<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

UPRS Sodba I U 1885/2020-15

Sodišče:Upravno sodišče
Oddelek:Upravni oddelek
ECLI:ECLI:SI:UPRS:2021:I.U.1885.2020.15
Evidenčna številka:UP00050141
Datum odločbe:16.02.2021
Senat, sodnik posameznik:mag. Jonika Marflak Trontelj
Področje:BREZPLAČNA PRAVNA POMOČ
Institut:brezplačna pravna pomoč - prekrškovni postopek - izredna brezplačna pravna pomoč - rom - verjeten izgled za uspeh

Jedro

Med strankami ni sporno, da tožnika, kot prejemnika denarne socialne pomoči, izpolnjujeta finančni pogoj za dodelitev BPP. Med strankami prav tako ni spora o tem, da sta tožnika Roma s tremi leti opravljene osnovne šole ter da je njun nivo razumevanja nizek. Takšni trditvi tožnikov toženka namreč v odgovoru na tožbo ni nasprotovala. Sodišče sodi, da jima je treba v tej zadevi dodeliti BPP v celoti, torej tudi za (morebitno nadaljnje) svetovanje in za njuno zastopanje pred sodiščem prve stopnje na narokih in na zaslišanjih.

Izrek

I. Tožbi se ugodi in se odločba Okrožnega sodišča v Novem mestu št. Bpp 234/2020 z 2. 11. 2020 spremeni tako, da se prošnji A.A. in B.B. za dodelitev izredne brezplačne pravne pomoči za zastopanje in svetovanje pred Okrajnim sodiščem v Novem mestu v zadevi ZSV 143/2020 (zoper A.A.) in ZSV 142/2020 (zoper B.B.) v celoti ugodi.

Za izvajanje brezplačne pravne pomoči se določi Odvetniška družba C., o.p., d.o.o. iz ....

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 469,70 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

Dosedanji tek postopka

1. Z izpodbijano odločbo je toženka odločila, da se tožnikoma dodeli izredna brezplačna pravna pomoč (BPP) v obliki vložitve zahteve za sodno varstvo pred Okrajnim sodiščem v Novem mestu v zadevi ZSV 143/2020 (zoper tožnika) in ZSV 142/2020 (zoper tožnico); v preostalem delu je prošnjo zavrnila (1. točka izreka) ter za izvajanje BPP določila Odvetniško družbo C., o.p., d.o.o. iz ... (2. točka izreka).

2. V obrazložitvi navaja, da tožnika prosita za BPP v prekrškovnem postopku z vložitvijo zahteve za sodno varstvo, zastopanje pred organom, naroki in zaslišanjem. Očita se jima, da sta kršila drugi odstavek 50. člena Zakona o osnovni šoli (ZOsn) v zvezi s 4. členom istega zakona, s čimer sta storila prekršek, zaradi česar jima je bila izrečena globa vsakemu v znesku 500,00 EUR. V nadaljevanju ugotavlja, da iz podatkov spisa izhaja, da sta na podlagi odločbe Centra za socialno delo ... z 8. 1. 2020 v obdobju od 1. 2. 2020 do 31. 7. 2020 prejemnika denarne socialne pomoči ter da se glede na navedeno in ob upoštevanju 12. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP) finančni položaj prosilca v postopku za dodelitev BPP ne ugotavlja. V zvezi z izpolnjevanjem pogojev po 24. členu ZBPP v zavrnilnem delu navaja, da teža dejanja, ki se očita tožnikoma, ni takšna, da bi bilo v interesu pravičnosti, da se jima za navedeni postopek dodeli strokovna pomoč zagovornika v okviru BPP. Po mnenju toženke namreč ne gre za obravnavanje pravno zapletenih vprašanj, poleg tega ni dodatnih konkretnih okoliščin, ki bi kazale, da bo pošten postopek zagotovljen le, če bosta tožnika imela pomoč strokovne obrambe, zato je njuno prošnjo odobrila le glede vložitve zahteve za sodno varstvo, v preostalem delu pa je ocenila, da je njuna prošnja neutemeljena.

Navedbe v tožbi in odgovoru na tožbo

3. Tožnika se z izpodbijano odločbo ne strinjata in v tožbi med drugim navajata, da je toženka napačno ocenila, da je zadeva v zavrnilnem delu očitno nerazumna, ker je v nasprotju z interesi pravičnosti. Izpostavljata, da organ ne more vedeti, kako bo tekel postopek, kaj bo treba še ugotavljati in ne more sam predpostavljati, da se bodo le še pojasnjevala dejanska vprašanja. To je v pristojnosti sodišča, ki bo odločalo v tej prekrškovni zadevi. Izpostavljata še, da ne gre spregledati narave prekrškovnega postopka. Dejstvo je namreč, da je v prekrškovnih postopkih sojenje in odločanje na prvi stopnji še toliko pomembnejše, predvsem glede na odsotnost oziroma bistveno okrnjenost pravnih sredstev zoper odločbo sodišča prve stopnje. Ravno zato je po mnenju tožnikov bistveno, da so pravice strank v tem postopku toliko bolj zaščitene. Poudarjata tudi, da toženka pri svoji odločitvi ni upoštevala določenih subjektivnih okoliščin, in sicer da sta tožnika po narodnosti Roma s končanimi tremi razredi osnovne šole in se zato sama nista sposobna braniti, saj je nivo njunega razumevanja nizek. V postopku bo potrebno prebrati in se izreči tudi o listinskih dokazilih, kar zagotovo terja določeno mero razumevanja in posledično tudi obrambe. Menita, da bi bila z zavrnitvijo BPP kršena tudi njuna pravica do sodnega varstva po načelu enakopravnosti. V zvezi s toženkino oceno, da teža dejanja ni takšna, da bi bilo v interesu pravičnosti, da bi se jima v okviru BPP dodelila pomoč zagovornika, izpostavljata, da jima je bila res glede na predpisano globo odmerjena najnižja kazen (500,00 EUR), vendar je treba upoštevati njun socialno ekonomski položaj (to je, da sta prejemnika denarne socialne pomoči) ter da zagrožena kazen v bistvenem lahko celo onemogoči njuno preživljanje. Menita, da izpolnjujeta tudi pogoj po drugi alineji prvega odstavka 24. člena ZBPP, to je, da je zadeva pomembna za njun osebni in socialno ekonomski položaj oziroma je pričakovan izid zadeve za njiju življenjskega pomena. Sodišču predlagata, naj izpodbijano odločbo spremeni tako, da njuni prošnji za BPP v obliki svetovanja in zastopanja v prekrškovnem postopku pred sodiščem prve stopnje v celoti ugodi, toženki pa naloži povrnitev njunih stroškov postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

4. Toženka v odgovoru na tožbo odgovarja na tožbene navedbe, ki jim nasprotuje in sodišču predlaga, naj tožbo kot neutemeljeno zavrne.

Odločanje po sodnici posameznici

5. Sodišče je 28. 1. 2021 na podlagi tretje alineje drugega odstavka 13. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) sprejelo sklep I U 1885/2020-7, da o zadevi odloča sodnica posameznica, saj se zadeva v bistvenem nanaša na vprašanje pravilnosti uporabe določbe 24. člena ZBPP, razlaga katere je predmet ustaljene sodne prakse, relevantno dejansko stanje pa med strankami, glede na podane navedbe, niti ni sporno. Senat je tako presodil, da je izpolnjen pogoj iz tretje alineje drugega odstavka 13. člena ZUS-1 za odločanje po sodnici posameznici.

6. Ob tem sodišče izpostavlja, da pooblaščenka tožnikov na naroku za glavno obravnavo 16. 2. 2021 na izrecno vprašanje sodnice ni podala nobenega ugovora v zvezi s sestavo sodišča v tej zadevi, toženka pa se naroka, kljub pravilnemu vabilu, ni udeležila.

Dokazni sklep

7. Sodišče je v dokaznem postopku vpogledalo vse listine v upravnem spisu zadeve ter pooblastili, ki sta ju tožnika dala odvetniški družbi za zastopanje v tem upravnem sporu (prilogi A1 in A2) in odločbo Centra za socialno delo Z. št. 1231-659/2020-31909/2 z 8. 1. 2020 (priloga A4). Drugih dokaznih predlogov ni bilo.

K I. točki izreka:

8. Tožba je utemeljena.

9. Toženka je z izpodbijano odločbo tožnikoma dodelila izredno BPP v prekrškovnem postopku, in sicer v obliki vložitve zahteve za sodno varstvo pred Okrajnim sodiščem v Novem mestu v zadevi ZSV 143/2020 (zoper tožnika) in ZSV 142/2020 (zoper tožnico); v preostalem delu je njuno prošnjo zavrnila.

10. Iz izpodbijane odločbe je razvidno, da je Inšpektorat RS za šolstvo in šport z odločbama št. 7100-27-2020/4 s 15. 6. 2020 (zoper tožnika) in št. 7100-26-2020/5 s 15. 6. 2020 (zoper tožnico) odločil, da sta odgovorna za kršitev drugega odstavka 50. člena ZOsn (obiskovanje pouka) v zvezi s 4. členom istega zakona, po katerem mora učenec redno obiskovati pouk v okviru obveznega programa in izpolnjevati obveznosti in naloge, določene z akti osnovne šole, pri čemer so za izpolnitev osnovnošolske obveznosti odgovorni starši, tako da je bil njun sin ... od 6. 11. 2019, ko se je prešolal na šolo, do 29. 2. 2020 neupravičeno odsoten od pouka 113 ur, za kar so odgovorni starši otroka, ki so opustili dolžno skrbstvo in nadzorstvo nad svojim mladoletnim otrokom, ki ni obiskoval pouka in drugih dejavnosti v okviru obveznega programa osnovne šole iz neopravičenih razlogov. Organ je tožnikoma izrekel globo vsakemu v znesku po 500,00 EUR.

11. Med strankami ni sporno, da tožnika, kot prejemnika denarne socialne pomoči, izpolnjujeta finančni pogoj za dodelitev BPP. Toženka to namreč sama ugotavlja v obrazložitvi izpodbijane odločbe1, hkrati navedeno izhaja iz predložene odločbe Centra za socialno delo Z. št. 1231-659/2020-3109/2 z 8. 1. 2020 (priloga A4), pri čemer je pooblaščenka tožnikov na naroku za glavno obravnavo16. 2. 2021 navedla tudi, da sta tožnika še vedno prejemnika denarne socialne pomoči.

12. Med strankami prav tako ni spora o tem, da sta tožnika Roma s tremi leti opravljene osnovne šole ter da je njun nivo razumevanja nizek. Takšni trditvi tožnikov toženka namreč v odgovoru na tožbo ni nasprotovala. Da je nivo razumevanja tožnikov nizek oziroma stopnja njune izobrazbe nizka po presoji sodišča potrjuje tudi podpis tožnice na pooblastilu, podanem Odvetniški družbi C. o.p., d.o.o. za zastopanje v tem upravnem sporu (priloga A2), na katerem se je tožnica podpisala z velikimi tiskanimi črkami in zgolj z navedbo imena, tako da je napisala: „B.“. Takšen podpis tožnice po presoji sodišča potrjuje njen nizek nivo izobrazbe in s tem trditve o njenem nizkem nivoju razumevanja. Tudi iz tožnikovega podpisa na pooblastilu, danem isti odvetniški družbi za zastopanje v tem upravnem sporu (priloga A1), izhaja tožnikova nizka stopnja izobrazbe. Tožnik se je na navedenem pooblastilu namreč podpisal sicer s pisanimi črkami, vendar zgolj z izpisom imena: „A.“. Z enakima podpisoma sta se podpisala oba tožnika tudi na predmetni prošnji za dodelitev BPP z 22. 6. 2020, ki se nahaja v upravnem spisu zadeve.

13. Predmet tega upravnega spora je torej zavrnitev dodelitve BPP tožnikoma v delu, ki se nanaša na svetovanje in zastopanje v prekrškovnem postopku pred sodiščem prve stopnje na narokih in zaslišanjih. Sporno med strankami je, ali je toženka pri dodelitvi BPP pravilno upoštevala določbo 24. člena ZBPP, in sicer tako imenovani objektivni (vsebinski) pogoj, ki mora biti podan v vseh postopkih, v katerih se BPP dodeli.

14. Glede na to, da je Zakon o prekrških (ZP-1) popolnoma spremenil obravnavanje prekrškov in utrdil zavedanje, da sodijo prekrški v področje kaznovalnega prava, v katerem se uporablja in izreka represivne ukrepe ter da se z umestitvijo v omenjeno področje pri obravnavi prekrškov nalaga zakonodajalcu in uporabniku prava obveznost upoštevanja minimalnih ustavnopravnih jamstev, prav tako kot pri kaznivih dejanjih2, je po presoji sodišča v postopkih o prekrških, ob upoštevanju primerljivosti tako materialnega kot procesnega prekrškovnega prava kazenskemu3, treba uporabiti stališča, ki so se oblikovala v sodni praksi Vrhovnega sodišča4 v zvezi s kazenskimi zadevami in izhajajo iz ustaljene prakse Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP)5.

15. Tako je glede vprašanja, kdaj brezplačno zastopanje po zagovorniku v prekrškovnem postopku zahtevajo interesi pravičnosti, da bo ustrezno varovana človekova pravica iz točke c tretjega odstavka 6. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah6 (EKČP), treba uporabiti kriterije, ki sta jih ESČP in Vrhovno sodišče uporabila v zvezi z brezplačnim zastopanjem po zagovorniku v kazenskem postopku, in sicer:

- resnost kršitev in teža zagrožene kazni;

- kompleksnost obravnavane zadeve, v zvezi s čimer je po presoji sodišča treba upoštevati tudi osebnostne lastnosti obdolženca7 (v obravnavani zadevi tožnikov v tem upravnem sporu).

16. Sodišče ugotavlja, da toženka v izpodbijani odločbi osebnostnih lastnosti obdolžencev, torej tožnikov, ni upoštevala in ju s tem v zvezi tudi ni pozvala k dopolnitvi njune prošnje za dodelitev BPP. Ker je sodišče, kot že prej pojasnjeno, ugotovilo, da sta tožnika po narodnosti Roma s tremi razredi končane osnovne šole in z nizkim nivojem razumevanja, sodi, da jima je treba v tej zadevi dodeliti BPP v celoti, torej tudi za (morebitno nadaljnje) svetovanje in za njuno zastopanje pred sodiščem prve stopnje na narokih in na zaslišanjih. Samo na tak način jima bo namreč po presoji sodišča v prekrškovnem postopku pred Okrajnim sodiščem v Novem mestu možno zagotoviti učinkovito sodno varstvo. Ne drži torej zaključek toženke v izpodbijani odločbi8, da ne obstojijo „druge okoliščine, ki bi kazale, da bo pošten postopek zagotovljen le, če bosta imela obdolžena strokovno obrambo z zagovornikom“.

17. Ob tem sodišče še dodaja, da je bila tožnikoma izrečena globa vsakemu v višini 500,00 EUR, kar zanju, ki sta prejemnika denarne socialne pomoči, kot opozarjata v tožbi, lahko celo onemogoči njuno preživljanje. Tudi tej tožbeni navedbi toženka ni nasprotovala. Navedeno dodatno potrjuje utemeljenost njune prošnje za dodelitev BPP v celoti.

18. Sicer pa bi že ob pravilni uporabi 24. člena ZBPP v primeru, kot je obravnavani, ko je toženka (očitno) ugotovila, da sta tožnika upravičena do BPP za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti, morala njuni prošnji ugoditi v celoti.

19. Na podlagi predstavljenih razlogov je sodišče glede na tožbeni zahtevek in ob upoštevanju prvega odstavka 65. člena ZUS-1 odločilo v sporu polne jurisdikcije tako, da je izpodbijano odločbo spremenilo in njuni prošnji za dodelitev BPP v obliki svetovanja in zastopanja pred sodiščem prve stopnje v prekrškovnem postopku v celoti ugodilo, kot izhaja iz I. točke izreka te sodbe.

K II. točki izreka:

20. Če sodišče v upravnem sporu odloča o pravici, obveznosti ali pravni koristi, kot v obravnavanem primeru, odloči o stroških postopka skladno s prvim odstavkom 25. člena ZUS-1 po določbah Zakona o pravdnem postopku (ZPP).

21. Ker sta tožnika s tožbo v celoti uspela, jima mora toženka skladno s 154. in 155. členom ZPP, ki določata načelo uspela v pravdi, povrniti vse potrebne stroške postopka. Tožnika sta sicer stroške priglasila po Pravilniku za povrnitev stroškov tožniku v upravnem sporu (Pravilnik) v višini 385,00 EUR, ki se sicer v tej zadevi, ker je sodišče odločilo v sporu polne jurisdikcije, ne uporablja, vendar je priglašeni znesek nižji, kot bi tožnikoma pripadal po tarifni št. 30 Odvetniške tarife (OT), zato je sodišče stroške priznalo v priglašeni višini skupaj z 22 % DDV, saj je pooblaščena odvetniška družba zavezanka za ta davek. Višina stroškov, ki so nastali tožnikoma in ki jih morata dobiti povrnjene s strani toženke v roku 15 dni od vročitve sodbe, tako skupaj znaša 469,70 EUR. V skladu s prvim odstavkom 299. člena Obligacijskega zakonika od poteka roka za prostovoljno plačilo teh stroškov tečejo zamudne obresti. Plačana sodna taksa za postopek bo vrnjena po uradni dolžnosti (o.p.61./c taksne tarife Zakona o sodnih taksah, ZST-1).

-------------------------------
1 Glej: zadnji odstavek na drugi strani in prvi odstavek na tretji strani obrazložitve izpodbijane odločbe
2 Več o tem glej: Kovač, P., Kerševan, E., Pečarič, M., Remic, M., Orel, N., in Čas, P. , Inšpekcijski nadzor: razprave, sodna praksa in komentar zakona; Ljubljana: Uradni list Republike Slovenije, (2016), str. 257.
3 V prekrškovnem postopku se poleg temeljnega ZP-1 subsidiarno uporablja tudi nekatere določbe drugih zakonov. V Kazenskem zakoniku (KZ-1) se po vsebinski ustreznosti opredeljujejo temeljni instituti, kot so silobran, skrajna sila, prištevnost, prisiljenost,oblike zmot, oblike krivde, udeležbe, čas in kraj storitve. Poleg tega ZP-1 ne določa vsebine pojmov naklep in malomarnost, zato je treba za opredelitev vsebine teh pojmov uporabiti določbe KZ-1. Organi se morajo v rednem postopku o prekršku držati tudi določb iz Zakona o kazenskem postopku- (ZKP) glede jezika v postopku, rokov, vlog in zapisnikov, zaslišanja obdolženca, zasliševanja prič, izvedenstva, prenosa krajevne pristojnosti,hišnih in osebnih preiskav, zasega in odvzema predmetov, zasega elektronskih ter z njimi povezanih naprav in nosilcev elektronskih podatkov. Storilcem prekrškamora biti enakopravno zagotovljeno, da se v postopku branijo sami ali z zagovornikom.Več o tem glej: Analiza Inšpektorata RS za notranje zadeve kot inšpekcijskega in prekrškovnega organa, Tina Stojaković, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za upravo, diplomsko delo, Ljubljana, maj 2019, str. 15-18.
4 Glej: sodbi Vrhovnega sodišča X Ips 226/2014 z 11. 11. 2015 in X Ips 224/2014 z 10. 12. 2015.
5 Tako tudi: sodba Upravnega sodišča RS I U 1698/2017 s 3. 10. 2017.
6 Tretji odstavek 6. člena EKČP v točki c določa, da je sestavni del pravice do poštenega sojenja, da ima vsakdo, kdor je obdolžen kaznivega dejanja, pravico da se brani sam ali z zagovornikom po lastni izbiri ali če nima dovolj sredstev za plačilo zagovornika, da ga dobi brezplačno, če to zahtevajo interesi pravičnosti.
7 Primerjaj: sodba Vrhovnega sodišča X Ips 226/2014 z 11. 11. 2015, točka 15 obrazložitve.
8 Glej: tretji odstavek na četrti strani obrazložitve izpodbijane odločbe


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o brezplačni pravni pomoči (2001) - ZBPP - člen 12, 24, 24/1

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
04.01.2022

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDUzMjMy