<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Upravno sodišče
Upravni oddelek

UPRS Sodba I U 2122/2017-10
ECLI:SI:UPRS:2019:I.U.2122.2017.10

Evidenčna številka:UP00032231
Datum odločbe:03.10.2019
Senat, sodnik posameznik:Irena Grm (preds.), mag. Jonika Marflak Trontelj (poroč.), Andrej Kmecl
Področje:RAZLASTITEV
Institut:razlastitev - javna cesta - javna korist - potek cestnega prometa

Jedro

Za razlastitev obstoječih javnih cest je bistveno, da po njih poteka cestni promet v skladu s prvim odstavkom 2. člena zakona, za kar pa v konkretnem primeru ne gre, saj na predmetnih nepremičninah, kot rečeno, ne poteka in nikoli ni potekal promet in se nesporno ne uporabljajo prosto.

Izrek

I. Tožbi se ugodi, odločba Upravne enote Ljubljana št. 352-36/2014-24 z dne 14. 4. 2017 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 347,70 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Prvostopenjski organ je z izpodbijano odločbo v korist razlastitvene upravičenke Republike Slovenije razlastil nepremičnine parc. št. 898/6 - pozidano zemljišče v izmeri 1569 m², 898/7 - pozidano zemljišče v izmeri 161 m², 898/8 - pozidano zemljišče v izmeri 935 m² in 898/9 - pozidano zemljišče v izmeri 357 m², vse k.o. ... v lasti razlastitvenih zavezancev - tožnikov, vsakega do deleža ¼ (I. točka izreka); odločil, da je dokončnost te odločbe podlaga za vpis lastninske pravice na nepremičninah, navedenih v I. točki izreka te odločbe, v korist razlastitvene upravičenke (II. točka izreka) in da dosedanji lastniki nepremičnin, za katere zaradi gradnje javne cestne infrastrukture ni bila plačana odškodnina po takrat veljavnih predpisih oziroma za katere se tedanji lastniki pravici do odškodnine niso odpovedali, lahko po pravnomočnosti te odločbe zahtevajo plačilo odškodnine ali nadomestno nepremičnino, kar pa ni predmet te odločbe, temveč je predmet nepravdnega postopka (III. točka izreka) ter da posebni stroški postopka za izdajo te odločbe niso nastali (IV. točka izreka). V obrazložitvi ugotavlja, da objekti in naprave znotraj avtocestne baze ..., med katerimi so tudi predmetna zemljišča, vključno z zemljiščem, na katerem stojijo, sestavljajo javno cesto, za katero so bili zgrajeni, to je zahodno obvozno cesto, in sicer predstavljajo objekte znotraj baze, namenjene vzdrževanju, nadzoru in varnosti cestnega prometa. Obstoj avtocestne baze je nujen za varno odvijanje prometa (objekti za vzdrževanje, kontrolo, dovoz svetlobne signalizacije, hiter dostop servisnih in interventnih vozil za širše območje obvozne hitre ceste in avtocestnega križa - na državni javni cesti). Ker sestavljajo javno cesto, ki je v uporabi in je bila v uporabi ob vložitvi zahteve za razlastitev, se šteje, da je javna korist za razlastitev nepremičnin v skladu s tretjim odstavkom 19. člena ZJC-B podana. Za uporabo izjeme po tretjem odstavku 19. člena ZJC-B ni potrebno, da je izpolnjen pogoj, da po vsaki od navedenih nepremičnin fizično poteka promet. Zadošča, da promet poteka po cesti, katere del je tudi to zemljišče. V zvezi s pripombo tožnikov, da jim ni bila dana ustrezna ponudba za odkup, pojasnjuje, da ker razlastitveni upravičenki v zakonsko določenem roku ni uspelo pridobiti nepremičnin s sklenitvijo pogodbe, je izpolnjen pogoj za vložitev zahteve za razlastitev.

2. Drugostopenjski organ je s svojo odločbo zavrnil pritožbo tožnikov.

3. Tožniki se z odločitvijo ne strinjajo in v tožbi med drugim navajajo, da pogoj oziroma procesna predpostavka predhodne ponudbe za odkup predmetnih nepremičnin ni bila izpolnjena, saj jim je razlastitvena upravičenka predhodno poslala v podpis le pogodbo o ureditvi medsebojnih razmerij, s katero jih je hotela prisiliti v brezplačno odsvojitev predmetnih nepremičnin. Prvenstveno pa poudarjajo, da je napačen zaključek upravnih organov obeh stopenj, da je izpolnjen pogoj iz tretjega odstavka 19. člena ZJC-B, saj domet te določbe širita preko njenega nomotehničnega pomena. Zakonodajalec je namreč v istem zakonu pojasnil, kaj je javna cesta in, če bi želel, da je pogoj za razlastitev to, da na predmetnem zemljišču poteka javna cesta, bi kot predmet razlastitvenega postopka po tem členu ZJC-B določil le nepremičnine, ki spadajo pod pojem "javne ceste" po 13. členu ZJC in pri tem ne bi izrecno določil še posebnega pogoja. Tako pa je pogoju, da je nepremičnina v naravi javna cesta po definiciji iz 13. člena ZJC, dodal še poseben pogoj, ki je, da ob vložitvi zahteve za razlastitev na takšni nepremičnini poteka javni cestni promet. A contrario torej fikcija ugotovljene javne koristi ni podana za tiste pojavne oblike javnih cest, ki sicer služijo prometnim površinam, vendar same niso namenjene javnemu, vsakomur dostopnemu, cestnemu prometu. V konkretnem primeru je zahteva za razlastitev podana za nepremičnine, ki v naravi niso javna cesta in po katerih ne poteka javni cestni promet ter tudi nikoli niso služile temu namenu. Sodišču predlagajo, naj tožbi ugodi in izpodbijano odločbo spremeni tako, da zavrne zahtevo razlastitvene upravičenke za razlastitev predmetnih nepremičnin oziroma da spremeni drugostopenjsko odločbo tako, da pritožbi tožnikov ugodi oziroma da odpravi prvostopenjsko izpodbijano odločbo in drugostopenjsko odločbo ter zadevo vrne upravnemu organu prve stopnje v ponovno odločanje, toženki pa naloži povrnitev njihovih stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

4. Toženka in prizadeta stranka, razlastitvena upravičenka Republika Slovenija, na tožbo nista odgovorili.

5. Tožba je utemeljena.

6. Med strankami ni sporno, da predmetne nepremičnine ležijo v kompleksu avtocestne baze ..., in sicer predstavljajo del gospodarskega objekta, ki ga razlastitvena upravičenka Republika Slovenija uporablja kot skladišče opreme za vzdrževanje avtocest in cestne soli in dostopno cesto, ki znotraj zaprtega (ograjenega) kompleksa avtocestne baze vodi do tega gospodarskega objekta. Prav tako ni spora o tem, da predmetne nepremičnine, skupaj z drugimi nepremičninami, ki sestavljajo avtocestno bazo, niso namenjene splošni uporabi, temveč so dostopne le uslužbencem družbe DARS. Spora ni niti o tem, da je bila avtocestna baza, katere del so predmetne nepremičnine, izvedena v letih 1979 do 1981, to je v času izgradnje zahodne obvozne ceste ter da so objekti na predmetnih nepremičninah že zgrajeni in dani v uporabo. Sporno pa je, ali je v tem primeru podana javna korist kot predpostavka za razlastitev tožnikov.

7. Poseben postopek razlastitve obstoječih javnih cest je določil Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o javnih cestah (ZJC-B), objavljen v Uradnem listu RS št. 92 dne 18.10.2005, ki je pričel veljati naslednji dan po objavi 24. člen ZJC-B). ZJC-B v 19. členu določa, da če ob uveljavitvi tega zakona obstoječa javna cesta poteka po nepremičninah, ki so v lasti drugih oseb, kot pa določa prvi odstavek 3. člena zakona, se lahko lastninska pravica odvzame ali omeji proti odškodnini ali nadomestilu v naravi v posebnem postopku razlastitve, določenem v tem členu (prvi odstavek). Za poseben postopek razlastitve se skladno z drugim odstavkom 19. člena ZJC-B uporabljajo določbe 92. do 114. člena Zakona o urejanju prostora (ZUreP-1), kolikor s tem členom niso posamezna vprašanja razlastitve drugače urejena. Ne glede na določbo tretjega odstavka 93. člena ZUreP-1 se šteje, da je javna korist za razlastitev nepremičnin, po katerih poteka obstoječa javna cesta, ugotovljena, če ob vložitvi zahteve za razlastitev po njej poteka cestni promet v skladu s prvim odstavkom 2. člena zakona; za vložitev zahteve razlastitveni upravičenec ni vezan na rok iz drugega odstavka 95. člana ZUreP-1 (tretji odstavek).

8. V tem členu ZJC-B je torej, kot rečeno, določen poseben postopek pridobitve lastninske pravice na zemljiščih, na katerih je obstoječa javna cesta, pa niso v lasti države ali občine. Namen tega člena je bil urediti novo rešitev enostavnejšega postopka pridobitve lastninske pravice države ali lokalne skupnosti na zemljiščih, ki so bila uporabljena za javno cesto skladno z odločbo Ustavnega sodišča U-1-224/00.1

9. Prvi odstavek 2. člena ZJC določa, da so javne ceste prometne površine splošnega pomena za cestni promet, ki jih lahko vsak prosto uporablja na način in pod pogoji, določenimi s predpisi, ki urejajo javne ceste in varnost prometa na njih.

10. Med strankami ni spora o tem, da na predmetnih nepremičninah ne poteka in nikoli ni potekal javni promet, zato sodišče pritrjuje tožnikom, da ni podan pogoj za razlastitev predmetnih nepremičnin po tretjem odstavku 19. člena ZJC-B, saj ni podana javna korist za njihovo razlastitev. Toženka po presoji sodišča s tem v zvezi ne more uspeti s trditvijo, da se za sestavni del javne ceste štejejo tudi zemljišča, objekti in naprave, ki jih je investitor v javno cesto pridobil ali zgradil za upravljanje rednega vzdrževanja ceste ali za upravljanje spremljajočih dejavnosti ob cesti. Citirana določba 19. člena ZJC-B, ki kot že povedano ureja poseben postopek razlastitve, je namreč popolnoma jasna - za razlastitev obstoječih javnih cest je bistveno, da po njih poteka cestni promet v skladu s prvim odstavkom 2. člena zakona, za kar pa v konkretnem primeru ne gre, saj na predmetnih nepremičninah, kot rečeno, ne poteka in nikoli ni potekal promet in se nesporno ne uporabljajo prosto.

11. Sodišče na tem mestu še pripominja, da postopek razlastitve ni namenjen olajšanju zemljiškoknjižnega vpisa ter da ima razlastitvena upravičenka glede na to, da ima, kot izhaja iz navedb vseh strank v postopku, s pravnimi predniki tožnikov sklenjeno kupoprodajno pogodbo za predmetne nepremičnine, na voljo druge ustrezne postopke za ureditev lastniških razmerij na predmetnih nepremičninah.

12. Glede na navedeno je sodišče zaradi zmotne uporabe materialnega prava (19. člena ZJC-B) na podlagi 4. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) tožbi ugodilo tako, da je izpodbijano odločbo odpravilo in, kot ZUS-1 določa v takem primeru, zadevo vrnilo prvostopenjskemu organu v ponovni postopek, v katerem je organ vezan na pravno mnenje sodišča glede uporabe materialnega prava (tretji in četrti odstavek 64. člena ZUS-1).

13. Sodišče ni sledilo predlogu tožnikov in odločilo v sporu polne jurisdikcije (65. člen ZUS-1), ker narava stvari tega ne dopušča.

14. V zadevi je odločilo brez glavne obravnave, na seji, na podlagi prvega odstavka 59. člena ZUS-1, saj dejansko stanje, relevantno za odločitev (to je, da po predmetnih nepremičninah ne poteka in nikoli ni potekal cestni promet), ni sporno. Sporna je bila le razlaga materialnega prava.

15. Ker je sodišče tožbi ugodilo, so v skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1 tožniki upravičeni do povračila stroškov sodnega postopka v pavšalnem znesku po Pravilniku o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (Pravilnik). Zadeva je bila rešena na seji in tožnike je v postopku zastopal odvetnik, zato se jim priznajo stroški v višini 285,00 EUR (drugi odstavek 3. člena Pravilnika), povišani za 22 % DDV, ker je njihov pooblaščenec zavezanec za ta davek. Stroške je dolžna povrniti toženka v roku 15 dni od vročitve sodbe. V skladu s prvim odstavkom 299. člena Obligacijskega zakonika (OZ) zakonske zamudne obresti od stroškov postopka tečejo od poteka roka za njihovo prostovoljno plačilo.

-------------------------------
1 Glej: Poročevalec Državnega zbora RS, št. 54 z dne 21. 7. 2005 (obrazložitev k 19. členu).


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o javnih cestah (2005) - ZJC-B - člen 19, 19/2, 19/3
Zakon o urejanju prostora (2002) - ZUreP-1 - člen 93, 93/3
Datum zadnje spremembe:
28.08.2020

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDM5Nzcz