člena citiranega zakona.

7. Tožba ni utemeljena.

8. Po pregledu izpodbijane odločbe in upravnih spisov je sodišče ugotovilo, da je izpodbijana prvostopna odločba pravilna in zakonita. Prvostopni in drugostopni organ sta za svojo odločitev navedla tudi prave in utemeljene razloge, zato se sodišče glede tožbenih ugovora, ki so enaki pritožbenim, sklicuje nanje in jih v sodbi ne ponavlja, v skladu z določbo drugega odstavka 71. člena ZUS-1, glede tožbenih navedb pa dodaja:

Sodišče v obravnavani zadevi preizkuša zakonitost odločbe o nastanku carinskega dolga. Z izpodbijano odločbo je na podlagi 218. člena CZS odločeno o zadevi vknjižbe zneska carinskega dolga zaradi nezakonite odstranitve blaga izpod carinskega nadzora v tranzitnem postopku. Iz ugotovitev dejanskega stanja nesporno izhaja, da izbrani carinski postopek ni bil pravilno zaključen oziroma, da ni izkazano, da je zadevno blago prispelo na namembni kraj. Navedeno tudi po mnenju sodišča pomeni nastanek carinskega dolga na podlagi 203. člena CZS. V zadevi je namreč tudi po mnenju sodišča nedvomno ugotovljeno, da predmetno blago ni bilo predloženo namembnemu carinskemu uradu. Sodišče se strinja z dokazno oceno obeh carinskih organov glede verodostojnosti dokazov, ki jih je prvostopenjski organ pridobil od madžarskih carinskih organov, iz katerih izhaja, da je blago, ki je predmet obravnavanega postopka, bilo nezakonito odstranjeno izpod carinskega nadzora.

9. Kot carinski dolžnik je pravilno določen tožnik, kar je med drugim razvidno iz polja 50 predmetne tranzitne deklaracije. Prvi odstavek 96. člena CZS namreč določa, da je imetnik zadevnega tranzitnega postopka oseba, na katero so bile prenesene obveznosti, da bo blago v nespremenjenem stanju in roku, ki so ga določili carinski organi, predloženo namembnemu carinskemu uradu. Kot glavni zavezanec je bil tožnik dolžan spoštovati ukrepe za prepoznavanje blaga (na primer ohranitev nameščenih zalivk), ki so jih sprejeli carinski organi in ukrepe za spoštovanje določb skupnostnega carinskega postopka. Na podlagi navedenega je bil tožnik kot glavni zavezanec ter imetnik zadevnega postopka objektivno in brezpogojno (brez ugotavljanja namernega dejanja) odgovoren za nepredložitev blaga namembnemu carinskemu organu in je tako v skladu s tretjim odstavkom 203. člena CZS postal carinski dolžnik za nastali carinski dolg. Z izpodbijano odločbo je določen glavni carinski dolžnik, višina carinskega dolga, pravne podlage za izračun ter roki za plačilo v skladu s CZS. Tožnik je s tem, ko je v polje 31 carinske deklaracije vpisal običajni trgovski opis blaga z vsemi potrebnimi podatki, ki omogočajo prepoznavanje blaga, tudi po presoji sodišča sam označil vrsto blaga, ki je bilo dano v tranzitni postopek, in sicer instant čajna mešanica z dodatkom zelenega čaja (Tea mix). Sodišče sledi podrobno obrazloženi razvrstitvi spornega blaga v tarifno oznako 1701 99 90 KN in taric kode 00, saj je utemeljena s splošnimi pravili 1, 3 (b) in 6 z razlago KN, dodatne opombe 1 in 3 k Poglavju 17, besedila k oznakam KN 1701, 1701 99, 1701 99 90, taric oznaka 1701 99 90 00 in pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 17.01, kar je tudi po mnenju sodišča pravilno, zato je tudi uvrstitev blaga v omenjeno tarifno oznako pravilna. Uvozne dajatve so po mnenju sodišču izračunane po pravilni pravni podlagi, tožnik pa sami višini (glede na določeno uvrstitev) niti ne oporeka, v zadevi pa tudi ni sporno, da je blago, ki je bilo določeno v polju 31 carinske deklaracije prijavljeno v tranzitni postopek (tako tudi sodba naslovnega sodišča II U 117/2010).

10. Sodišče tudi poudarja, da ugotavljanje, ali so izpolnjeni pogoji, da se je tožeča stranka znašla v okoliščinah izjemnega primera, ki ni posledica njenega sodelovanja pri goljufivem ravnanju in/ali posledica njene očitne malomarnosti, ni stvar obravnavanega postopka, kar je pravilno pojasnila tudi tožena stranka, to pa je razvidno tudi iz sodne prakse SEU (C-78/10), kar je skladno z določbami Izvedbene uredbe (878. člen in naslednji) ter Priloge 111 k tej uredbi. Prav tako pa sodišče zavrača uporabo 206. člena CZS v konkretnem primeru, saj pravna podlaga, na kateri je nastal sporni carinski dolg, ne spada pod subsumpcijo tega člena.

11. Ker je po povedanem izpodbijana odločba pravilna in zakonita, tožba pa neutemeljena, je sodišče tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo.

12. Izrek o stroških temelji na 25. členu ZUS-1, po katerem če sodišče tožbo zavrne, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.


Zveza:

CZS člen 96, 203, 218.
Datum zadnje spremembe:
16.10.2012

Opombe:

P2RvYy0yMDEyMDMyMTEzMDQ3NTM1