<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Upravno sodišče
Upravni oddelek

UPRS Sodba I U 1667/2017-20
ECLI:SI:UPRS:2019:I.U.1667.2017.20

Evidenčna številka:UP00024400
Datum odločbe:08.03.2019
Senat, sodnik posameznik:mag. Darinka Dekleva Marguč (preds.), dr. Boštjan Zalar (poroč.), Liljana Polanec
Področje:PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA - TUJCI
Institut:begunec - združevanje družine - dokazi o družinskem razmerju - dokazovanje sorodstvene vezi - istovetnost - dokazna ocena - načelo zaslišanja strank

Jedro

Ugotovitev tožene stranke, da predloženi dokumenti niso pristni oziroma so ponarejeni, je napačna, saj ne ustreza strokovnemu mnenju NFL z dne 21. 2. 2017. V tem mnenju NFL je izrecno rečeno, da „pristnosti oziroma ponarejenosti spornih listin ne morejo ugotavljati.“ Tožena stranka bi na podlagi mnenja NFL kvečjemu lahko ocenila, da predloženi dokumenti nimajo pomembne (zadostne) dokazne vrednosti zaradi izbrisov, popravljanja določenih podatkov, poškodovane podlage, pisanja z več pisali oziroma da je ta dokazna vrednost prešibka, da bi organ lahko zgolj na podlagi teh listin upošteval, da je tožnik izpolnil pogoj iz tretjega stavka tretjega odstavka 47a. člena ZTuj-2. Tožena stranka bi zato morala v skladu s splošnim pravnim načelom pravice do izjave (obrambe) tožnika zaslišati oziroma mu dati možnost, da se izjasni o razlogih ali okoliščinah za strokovno ugotovljene popravke, poškodbe in način pisanja v predloženih listinah. Poleg tega bi morala sama preveriti, ali je kaj znanega v poročilih o stanju v izvorni državi glede načina in tudi kakovosti (zanesljivosti) izdajanja krstnih listov ter poročnih listov v Eritreji. Že pred izdajo izpodbijane odločbe sta bili splošno znani poročili Evropskega podpornega urada za azil (EASO) iz leta 2015 in iz leta 2016, ki obravnavata tudi vprašanja izdajanja osebnih dokumentov v Eritreji, a ju tožena stranka iz neupravičenega razloga ni upoštevala v dokazni oceni.

Tožnik je opozoril, da je dal soglasje za to, da organ preko mednarodnih organizacij preverja in ugotavlja družinske vezi in da se preko tega lahko ugotavlja tudi identiteta družinskih članov. Ta dva postopka sta tesno povezana in tožnik je opozoril, naj tožena stranka uporabi 7., 8. in 9., 159. člen ZUP. Toženo stranka je pozval, da preko mednarodnih organizacij ugotovi družinske vezi, ker je s tem povezano tudi ugotavljanje identitete. Sodišče ugotavlja, da je imel tožnik v navedenem smislu prav, saj je zakonodajalec v ZTuj-2 ravno za situacijo v zvezi z združevanjem družine za tujca s statusom begunca, ko zaradi objektivnih pogojev ni mogoče ali je nevarno ali zelo oteženo pridobiti zahtevane dokumente v izvirniku ali v overjenem prepisu (prvi odstavek 173. člena ZUP), predvidel, da prošnji tujec priloži izjavo, da dovoljuje preverjanje družinskih vezi preko mednarodnih organizacij, kar pomeni, da je tak način preverjanja družinskih vezi in identitete zakonsko predpisan in se v primeru soglasja izvaja po uradni dolžnosti.

Sodišče se sicer lahko strinja s toženo stranko, da je sumljivo ali vsaj nepojasnjeno ostalo, zakaj je prišlo do izbrisov, popravljanja določenih podatkov in poškodovanja podlage na nekaterih predloženih listinah, glede na to, da ni mogoče izključiti možnosti, da so priče podpisovale dokumente z različnimi pisali. Vendar pa samo na podlagi tega tožena stranka nikakor ni imela podlage za celovito, natančno in zakonito dokazno oceno, da tožnik ni verodostojno izkazal družinskih vezi oziroma identitete družinskih članov v okoliščinah v zvezi z izdajanjem in možnostjo pridobivanja osebnih dokumentov iz Eritreje, od koder naj bi tožnik pobegnil zaradi izogibanja vojski, kar je tam kaznivo dejanje, pri čemer je splošno znano, da je tudi izredno težko legalno zapustiti državo. To pomeni, da je tožena stranka nepravilno uporabila tretji odstavek 47a. člena ZTuj-2, ki je specialni predpis glede na splošno določbo 173. člena ZUP; tožena stranka pa je namesto tretji odstavek 47a. člena ZTuj-2 uporabila in odločbo oprla na 173. člen ZUP, ki bi se uporabljal samo, če ZTuj-2 ne bi imel določbe 47a. člena ZTuj-2.

Tožnika bi morala tožena stranka pozvati, da pojasni, kaj meni, da bi bil lahko vzrok za izbrise, popravke in poškodovanje podlage pri poročni knjižici, krstni knjižici št. ... Tožena stranka ni upoštevala, da krstna knjižica št. ... ni imela znakov poškodb ali izbrisov ali popravljanja. Tožena stranka tudi ni upoštevala, da NFL na osebni izkaznici ni našel sumljivih znakov, torej da gre za originalno osebno izkaznico tožnikove žene, čeprav je tožena stranka v izpodbijanem aktu navedla, da je istovetnost tožnikove žene izkazana z originalno osebno izkaznico. Zakaj tega tožena stranka ni upoštevala, četudi bi morala, iz izpodbijanega akta ni razvidno. Prav tako ni razvidno, zakaj tožena stranka ni upoštevala (družinskih) fotografij, ki naj bi jih tožnik predložil in sicer tri fotografije z njune poroke, dve fotografiji z njunih medenih tednov, fotografijo najmlajšega otroka D. in skupno fotografijo C. in E. O družinskih vezeh tožnika ni vprašala ničesar. Iz nepojasnjenega razloga tožena stranka ni poskušala preveriti predloženih listin poročnega lista in krstnih listov v dostopnih poročilih o stanju glede izdajanja osebnih dokumentov v Eritreji, četudi je uporabo takih poročil predlagal tožnik pred izdajo izpodbijane odločbe in se je na dve taki konkretni poročili tudi skliceval pred izdajo izpodbijanega akta.

Tožnikova izpoved ter tiste listine, ki po ugotovitvah NFL niso bile popravljene ali sporne ter njegova aktivnost pri pridobivanju dokazov ter pojasnjevalna angažiranost v postopku, niso bile takšne, da bi tožena stranka lahko štela, da je tožnik očitno neverodostojen in da zato celovitejša in natančnejša dokazna ocena na podlagi bolj razčiščenega dejanskega stanja ni bila potrebna.

Izrek

I. Tožbi se ugodi in se izpodbijana odločba št. 2142-756/2016/33 (1314-05) z dne 4. 7. 2017 odpravi in se zadeva vrne toženi stranki v ponoven postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 347,70 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonitimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Z sklepom je tožena stranka najprej na podlagi četrtega odstavka 54. člena Zakona o tujcih (ZTuj-2) in na podlagi prvega odstavka 130. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP) na prošnjo A.A., državljan Eritreje, stanujočega na naslovu ..., Maribor, za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje za družinskega člana begunca za B.B., C.C., D.D. in E.E., sklenila, da se zadeve za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje za družinskega člana begunca zaradi združitve družine s A.A. združijo v en postopek in hkrati izdala odločbo, da se prošnje za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje za družinskega člana begunca B.B., roj. 1989 v kraju Adi Naamn, C.C., roj. ... 2006 v kraju Adi Nifas, D.D., roj. ... 2009 v kraju Adi Nifas, in E.E., roj. ... 2013 v kraju Adi Nifas, vse državljanke Eritreje, zaradi združitve družine s A.A., zavrnejo.

2. V obrazložitvi izpodbijane odločbe je navedeno, da je ministrstvo dne 28. 10. 2016 prejelo prošnje A.A., ki ima v Republiki Sloveniji status begunca, in sicer za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje za družinskega člana begunca na podlagi 47. a člena Zakona o tujcih (Uradni list RS, št. 16/17 - uradno prečiščeno besedilo; v nadaljevanju: ZTuj-2) za ženo B.B. in tri mladoletne hčerke, ki so vse državljanke Eritreje.

3. Vlagatelj je k prošnjam priložil barvne fotografije žene in treh mladoletnih hčera, barvni sken poročnega lista o sklenjeni zakonski zvezi med vlagateljem in B.B., barvni sken treh krstnih listov na ime C.C., D.D. in E.E. ter sken osebne izkaznice (začasne vlade Eritreje) na ime B.B. s prevodom v slovenski jezik.

4. Ker vlagatelj k prošnjam ni priložil z ZTuj-2 zahtevanih dokazil oziroma, ker ni izkazal izpolnjevanja z ZTuj-2 določenih pogojev za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje za družinskega člana begunca, je ministrstvo v skladu z drugim odstavkom 140. člena ZUP, v povezavi s 173. členom ZUP ter tretjim odstavkom 47. a člena ZTuj-2, vlagatelja z dopisom št. 2142-756/2016/14 (1312-16) z dne 16. 11. 2016 pozvalo na predložitev določenih dokazov, in sicer za B.B., na predložitev overjene fotokopije potnega lista, overjene fotokopije osebne izkaznice ali potrdila o državljanstvu Eritreje v izvirniku ter predložitev overjene fotokopje ali izvirnika poročnega lista skupaj z overjenim prevodom le tega, za C.C., D.D. in E.E. pa predložitev overjene fotokopije potnih listov, overjene fotokopije osebnih izkaznic ali potrdila o državljanstvu Eritreje v izvirnikih ter rojstne liste Eritreje v izvirnikih.

5. Ministrstvo je dne 30. 11. 2016 prejelo odgovor na dopis, v katerem je vlagatelj navedel, da je potne listine, osebne izkaznice oziroma potrdila o eritrejskem državljanstvu za družinske člane nemogoče pridobiti, saj bi bilo zaradi njegovega pobega iz vojske, ki je hudo kaznivo dejanje, s poskusom urejanja potnih listin za družinske člane ogroženo njihovo življenje. Odgovoru je priložil poročni list v izvirniku o sklenitvi zakonske zveze med vlagateljem in B.B. ter krstna lista v izvirniku za E.E. in D.D.. Naknadno je vlagatelj predložil še krstni list v izvirniku za C.C., ki ga je ministrstvo prejelo dne 9. 12. 2016.

6. ZTuj-2 v prvem odstavku 47. a člena določa, da se pravica do združitve družine prizna tujcu, ki mu je v Republiki Sloveniji priznan status begunca na podlagi zakona, ki ureja mednarodno zaščito pod pogojem, da je družina obstajala že pred vstopom begunca v Republiko Slovenijo. Nadalje ZTuj-2 v drugem odstavku 47.a člena med drugim določa, da se za družinske člane begunca po tem zakonu šteje zakonec begunca (prva alineja) in mladoletni neporočeni otroci begunca (druga alineja).

7. Tožniku je priznan status begunca. Odločba o statusu begunca je postala pravnomočna dne 19. 8. 2016. Iz spisovne dokumentacije za priznanje mednarodne zaščite je tudi razvidno, da je vlagatelj navedel, da je poročen in ima tri hčere, ki skupaj z zakoncem, živijo v Eritreji. V nadaljevanju se organ sklicuje na tretji odstavek 47.a člena ZTuj-2. Če begunec ne poseduje listinskih dokazov za izkazovanje družinskih vezi, mora v prošnji navesti vsa dejstva o družinskih članih, s katerimi se želi združiti, zlasti njihova osebna imena, datume in kraje rojstev, naslov prebivališča ter podatke o tem, kje v času vložitve prošnje bivajo. Prošnji mora priložiti tudi pisno soglasje, s katerim pristojnemu organu dovoljuje, da lahko za preverjanje družinskih vezi podatke o družinskih članih posreduje mednarodnim organizacijam, ki delujejo na področju migracij. Pred posredovanjem podatkov mednarodnim organizacijam, ki delujejo na področju migracij, pristojni organ pridobi pisno izjavo te organizacije, da bo podatke varovala pred organi izvorne države. Glede na to, da je vlagatelj prošnje za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje za družinskega člana begunca za svoje družinske člane vložil v roku 90 dni od priznanja statusa begunca v Republiki Sloveniji, bi torej moral v postopku, glede na tretji odstavek 47.a člena ZTuj-2 izkazati obstoj družinskih vezi in istovetnost družinskih članov, za katere je zaprosil za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje za družinskega člana begunca.

8. Sklicuje se na prvi odstavek 97. člena ZTuj-2. V vlagateljevem primeru niti poročni list, niti krstne liste ni izdal državni organ temveč verska skupnost. Kljub pozivu ministrstva, vlagatelj v postopku ni predložil listin oziroma dokumentov, s katerimi bi dokazal istovetnost družinskih članov. Sklicuje se še na določbo prvega in tretjega odstavka 173. člena ZUP.

9. Če za ugotovitev nekega dejstva ni dovolj drugih dokazov, se sme vzeti kot dokaz za ugotovitev takega dejstva tudi ustna izjava stranke. Izjava stranke se sme vzeti kot dokaz tudi v malo pomembnih zadevah, če naj bi se neko dejstvo sicer dokazovalo z zaslišanjem priče, ki živi v kraju, oddaljenem od sedeža organa, ali če bi bilo sicer zaradi iskanja drugih dokazov oteženo uveljavljanje pravic stranke (188. člen ZU P).

10. Za izkazovanje istovetnosti družinskih članov vlagatelj ni predložil listinskih dokazov. V skladu z ZTuj-2 se dovoljenje za stalno prebivanje lahko izda družinskemu članu, katerega istovetnost ni sporna, poleg izkazane družinske vezi. Pri podaji izjave sta bila prisotna tudi pooblaščenka F.F. in tolmač G.G. Pred podajo izjave je bil vlagatelj opozorjen na kazensko in materialno odgovornost, če bi podal krivo izjavo. Vlagatelj je na zapisnik, ki se nahaja v spisovni dokumentaciji izjavil, da ima hčerko z osebnim imenom C.C., ki se je rodila ... 2006 v kraju Adi Nifas v Eritreji, da ima hčerko z osebnim imenom D.D., ki se je rodila ... 2009 v kraju Adi Nifas v Eritreji, da ima hčerko z osebnim imenom E.E., ki se je rodila ... 2013 v kraju Adi Nifas v Eritreji in da ima zakonca z osebnim imenom B.B., roj. leta 1989 v kraju Adi Naamn v Eritreji. Vse so državljanke Eritreje. Izjavil je še, da otroci nimajo izdanih nobenih uradnih osebnih dokumentov s fotografijo, da bi se verjetno dalo dobiti šolska potrdila s fotografijami otrok, vendar bi s tem ogrozil svojo družino. Nadalje je vlagatelj navedel datume krstov njegovih hčera in sicer E.E. je bila krščena ... 2014 v cerkvi Enda mariani adi nanin, D.D. je bila krščena ... 2009 v cerkvi Medhnialemi hananet in C.C. Dne ...2007 v cerkvi Enda mariami adi namin. Pojasnil je še, da je v Eritreji zelo težko overiti dokumente, da ne obstaja organ, ki overja kopije dokumentov. Fotografij na krstnih listih otrok ni, ker tistim, ki živijo v mestu, sliko dajo na dokument, tisti iz vasi pa tega ne počnejo oziroma se od njih to ne zahteva. Navedel je tudi, da če fotografija pred postopkom ni predložena, izdajo krstni ali poročni list tudi brez fotografij, ki naj bi bile sicer na omenjenih dokumentih. Vlagatelj je še povedal, da sta se z zakoncem poročila ... 2006 v cerkvi Adi Namn, poročil pa ju je duhovnik H. Ministrstvo je nadaljevalo s postopkom in preverjalo dokazila, priložena k prošnjam, zaradi ugotavljanja izpolnjevanja pogojev za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje za družinskega člana begunca, ki so določeni v tretjem odstavku 47.a člena ZTuj-2 in z dopisom z dne 6. 2. 2017 zaprosilo Nacionalni forenzični laboratorij za mnenje o pristnosti posredovanih dokumentov in morebitnih znakih prenarejanja.

11. Iz Poročila o preiskavi z mnenjem št. 233-618/2017/2 (2P505-15) z dne 21. 2. 2017 izhaja, da so vsi dokumenti natisnjeni s ploskim tiskom (offset), kar pomeni, da so natisnjeni s tiskarskim strojem, kakršni se uporabljajo v tiskarnah (in ne npr. s tiskalnikom). Nadalje iz navedenega poročila izhaja, da je v poročni knjižici na levi notranji strani, v četrtem podatkovnem polju, del vpisa popravljen (izbrisan) z belim korekturnim sredstvom in da je knjižica izpolnjena s tremi različnimi modrimi pisali. V krstni knjižici, izpisani na ime E. (serijske številke krstna knjižica nima izpisane), je na levi notranji strani, v osmem podatkovnem polju, del vpisa izbrisan in vpisan na novo, saj so vidne poškodbe podlage. V datumu je popravljen mesec (na 11) in letnica rojstva (številka 3), ter vpisan dan (12). Nadalje so vidne poškodbe podlage tudi na desni notranji strani knjižice v podatkovnem polju »Date of Birth«. Podlaga pod vpisanim datumom v mesecu (pri drugi enki) in letnici rojstva (pri številki 3) je mehansko poškodovana. Knjižica pa je izpolnjena z najmanj dvema različnima modrima pisaloma. V krstni knjižici s serijsko številko ... je na levi notranji strani, v drugem podatkovnem polju, del datuma popravljen. V datumu je številka 5 (dan), popravljena s številko 27. Številka v mesecu je iz številke 2 popravljena na številko 1. Knjižica pa je izpolnjena z najmanj tremi različnimi pisali (dvema modrima in enim črnim). V krstni knjižici s serijsko številko ... so posamezni deli osebnih podatkov na desni strani dokumenta dvojno prevlečeni z modrim pisalom. Knjižica je izpolnjena z najmanj dvema različnima modrima pisaloma.

12. Iz navedenega torej izhaja, da v postopku predloženi dokumenti (poročni in krstni listi) niso pristni oziroma so prenarejeni, zaradi česar jih ministrstvo ne more upoštevati kot dokaze, ki bi izkazovala družinsko vez med vlagateljem in družinskimi člani, za katere je vložil prošnje za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje za družinskega člana begunca v Republiki Sloveniji, kot to v 47.a členu zahteva ZTuj-2. Na podlagi navedenega bi moral vlagatelj za priznanje pravice do združitve družine, to je, da bi se vlagateljevi ženi in hčeram, ob izpolnjevanju pogojev iz ZTuj-2, za prebivanje v Republiki Sloveniji lahko izdalo dovoljenje za stalno prebivanje za družinskega člana begunca, v postopku izkazati družinsko vez, kar pa po mnenju ministrstva ni bilo izkazano, saj so bili predloženi dokumenti (poročni in krstni listi) prenarejeni.

13. Ministrstvo je na podlagi navedenega 10. 3. 2017 sporne dokumente predalo policistom Policijske postaje Ljubljana Šiška. Ministrstvo je z dopisom št. 2142-756/2016/26 (1314-05) z dne 3. 4. 2017 pooblaščenko vlagatelja na podlagi prvega odstavka 9. člena in skladno s 146. členom ZUP, ter v povezavi s 47.a členom ZTuj-2, pisno seznanilo z ugotovitvami o razlogih za zavrnitev izdaje dovoljenja za stalno prebivanje za družinskega člana begunca vlagateljevi ženi in trem hčerkam, saj vlagatelj ni izkazal družinskih vezi, kar se zahteva za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje za družinskega člana begunca. Ministrstvo je vlagatelju tudi dalo možnost, da se v roku 8 dni od prejema dopisa pisno izreče o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za izdajo odločbe v tem postopku ter predloži morebitne dokaze, ki kažejo nasprotno od navedenega. Dopis je bil pooblaščenki vlagatelja vročen dne 12. 4. 2017.

14. Vlagatelj je 19. 4. 2017 priporočeno po pošti ministrstvu poslal odgovor na pisno seznanitev, v katerem je navedel, da ministrstvu dovoljuje, da se preko mednarodnih organizacij, ki delujejo na področju migracij, preverja in ugotavlja družinska vez in na enak način ugotavlja tudi istovetnost njegovih družinskih članov. Mnenja je, da se preko ugotavljanja družinskih vezi ugotavlja tudi identiteta družinskih članov. Ta dva postopka sta zelo ozko povezana in se navezujeta drug na drugega. Če se na ta način ugotovi, da družinska vez obstaja, se ugotovi tudi istovetnost oseb, s katerimi bi se vlagatelj združeval. Nadalje vlagatelj ministrstvo poziva, da naj na podlagi vestne in skrbne presoje vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj ter na podlagi uspeha celotnega postopka odloči, katera dejstva bo štelo za dokazana in se pri tem sklicuje na 7., 9. in 159. člen ZUP. V zvezi z ugotovitvami Nacionalnega forenzičnega laboratorija pa vlagatelj v odgovoru na pisno seznanitev navaja, da je vse dokumente pridobil iz Eritreje, da je izdajatelj dokumentov cerkev v eritrejski vasi … . Dokumenti so mu bili poslani v ovojnici iz Anglije. Dokumente, razen rojstnega lista za E.E., ki ga je neposredno iz Eritreje pridobil kasneje, je v Anglijo njegovemu bratu, poslala žena. Brat pa je dokumente poslal v Slovenijo. Vlagatelj trdi, da je dokumente, takšne kot jih je prejel s pošiljko, posredoval naprej za postopek združevanja družine. Glede pisave z različnimi kemičnimi svinčniki na teh dokumentih, pa navaja, da je razlog ta, da so se priče podpisovale z različnimi svinčniki. Vlagatelj v nadaljevanju dopisa glede izdajanja in pridobivanja uradnih dokumentov poudarja, da iz poročil, to je informacij o izvorni državi Eritreji izhaja, da ni ravno lahko priti do osebne izkaznice, kaj šele do potnih listov ali dovoljenja za zapustitev države in navaja izseke spletne strani Migrant-rights.org in Poročila preiskovalne komisije za človekove pravice v Eritreji.

15. Vlagatelj je v dopisu zaprosil tudi za podaljšanje roka za predložitev dokazil v postopku izdaje dovoljenja za stalno prebivanje za družinskega člana begunca. Ministrstvo je 8. 5. 2017 s sklepom vlagateljevi prošnji ugodilo in rok za predložitev dokazil podaljšalo še za 30 dni od prejema sklepa.

16. Vlagatelj je 31. 5. 2017 ministrstvu preko pooblaščenke poslal osebno izkaznico B.B., šolsko spričevalo s fotografijo I.I. v izvirniku, šolsko spričevalo s fotografijo D.D. v izvirniku in družinske fotografije. Ministrstvo je z dopisom z dne 1. 6. 2017 zaprosilo Nacionalni forerizični laboratorij za mnenje o pristnosti posredovanih dokumentov in morebitnih znakih prenarejanja. Iz odgovora oziroma poročila o preiskavi z mnenjem št. 233-618/201714 (2P505-15) z dne 13. 6. 2017 izhaja, da je obrazec osebne izkaznice Eritreje, s serijsko številko ... pristen, nadalje da podatkov o tem, ali je bila osebna izkaznica dejansko izdana nimajo, da pa sledi prenarejanja ni. Pristnosti obeh spričeval Nacionalni forenzični laboratorij ni mogel ugotavljati, ker nimajo primerjalnih obrazcev, opisov pristnih obrazcev, oziroma kakršnihkoli podatkov o tovrstnih obrazcih, je pa Nacionalni forenzični laboratorij ugotovil, da je v spričevalu izpisanem na ime D.D. v podatkovnem polju »Date of birth« del vpisa popravljen tako, da je bil izbrisan in v datumu popravljen dan ter da sta izbrisani zadnji številki v letnici rojstva ter vpisani na novo. Prvotnega vpisa zaradi poškodb podlage niso mogli ugotoviti. Nadalje Nacionalni forenzični laboratorij v poročilu navaja, da je bil v spričevalu, izpisanem na ime I.I., v podatkovnem polju »Date of birth« del vpisa popravljen tako, da je bil izbrisan. V letnici 2008 je bil delno izbrisan zgornji levi del številke 8. Podatkov o načinih izpolnjevanja navedenih knjižic in o tem, ali so bile sporne knjižice dejansko izdane, nimajo.

17. Če begunec ne poseduje listinskih dokazov za izkazovanje družinskih vezi, mora v prošnji navesti vsa dejstva o družinskih članih, s katerimi se želi združiti, zlasti njihova osebna imena, datume in kraje rojstev, naslov prebivališča ter podatke o tem, kje v času vložitve prošnje bivajo. Prošnji mora priložiti tudi pisno soglasje, s katerim pristojnemu organu dovoljuje, da lahko za preverjanje družinskih vezi podatke o družinskih članih posreduje mednarodnim organizacijam, ki delujejo na področju migracij. Ministrstvo ugotavlja, da kljub podani izjavi in predloženih dokazilih vlagatelj ni izkazal družinske vezi, ki se zahteva za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje za družinskega člana begunca in da tako ni izpolnjen pogoj iz tretjega odstavka 47.a člena ZTuj-2 za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje njegovim družinskim članom. Vlagatelj je predložil listinske dokaze za izkazovanje družinskih vezi, vendar so bile listine, kot je bilo v tej odločbi že navedeno, prenarejene, zaradi česar jih ministrstvo ne more upoštevati kot verodostojne. Glede na navedeno ministrstvo pri mednarodnih organizacijah tudi ni preverjalo družinskih vezi, saj je vlagatelj prošnji predložil listinske dokaze, ki naj bi izkazovali družinsko vez in ki se z ZTuj-2 zahtevajo za izkazovanje družinskih vezi, vendar so bili prenarejeni.

18. Glede istovetnosti družinskih članov ministrstvo ugotavlja, da je istovetnost B.B. izkazana z osebno izkaznico s serijsko številko … . Istovetnosti mladoletne I.I., D.D. in E.E. pa vlagatelj v postopku ni dokazal na način oziroma z dokazili, kot je določeno v tretjem odstavku 47. a člena ZTuj-2 in prvem odstavku 97. člena ZTuj-2. Tretji odstavek 47. a člena ZTuj-2 določa, da mora begunec prošnji priložiti listinske dokaze, ki izkazujejo istovetnost družinskih članov. V 97. členu ZTuj-2 pa so navedene listine, s katerimi tujec dokazuje istovetnost. ZTuj-2 v šestem odstavku 47. a člena določa, da se dovoljenje za stalno prebivanje lahko izda družinskemu članu, katerega istovetnost ni sporna, ob izpolnjevanju ostalih pogojev.

19. Zaradi vsega navedenega je bilo potrebno prošnje za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje zavrniti.

20. V tožbi z dne 8. 8. 2017 tožeča stranka meni, da je tekom postopka postorila vse potrebno, da bi bilo mogoče njeni prošnji za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje pritrditi in ugoditi. Tožeča stranka je toženi stranki glede na že pojasnjene razmere in glede na naravo njene prošnje za mednarodno zaščito posredovala tiste listine, ki jih je lahko pridobila. Tožeča stranka je lahko pridobila barvne fotografije žene in treh mladoletnih hčera, poročni list v izvirniku, krstne liste za E.E., D.D. in C.C., osebno izkaznico B.B., šolsko spričevalo s fotografijo za C.C. v izvirniku, šolsko spričevalo s fotografijo D.D. v izvirniku in družinske fotografije. Tožeča stranka je svoje družinske vezi z omenjenimi družinskimi člani tudi smiselno potrdila v izjavi z dne 2. 2. 2017, kot v predhodnem postopku za priznanje mednarodne zaščite. Tožeča stranka je predložila zavrnjeni prošnji vse tiste listinske dokaze, ki jih je lahko, in ki nedvoumno izkazujejo družinsko vez in istovetnost družinskih vezi.

21. Tožena stranka se v ničemer ne opredeli do ustnega razgovora, ki ga je imela z tožečo stranko dne 2. 2. 2017, pa čeprav je mogoče ob pomanjkanju dokazov vzeti kot dokaz za ugotovitev kakšnega dejstva tudi ustna izjava stranke v postopku. Tožeča stranka se tudi ni mogla opredeliti do ugotovitev Nacionalnega forenzičnega laboratorija, ter po potrebi postaviti vprašanja in pojasnila. Tožena stranka je sporne dokumente predala policistom Policijske postaje Ljubljana Šiška. Glede na navedeno tožena stranka družinskih vezi tožeče stranke z ostalimi člani družine tudi ni preverjala pri ostalih mednarodnih organizacijah.

22. Glede na dejstvo, da odločba tožene stranke temelji povsem na ugotovitvah odgovorov Nacionalnega forenzičnega urada je tožeča stranka mnenja, da bi bilo potrebno za ugotovitev dejanskega stanja pristnosti listin tožeče stranke in glede na zaključno oceno tožene stranke še zaslišati predstavnika navedenega organa, ki bi lahko natančneje pojasnil, v kolikšni meri ugotovitve Nacionalnega forenzičnega urada v obeh primerih vplivajo na prenarejenost listin, ki so bile podvržene preiskavi in kako preiskava listin vpliva na podajo ocene istovetnosti družinskih članov tožeče stranke. Predlaga zaslišanje predstavnika Nacionalnega forenzičnega urada in zaslišanje tožeče stranke.

23. Predlaga, da sodišče tožbi ugodi in odločba odpravo ter zadevo vrne toženi stranki v ponovno odločanje. Zahteva tudi povrnitev stroškov tega postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva izdaje sodbe dalje do plačila.

24. Dne 1. 9. 2017 je Upravno sodišče v tej zadevi s strani Slovenske filantropije prejelo vprašanje, ali je za Upravno sodišče veljavno in sprejemljivo, da je DNK vzorec, na podlagi katerega se bodo dokazovale sorodstvene vezi v tej zadevi, odvzet na tujem veleposlaništvu (na primer avstrijskem) v Eritreji, kjer se nahajajo družinski člani tožnika, glede na to, da Slovenija tam nima veleposlaništva, dostop do sodnika ali notarja pa je za družinske člane ogrožujoč.

25. Ker sodišče ni nemudoma odgovorilo na to vprašanje, je dne 20. 9. 2017 prejelo ponovno isto vprašanje s strani Slovenske filantropije s prošnjo za prednostno obravnavanje. Še istega dne je Upravno sodišče Slovenski filantropiji odgovorilo, da v postopku ni formalnih dokaznih pravil, tako da je v prostovoljni izbiri stranke, kako bo pridobila dokaz, ki ga želi predložiti v sodnem postopku. Isti dan je bil dopis Slovenske filantropije in odgovor Upravnega sodišča poslan v vednost tudi toženi stranki.

26. V odgovoru na tožbo z dne 31. 1. 2018 tožena stranka pravi, da je glede istovetnosti družinskih članov ugotovila, da je istovetnost B.B. izkazana z eritrejsko osebno izkaznico s serijsko številko ..., medtem ko istovetnosti mladoletnih otrok tožeča stranka v postopku ni dokazala na način oziroma z dokazili, kot je določeno v tretjem odstavku 47. a člena ZTuj-2 in prvem odstavku 97. člena ZTuj-2.

27. Prav tako tožena stranka kot verodostojno tudi ni mogla upoštevati izjavo, ki jo je kot stranka v postopku podala tožeča stranka dne 2. 2. 2017, saj so bili, kot izhaja iz poročila Nacionalnega forenzičnega laboratorija, v poročnem listu popravljeni vpisi in v krstnih listih popravljeni datumi rojstev. Prav tako so bili popravljeni zapisi v šolskih spričevalih, ki jih je tožeča stranka naknadno priložila toženi stranki za izkazovanje družinskih vezi in identitete družinskih članov (popravljeni so bili zapisi datuma rojstva, v enem primeru pa tudi ime, namesto imena D. je napisano Dm.). Tožena stranka še poudarja, da se datumi rojstev, ki jih je navedla tožeča stranka v izjavi dne 2. 2. 2017, ter datumi rojstev, ki so navedeni v spričevalih razlikujejo (C.C. se je po izjavi tožeče stranke rodila dne ... 2006, v spričevalu pa je naveden datum rojstva ... 2008, medtem ko se je D.D. po izjavi tožeče stranke rodila dne ... 2009, medtem ko je v spričevalu Dm. (različno ime) D. naveden datum rojstva ... 2006. Tožeča stranka bi morala za priznanje pravice do združitve družine v postopku izkazati družinsko vez, kar po mnenju tožene stranke ni bilo izkazano, saj so bili predloženi dokumenti (poročni in krstni listi pa tudi šolska spričevala) prenarejeni. Poleg navedenega je predloženi poročni list in krstne liste izdala verska skupnost in ne državni organ. Tožeča stranka ni predložila potrdila o prijavljeni zakonski zvezi in rojstvu otrok eritrejskim državnim organom, ki ga je mogoče pridobiti pri pristojnih državnih organih v Eritreji, ki o tem vodijo register (v skladu z eritrejsko zakonodajo mora namreč državljan Eritreje sklenitev zakonske zveze ali razvezo zakonske zveze, kakor tudi rojstvo otroka priglasiti eritrejskim državnim organom). Nadalje tožena stranka poudarja, da je bila tožeča stranka dne 3. 4. 2017 z dopisom pisno seznanjena z ugotovitvami v postopku. V istem dopisu je bila tožeči stranki dana možnost, da se pisno izreče o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za izdajo odločbe ter da lahko predloži morebitne dokaze, ki kažejo nasprotno od ugotovljenega. Tožena stranka še poudarja, da je Nacionalni forenzični laboratorij (NFL) samostojna organizacijska enota Generalne policijske uprave in v Republiki Sloveniji edina akreditirana institucija, ki se ukvarja s forenzičnimi preiskavami. Glede na navedeno tožena stranka meni, da v poročilu NFL ugotovljenih dejstev glede pristnosti listin tožeče stranke, ki jih je predložila v postopku, ni treba dodatno ugotavljati še z zaslišanjem predstavnika NFL.

28. Dne 25. 4. 2018 je Upravno sodišče prejelo odgovor tožnika oziroma pojasnilo, zakaj je pozno predložil civilne rojstne liste teh otrok. V vlogi navaja, da sta z ženo, ki je v Eritreji, od začetka postopka iskala možnosti, da bi pridobila civilne rojstne liste otrok. To ni bilo enostavno, saj sistem v Eritreji narekuje določne vrstni red, tožnikova žena pa uradnih postopkov ne pozna. Za pridobitev dokumentov je potrebno zaprositi pri uradu v vasi, ki nato pošlje zahtevek na drugo upravno raven („subzone“), od tam pa zahtevek potuje dalje do „zoba Debub“. Ker oblasti vedo, da je zapustil državo (tega njegova žena ni nikoli povedala, izvedeli so, ker je bil tožnik v vojski), so od njegove žene zahtevali potrdilo, da mesečno tožnik plačuje 2% davek eritrejskim oblastem. Brez plačila tega davka ni možno dobiti uradnih dokumentov. Kljub temu je večkrat poskusila. Ko je uvidela, da sama dokumentov ne bo mogla dobiti, je za pomoč prosila brata, ki bolje pozna eritrejsko zakonodajo in postopke. Tudi sam je bil večkrat neuspešen, a na koncu uspešen. Zato so bili dokumenti predloženi tako pozno.

29. Dne 26. 4. 2018 je Upravno sodišče prejelo pripravljalno vlogo tožnika s prilogami in sicer s tremi originalnimi rojstnimi listi za otroke. V tej pripravljalni vlogi pravi, da je tožnik toženi stranki glede na pojasnjene razmere v upravnem postopku posredoval tiste listine, ki jih je lahko pridobil. Sedaj pa je kljub zapletom v izvorni državi pridobil še upravne rojstne liste otrok in je v dopisu pojasnil, zakaj jih je pridobil šele sedaj. Ta dejstva so obstajala že v času odločanja na prvi stopnji in bi bilo treba te dokaze upoštevati. Pravi, da tožena stranka v odgovoru na tožbo opozarja na to, da tožnik ni predložil rojstnih listov, ki naj bi jih pridobil s strani eritrejskih državnih organov, ne upošteva pa okoliščin v izvorni državi, ki onemogočajo hipno posredovanje tovrstnih dokazov.

30. Pojasnilo in pripravljalna vloga tožeče stranke sta bila posredovana toženi stranki. Dne 5. 10. 2018 je Upravno sodišče prejelo novo vlogo, ki je v bistvu prošnja za prednostno obravnavanje, v kateri tožnik pravi, da je ločen od družinskih članov 3 leta. Sklicuje se na več pravic otrok. V povezavi s tem pravi, da otroci in soproga trpijo brez njega in on ravno tako, zaradi česar je tudi sprožil upravni spor.

Obrazložitev k prvi točki izreka:

31. Tožba je utemeljena.

32. Tožena stranka z izdajo izpodbijane odločbe o prošnji tožnika, ki ima priznan status begunca v Sloveniji, „izvaja“ pravo EU v smislu člena 51(1) Listine EU o temeljnih pravicah (v nadaljevanju: Listina).1 Določilo člena 23 Kvalifikacijske direktive 2011/95/EU namreč določa, da države članice zagotovijo, da se lahko ohrani enotnost družine in sicer so upravičeni do mednarodne zaščite družinski člani, ki sami ne izpolnjujejo pogojev za tako zaščito. Tako so upravičeni do ugodnosti iz členov 24 do 35, „skladno z nacionalnimi postopki“ in v obsegu, združljivem z osebnim pravnim statusom družinskega člana.2 Kvalifikacijska direktiva 2011/95/EU tudi ni razveljavila V. poglavja iz starejše Direktive o združevanju družine 2003/86/ES, ki se nanaša na pravico do združevanja družine za tujca, ki mu je priznan status begunca, znotraj katerega sta za obravnavani primer pomembni predvsem določili o dokaznem pravu iz členov 11(2) in 5(2) Direktive o združevanju družine 2003/86/ES.3

33. Predmet tega spora je torej materialna pravica tožnika do združitve z družinskimi člani, ki izvira iz sekundarnega prava EU (iz člena 23(1) in (2) Kvalifikacijske direktive 2011/95/EU ter V. poglavja Direktive o združevanju družine 2003/86/ES) in ima oporo tudi v primarnem pravu EU. Kajti določba 23(1) in (2) člena Kvalifikacijske direktive 2011/95/EU ter V. poglavje Direktive o združevanju družine 2003/86/ES pomenijo, da je v konkretnem primeru relevantna tudi pravica do družinskega življenja iz 7. člena Listine (oziroma 35. člena Ustave), ki pa ima v konkretnem primeru elemente iz določila člena 24(2) Listine. Po določbi člena 20(5) Kvalifikacijske direktive 2011/95 namreč pri izvajanju določb tega poglavja (to je poglavje VII, kamor je uvrščena tudi določba 23. člena Kvalifikacijske direktive 2011/95/EU), ki se nanašajo na mladoletnike, države članice upoštevajo koristi otroka. Določba člena 20(5) Kvalifikacijske direktive 2011/95/EU je namreč odraz določbe člena 24(2) Listine, po kateri se pri vseh ukrepih javnih organov ali zasebnih ustanov, ki se nanašajo na otroke, morajo upoštevati predvsem koristi otroka.

34. Te določbe primarnega in sekundarnega prava EU se v notranji pravni red Republike Slovenije prenašajo z določbo 47a. in 97. člena ZTuj-2 (Uradni list RS, št. 50/2011 do 5/17) ter subsidiarno prek določil ZUP.4 Vendar se v postopkih po ZTuj-2 porabljajo določbe ZUP samo, če z ZTuj-2 ni drugače določeno (85. člen ZTuj-2).

35. Pravo EU v določbi člena 23(2) Kvalifikacijske direktive sicer odkazuje na nacionalne postopke, torej da se materialna pravica do združitve družine zagotavlja skladno z nacionalnimi postopki. Vendar pa morajo biti določbe nacionalnih procesnih pravil v konkretnih primerih upravnega odločanja uporabljene tako, da je družinskemu članu, ki mu je priznan status begunca, ob uveljavljanju pravice do združitve družine, spoštovana pravica do dobrega upravljanja, katera med drugim zajema pravico do obrambe v tem smislu, da ima stranka možnost, da se izreče o dejstvih in okoliščinah, da koristno in učinkovito poda svoje stališče v upravnem postopku pred sprejemom vsake odločbe, ki bi lahko vplivala na njegove pravno zavarovane interese oziroma pravice. To je splošno pravno načelo v EU,5 ki se nanaša na postopek pred odločitvijo upravnega organa. Poleg tega pa mora imeti tožnik primerljivo pravico tudi v upravnem sporu,6 pri čemer gre za pravico do učinkovitega sodnega varstva iz 47. člena Listine, za katero pa je v okoliščinah konkretnega primera bistveno, da se ta uresničuje tako, da tožniku ni praktično onemogočeno ali pretirano oteženo izvajanje pravice do združitve družine (načelo učinkovitosti).7

36. Za obravnavani primer je ključnega pomena, da pravica do obrambe in izjave v upravnem postopku po pravu EU pomeni ne samo, da tožnik lahko koristno in učinkovito poda svoje stališče v upravnem postopku, ampak tudi, da upravni organ „učinkovito upošteva celoto upoštevnih elementov“.8 Tožnik mora imeti pravico „popraviti napako“, upravni organ mora „ustrezno upoštevati pripombe“ stranke in ob tem „skrbno in nepristransko preučiti vse upoštevne elemente obravnavane zadeve in svojo določbo podrobno obrazložiti“ in te obveznosti veljajo, „čeprav zakonodaja izrecno ne določa take postopkovne zahteve.“9

37. Pravica do izjave v upravnem postopku oziroma do obrambe sicer ni absolutna v tem smislu, da bi upravni organ moral pred sprejemom odločbe obvestiti stranko, da namerava zoper njo sprejeti določne akt in da bi mu moral predhodno posredovati dejstva, na katerih bo utemeljil odločbo, in ji dati rok za razmislek. Vendar pa je po stališču Sodišča EU tudi glede tega treba dopustiti izjemo, kadar državljan tretje države ni mogel razumno domnevati, katera dejstva so mu očitana, ali kadar je bil objektivno v takem položaju, da nanje ni mogel odgovoriti brez nekaterih preverjanj ali postopkov, zlasti z namenom pridobitve potrdil.10 Ti standardi se v konkretnem primeru lahko prenašajo iz enega področja prava EU (Direktive o vračanju 2008/115/ES) na drugo področje prava EU (Kvalifikacijska direktiva 2011/95/EU), ker je Sodišče EU te standarde izpeljalo neposredno iz splošnih pravnih načel oziroma iz temeljne pravice do izjave (obrambe), ne pa iz besedila sekundarnega prava EU.

38. V konkretnem primeru je upravni postopek potekal tako, da je tožnik v prošnji za združitev družine z dne 28. 10. 2016 izpolnil obrazce s fotografijami vseh družinskih članov ter vlogi predložil sken prevedenega poročnega lista, skene prevedenih rojstnih listov za tri hčere, sken in prevedeno osebno izkaznico za ženo, soglasje za preverjanje družinskih vezi preko mednarodnih organizacij in izjavo tožnika glede tega, zakaj rojstni list za hči C.C. nima žiga.

39. Tožena stranka ga je v vlogi z dne 16. 11. 2016 pozvala, da v roku 20 dni predloži overjene fotokopije potnega lista, osebne izkaznice ali potrdilo o državljanstvu v izvirniku ter overjeno fotokopijo ali izvirnik poročnega lista oziroma uradni prevod le-tega za njegovo ženo ter za vse tri hčere overjeno fotokopijo potnega lista, osebne izkaznice ali potrdila o državljanstvu v izvirniku ter rojstni list v izvirniku.

40. Dne 28. 11. 2016 je tožnik toženi stranki odgovoril, da bi za zahtevane dokumente njegove družinske članice lahko ogrozile lastna življenja. Njegov pobeg iz vojske je hudo kaznivo dejanje v Eritreji in s poskusom urejanja teh dokumentov bi bilo ogroženo tudi njihovo življenje. Zato je tožnik navedel, da bo poskusil pridobiti originalni poročni list in krstne liste za dve hčerki. Za hčerko C.C. je povedal, da ga še nima. Zaradi poteka pošte, ki ne gre direktno preko Slovenije, je izrazil tudi bojazen, da bo rok 20 dni prekratek. Prosil je za podaljšanje roka za 1 mesec. V zvezi s sklicevanjem na zavrženje prošnje pa je opozoril na določbo tretjega odstavka 47a člena ZTuj-2.

41. V vlogi z dne 8. 12. 2016 je tožnik po pooblaščenki priložil originalni krstni list za hči C.C.

42. Dne 2. 2. 2017 je bil tožnik zaslišan. Po določbi tretjega odstavka 47.a člena ZTuj-2 namreč velja, če begunec ne poseduje listinskih dokazov, ki izkazujejo družinske vezi in istovetnost njegovih družinskih članov, „mora v prošnji navesti:

- vsa dejstva o družinskih članih, s katerimi se želi združiti, zlasti,

- njihova imena, datume in kraje rojstev, naslov bivališča ter podatek o tem, kje v času vložitve prošnje bivajo,

- soglasje, s katerim pristojnemu organu dovoljuje, da lahko za preverjanje družinskih vezi podatke o družinskih članih posreduje mednarodnim organizacijam, ki delujejo na področju migracij.

43. Tožnik je na zaslišanju dne 2. 2. 2017 navedel podatke o dnevu, mesecu in letnici rojstva, kraje rojstva ter državljanstvo za štiri družinske člane, pri čemer za ženo ni vedel dneva in meseca rojstva, vedel pa je kraj in letnico rojstva, ker na osebnem dokumentu dan in mesec rojstva nista navedena. Za vse družinske člane je navedel, da trenutno živijo v kraju Adi Nifas v Eritreji. Povedal je, da otroci nimajo uradnih dokumentov s fotografijo, a da bi za dva otroka morda lahko pridobil potrdilo v šoli, čeprav je težko prositi ravnatelja za fotografije dokumentov, da ne bi ogrozil družine. Taka prošnja bi lahko vzbudila sum, da želijo zapustiti Eritrejo. Tožnik je nadalje povedal datum in kraj ter imena vseh cerkva, kjer so bile krščene tri hčere. Tožnik je nadalje pojasnil, da je v Eritreji težko overiti dokumente, ker takega organa ni. Glede krstnih listov pravi, da tisti, ki so v mestu, fotografijo dajo, tisti na vasi pa ne oziroma se od njih to ne zahteva. Če fotografije pred postopkom ne predložiš, ti izdajo krstni ali poročni list tudi brez fotografij. Tožnik je povedal za dan, mesec in leto ter kraj oziroma ime cerkve (Adi Namn), kjer sta se z ženo poročila in ime duhovnika (H.), ki je opravil obred. Tožnik je tudi prosil, da bi organ dovoljenja pošiljal preko nevladnih organizacij (IOM) in ne preko Veleposlaništva Republike Slovenije, da ne bi bila družina ogrožena.

44. Iz tega Upravno sodišče lahko zaključi, da je tožnik do te faze postopka aktivno sodeloval v dokaznem postopku, da se je potrudil ob pomoči pooblaščencev, da je predložil dokumente skladno s tretjim stavkom tretjega odstavka 47a člena ZTuj-2, in je konkretno in prepričljivo podal razlago, zakaj ne more predložiti overjene fotokopije potnega lista, osebne izkaznice ali potrdila o državljanstvu v izvirniku ter overjeno fotokopijo ali izvirnik poročnega lista oziroma uradni prevod le-tega za njegovo ženo ter za vse tri hčere overjeno fotokopijo potnega lista, osebne izkaznice ali potrdila o državljanstvu v izvirniku ter rojstni list v izvirniku. Ta razlaga je glede na splošno znan pomislek, da morda v Eritreji ni enostavno dobiti dokumente, ki jih je v posebni formalizirani obliki zahtevala tožena stranka na podlagi prvega odstavka 97. člena ZTuj-2, drugega in tretjega odstavka 173. člena ZUP ter drugega stavka tretjega odstavka 47a. člena ZTuj-2. Tožena stranka pa tožnika na zaslišanju ni spraševala nič o družinskih vezeh, ali o čem drugem, kar bi kazalo na pomislek uradne osebe o neverodostojnosti podatkov, ki jih je dal tožnik na zaslišanju.

45. Dne 6. 2. 2017 je tožena stranka predložena dokazila, to je poročno knjižico in tri krstne liste poslala nacionalnemu forenzičnemu laboratoriju (NFL). Dne 14. 2. 2017 je pridobila tudi mnenje Uprave kriminalistične policije, da po opravljeni varnostni preveritvi v operativnih evidencah policije uprava ni ugotovila okoliščin, ki bi kazale na varnostne zadržke policije za tožnikove družinske člane.

46. Preiskava NFL pa je pokazala,11 da ta strokovni organ pristnosti ali ponarejenosti predloženih dokumentov ne more ugotoviti, ker nima primerljivih dokumentov. Vendar pa je NFL za poročni list ugotovil, da je izpolnjen s tremi različnimi modrimi pisali, del besedila je izbrisan, tako da je prevlečen z belim korekturnim sredstvom. Pri krstnem listu za Delshe je NFL ugotovil, da je del vpisa popravljen (mesec in letnica rojstva) in so vidne poškodbe podlage in da je bila knjižica izpolnjena z najmanj dvema različnima modrima pisaloma, da knjižica nima datuma, številke ali podpisa duhovnika. Tudi pri krstnem listu št. ... so vidni popravki glede dneva in meseca, posamezne črke so dvojno prevlečene s črnim pisalom, poleg tega je besedilo napisano z dvema modrima pisaloma. Krstna knjižica št. ... pa ni pokazala poškodb podlage ali da bi šlo za kakšno popravljanje podatkov, napisana pa je z dvema pisaloma.

47. Dne 25. 3. 2017 je pooblaščenka tožnika toženi stranki poslala pisemsko ovojnico, v kateri je tožnik iz Eritreje pridobil osebne dokumente svojih družinskih članov. Dokumente naj bi mu prinesli znanci ilegalno iz Eritreje do Anglije, ker drugače ne bi bilo mogoče. Iz Anglije so mu dokumente poslali po pošti v Slovenijo.

48. Dne 3. 4. 2017 je tožena stranka tožniku preko PIC poslala dopis - seznanitev z ugotovitvami, kjer med drugim pravi, da iz spisovne dokumentacije v zadevi, kjer je bil tožniku priznan status begunca, izhaja, da je tožnik navedel, da je poročen, ima tri hčere skupaj z ženo, in da živijo v Eritreji. V tej seznanitvi se sklicuje na drugi in tretji odstavek 173. člena ZUP, ki ureja, kakšne listine mora predložiti stranka (v izvirniku, overjene itd.) ter na možnost upoštevanja izjave stranke (188. člen ZUP). Ker organ ni mogel na podlagi predloženih listin ugotoviti istovetnosti družinskih članov v skladu z ZUP, je v tem dopisu stranki pojasnil, da je opravil razgovor s tožnikom. V tej seznanitvi v nadaljevanju celovito in natančno povzema ugotovitve NFL glede prvih predloženih listinskih dokazov in zaključuje, da predloženi dokumenti niso pristni oziroma so ponarejeni, zaradi česar jih organ ne more upoštevati kot dokazila in da posledično družinska vez ni izkazana.

49. Ta ugotovitev tožene stranke je napačna, saj ne ustreza strokovnemu mnenju NFL z dne 21. 2. 2017. V tem mnenju NFL je izrecno rečeno, da „pristnosti oziroma ponarejenosti spornih listin ne morejo ugotavljati.“ Tožena stranka bi na podlagi mnenja NFL kvečjemu lahko ocenila, da predloženi dokumenti nimajo pomembne (zadostne) dokazne vrednosti zaradi izbrisov, popravljanja določenih podatkov, poškodovane podlage, pisanja z več pisali oziroma da je ta dokazna vrednost prešibka, da bi organ lahko zgolj na podlagi teh listin upošteval, da je tožnik izpolnil pogoj iz tretjega stavka tretjega odstavka 47a. člena ZTuj-2.

50. Tožena stranka bi zato morala v skladu s splošnim pravnim načelom pravice do izjave (obrambe) tožnika zaslišati oziroma mu dati možnost, da se izjasni o razlogih ali okoliščinah za strokovno ugotovljene popravke, poškodbe in način pisanja v predloženih listinah. Poleg tega bi morala sama preveriti, ali je kaj znanega v poročilih o stanju v izvorni državi glede načina in tudi kakovosti (zanesljivosti) izdajanja krstnih listov ter poročnih listov v Eritreji. Splošno znano dejstvo je, da morda pridobivanje osebnih dokumentov iz Eritreje ni vedno ne problematično, četudi so ti dokumenti relevantni za upravno odločanje o prošnjah v povezavi z mednarodno zaščito. Že pred izdajo izpodbijane odločbe sta bili splošno znani poročili Evropskega podpornega urada za azil (EASO) iz leta 2015 in iz leta 2016, ki obravnavata tudi vprašanja izdajanja osebnih dokumentov v Eritreji,12 a ju tožena stranka iz neupravičenega razloga ni upoštevala v dokazni oceni.

51. Poleg tega bi tožena stranka lahko glede na določne podatke, ki jih je dal tožnik, na svetovnem spletu preverila tudi (specifične informacije o stanju v izvorni državi) in sicer: ali je možno, da sta se tožnik in njegova žena poročila v cerkvi Adi Namn; ali tam res opravlja službo duhovnik H.; ali je Adi Nifas vas ali mesto glede na to, da je tožnik pojasnjeval razliko me vasjo in mestom pri pridobivanju dokumentov s sliko; ali obstajajo cerkve, za katere je tožnik navedel, da so se v njih opravljali krstni obredi za njegove hčere; ali je možno, da je predložene dokumetne izdala cerkev v vasi … . Namesto tega je tožena stranka z dopisom z dne 3. 4. 2017 zaključila, da s predloženimi dokazili tožnik ni izkazal družinskih vezi in mu je dala rok 8 dni, da se izreče o vseh dejstvih in okoliščinah, ter predloži morebitne dokaze, ki kažejo nasprotno od navedenega.

52. Dne 13. 4. 2017 je tožnik po pooblaščenki reagiral na ta poziv in z razumno obrazložitvijo prosil za daljši rok za pridobitev dokumentov. Povedal je, da bo poskusil, da bi žena originalno osebno izkaznico poslala v Slovenijo. Overjene fotokopije namreč ne more dobiti, to je žena že poskusila in so jo zasliševali, zakaj jo potrebuje in kje je njen mož. V tem odgovoru je tožnik opozoril, da je dal soglasje za to, da organ preko mednarodnih organizacij preverja in ugotavlja družinske vezi in da se preko tega lahko ugotavlja tudi identiteta družinskih članov. Ta dva postopka sta tesno povezana in tožnik je opozoril, naj tožena stranka uporabi 7., 8. in 9., 159. člen ZUP. Toženo stranka je pozval, da preko mednarodnih organizacij ugotovi družinske vezi, ker je s tem povezano tudi ugotavljanje identitete. Sodišče ugotavlja, da je imel tožnik v navedenem smislu prav, saj je zakonodajalec v ZTuj-2 ravno za situacijo v zvezi z združevanjem družine za tujca s statusom begunca, ko zaradi objektivnih pogojev ni mogoče ali je nevarno ali zelo oteženo pridobiti zahtevane dokumente v izvirniku ali v overjenem prepisu (prvi odstavek 173. člena ZUP), predvidel, da prošnji tujec priloži izjavo, da dovoljuje preverjanje družinskih vezi preko mednarodnih organizacij, kar pomeni, da je tak način preverjanja družinskih vezi in identitete zakonsko predpisan in se v primeru soglasja izvaja po uradni dolžnosti.

53. V tej vlogi z dne 13. 4. 2017 je tožnik navedel še nekaj podrobnosti, ki bi lahko koristile toženi stranki za preverjanje verodostojnosti tožnikovih izjav, družinskih vezi in identitete družinskih članov, saj je navedel, da je vse do tedaj pridobljene dokumente pridobil iz Eritreje in sicer je bil izdajatelj cerkev v eritrejski vasi Hananit. Dokumente je v Anglijo poslala žena in sicer bratu tožnika, ki tam živi, brat pa je dokumente poslal v Slovenijo. Pojasnil je, da so priče podpisovale dokumente z različnimi svinčniki. Tožnik se je skliceval na poročila o tem, da so težave in različne prakse pri izdajanju osebnih izkaznic, kaj šele potnih listov ali dovoljenj za zapustitev države (Challenges to Establish Eritrean Identity, July 15 2011; Report of the Commission of Inquiry on Human Rights in Eritrea). Pravi, da Komisija za človekove pravice v Eritreji ni mogla ugotoviti, kateri osebni dokumenti so trenutno v veljavi v državi. Sistem nadzora gibanja je namenjen odkrivanju oseb, ki se izogibajo vojaškemu roku, ali so zapustili opravljanje vojaškega roka brez dovoljenja.

54. S sklepom z dne 8. 5. 2017 je bil tožniku rok za pridobitev dokazil podaljšan za 30 dni.

55. Nato je tožnik z vlogo z dne 29. 5. 2017 toženi stranki priložil originalno osebno izkaznico svoje žene B.B. in jo opremil s prevodom v slovenski jezik. Poleg tega je s tem dopisom poslal tri fotografije z njune poroke, dve fotografiji z njunih medenih tednov, fotografijo najmlajšega otroka D., ki sedi na avtu samo-poganjalcu in skupno fotografijo C. in E. Navedel je, da so otroci premladi, da bi dobili osebne izkaznice ali potne liste. Ob tem je tožnik v tej vlogi pojasnil tudi, da je na originalnem spričevalu C. otrokov datum rojstva narobe napisan, ker je žena nepismena in ga je šolskim oblastem napačno povedala, namesto ... 2018 bi moral biti datum ... 2006; poleg tega je namesto imena C. napisano ime Cm. Glede originalnega spričevala za hči Dm. pa je narobe napisan rojstni datum in sicer je namesto ... 2009 napisano, da je rojena ... 2009. Razlog za te napake je po mnenju tožnika nepismenost mame. Tožnik je tudi zaprosil, da bi originalno osebno izkaznico njegove žene po pregledu NFL dobil nazaj, da bi jo poslal ženi v Eritrejo, da ne bi imela tam težav. S tem je tožnik samo-iniciativno dodatno pojasnjeval določne relevantne podatke za družinske člane in je predložil fotografije in določene listine v dokazovanje identitete družinskih članov. Tudi s tem je izkazal potrebno aktivnost v ugotovitvenem postopku in je izpolnjeval svoj del dokaznega bremena, ki je bil uresničljiv v okviru razumnih zmožnosti.

56. Dne 15. 6. 2017 je tožena stranka pridobila poročilo z mnenjem o preiskavi NFL in sicer za tri na novo predložene dokumente. Za osebno izkaznico tožnikove žene (št. ...) NFL ni ugotovil sledi ponarejanja ali brisanja podatkov. Tudi tožena stranka je osebno izkaznico, ki se nanaša na tožnikovo ženo, v postopku poimenovala kot originalno osebno izkaznico.13 Za obe spričevali na ime D. in C. je NFL v strokovnem mnenju z dne 13. 6. 2017 navedel, da ne more ugotavljati pristnosti ali ponarejenosti spornih spričeval, ker nimajo primerjalnih obrazcev ali kakršnih koli drugih obrazcev za primerjanje, da pa je v obeh primerih vidno popravljanje, da so vidne poškodbe podlage, da so vidni določeni izbrisi, kar je povzela tudi tožena stranka v izpodbijanem aktu. Na tej podlagi je tožena stranka dne 4. 7. 2017 izdala izpodbijani akt z obrazložitvijo, kot jo je že povzelo sodišče v začetnem delu te sodbe.

57. Sodišče se sicer lahko strinja s toženo stranko, da je sumljivo, ali vsaj nepojasnjeno ostalo, zakaj je prišlo do izbrisov, popravljanja določenih podatkov in poškodovanja podlage na nekaterih predloženih listinah, glede na to, da ni mogoče izključiti možnosti, da so priče podpisovale dokumente z različnimi pisali. Vendar pa samo na podlagi tega tožena stranka nikakor ni imela podlage za celovito, natančno in zakonito dokazno oceno, da tožnik ni verodostojno izkazal družinskih vezi oziroma identitete družinskih članov v okoliščinah v zvezi z izdajanjem in možnostjo pridobivanja osebnih dokumentov iz Eritreje, od koder naj bi tožnik pobegnil zaradi izogibanja vojski, kar je tam kaznivo dejanje, pri čemer je splošno znano, da je tudi izredno težko legalno zapustiti državo.

58. To pomeni, da je tožena stranka nepravilno uporabila tretji odstavek 47a. člena ZTuj-2, ki je specialni predpis glede na splošno določbo 173. člena ZUP; tožena stranka pa je namesto tretji odstavek 47a. člena ZTuj-2 uporabila in odločbo oprla na 173. člen ZUP, ki bi se uporabljal samo, če ZTuj-2 ne bi imel določbe 47a. člena ZTuj-2. Določilo prvega odstavka 97. člena ZTuj-2 sicer določa, da tujec dokazuje „svojo“ istovetnost s „tujo potno listino, osebno izkaznico ali drugo ustrezno listino, ki je v državi predpisana in s katero lahko dokazuje istovetnost, s potno listino za tujca, z dovoljenjem za bivanje /.../ ali z drugo javno listino, ki jo je izdal državni organ, v kateri je fotografija, na podlagi katere je mogoče ugotoviti njegovo istovetnost.“ Vendar tudi to ni specialna določba za odločanje o prošnji tujca, ki ima status begunca, za združitev z družinskimi člani. To je splošna določba, ko tujec poda nek zahtevek po ZTuj-2 in mora izkazati „svojo“ istovetnost. Za izkazovanje istovetnosti družinskih članov, ko tujec s priznanim statusom begunca zaprosi za pravico do združitve z družinskimi člani, pa je zakonodajalec predpisal, da mora prošnji predložiti „listinske dokaze, ki izkazujejo družinsko vez in istovetnost njegovih družinskih članov“, če pa teh listin ne poseduje, mora v prošnji „navesti vsa dejstva“ o družinskih članih, s katerimi se želi združiti, zlasti njihova osebna imena, datume in kraje rojstev, naslov bivališča ter „podatke o tem,“ kje v času vložitve prošnje bivajo ter soglasje za „preverjanje družinskih vezi“ preko podatkov mednarodnih organizacij. Takšna specialna regulacija je razumljiva, saj je mednarodna zaščita priznana tudi tujcem, ki prihajajo iz predelov sveta, kjer ni mogoče (brez težav) pridobiti formalnih osebnih dokumentov, ki jih predvidevata splošni določbi 173. člena ZUP ali prvega odstavka 97. člena ZTuj-2. Brez določbe tretjega odstavka 47a. člena ZTuj-2 bi bila namreč pravica do združitve družine tujca s priznano mednarodno zaščito lahko samo navidezna in bi strankama nalagala pridobitev nemogočega dokaza.

59. Sodišče je na to razlago domače zakonodaje, da po pravu EU ni formalnih dokaznih pravil v postopkih združevanja družine tujcev, ki imajo status begunca, opozorilo že v sodbi pred več kot 4 leti in je citiralo določbo člena 11(2) Direktive o združevanju družine 2003/86/ES, po kateri če begunec ne more zagotoviti uradnih listinskih dokazov o družinskem razmerju, države članice upoštevajo druge dokaze o obstoju takšnega razmerja, ki se ocenijo v skladu z nacionalnim pravom, odločitev o zavrnitvi prošnje pa ne sme temeljiti samo na dejstvu, da ni takšnih listinskih dokazov.14 Tožena stranka iz neupravičenih in nerazumnih razlogov ne spoštuje pravnomočne upravno-sodne prakse, kar ima pomembne posledice na učinkovito uveljavljanje pravic v tovrstnih zadevah.

60. Tožena stranka torej v postopku ni ugotovila resničnega stanja stvari in v ta namen ni ugotovila vseh dejstev, ki so pomembna za zakonito in pravilno odločitev (8. člen ZUP), tako da bi na podlagi vestne in skrbne presoje vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj, vključno z izjavami tožnika, ter na podlagi celotnega postopka odločila v zadevi (10. člen ZUP). S tem je kršila pravico do dobrega upravljanja v elementu, ki se nanaša na pravico do izjave oziroma obrambe kot splošnega pravnega načela znotraj prava EU v povezavi z določbo tretjega odstavka 47a. člena ZTuj-2 in je nesorazmerno posegla v pravico tožnika do družinskega življenja (7. člen Listine).15

61. Tožnika bi morala tožena stranka pozvati, da pojasni, kaj meni, da bi bil lahko vzrok za izbrise, popravke in poškodovanje podlage pri poročni knjižici, krstni knjižici št. ... Tožena stranka ni upoštevala, da krstna knjižica št. ... ni imela znakov poškodb ali izbrisov ali popravljanja. Tožena stranka tudi ni upoštevala, da NFL na osebni izkaznici ni našel sumljivih znakov, torej da gre za originalno osebno izkaznico tožnikove žene, čeprav je tožena stranka v izpodbijanem aktu navedla, da je istovetnost tožnikove žene izkazana z originalno osebno izkaznico. Zakaj tega tožena stranka ni upoštevala, četudi bi morala, iz izpodbijanega akta ni razvidno. Prav tako ni razvidno, zakaj tožena stranka ni upoštevala (družinskih) fotografij, ki naj bi jih tožnik predložil in sicer tri fotografije z njune poroke, dve fotografiji z njunih medenih tednov, fotografijo najmlajšega otroka D. in skupno fotografijo C. in E. O družinskih vezeh tožnika ni vprašala ničesar. Iz nepojasnjenega razloga tožena stranka ni poskušala preveriti predloženih listin poročnega lista in krstnih listov v dostopnih poročilih o stanju glede izdajanja osebnih dokumentov v Eritreji, četudi je uporabo takih poročil predlagal tožnik pred izdajo izpodbijane odločbe in se je na dve taki konkretni poročili tudi skliceval pred izdajo izpodbijanega akta.

62. Tožena stranka bi morala upoštevati vsaj omenjeni splošni poročili EASO oziroma bi morala upoštevati tista verodostojna, aktualna poročila, ki se nanašajo na problematiko izdajanja omenjenih dokumentov. Poleg tega bi tožena stranka, če je dvomila v verodostojnost navedb in podatkov, ki jih je predložil tožnik, morala izjave tožnika, ki so dovolj specifične, preverjati z vpogledom v poročila in informacije na svetovnem spletu in sicer o tem, ali res obstajajo cerkve, v katerih je potekal krst njegovih hčera, saj jih je tožnik navedel na zelo konkreten način, ali je možno, da se je tožnik poročil v cerkvi Adi namn in da ju je poročil duhovnik H., preverila bi lahko tudi podatke o kraju bivanja tožnikovih družinskih članov ali cerkev v Hananitu res izdaja dokumente, ki jih je preložil tožnik. Če bi po tako izvedenem dokaznem postopku tožena stranka še vedno dvomila v verodostojnost podatkov, pa bi se morala poslužiti tudi preverjanja družinskih vezi prek mednarodnih organizacij, ker je zakonodajalec to izrecno predpisal v tretjem odstavku 47a. člena ZTuj-2.

63. Tožnikova izpoved ter tiste listine, ki po ugotovitvah NFL niso bile popravljene ali sporne ter njegova aktivnost pri pridobivanju dokazov ter pojasnjevalna angažiranost v postopku, namreč niso bile takšne, da bi tožena stranka lahko štela, da je tožnik očitno neverodostojen in da zato celovitejša in natančnejša dokazna ocena na podlagi bolj razčiščenega dejanskega stanja ni bila potrebna.

64. V odgovoru na tožbo tožena stranka sicer pravi, da tožnik ni predložil „potrdila o prijavljeni zakonski zvezi in rojstvu otrok eritrejskim državnim organom, ki ga je mogoče pridobiti pri pristojnih državnih organih, ki o tem vodijo register. Iz katerega poročila o stanju v izvorni državi je tožena stranka pridobila to informacijo, iz odgovora ni razvidno, vsekakor pa tega ni v izpodbijanem aktu in tožnik s tem, če je tožena stranka to implicitno upoštevala v izpodbijanem aktu, ni bil soočen, da bi pojasnil, ali je v njegovem okraju to sploh mogoče.

65. Določilo tretjega stavka tretjega odstavka 47a. člena ZTuj-2 predvideva kot dokazno sredstvo izjavo stranke o okoliščinah, ki so navedene v tem določilu. Zakaj tožena stranka ni upoštevala ničesar od tega, kar je izpovedal tožnik, iz izpodbijane odločbe ni razvidno, četudi bi tožena stranka to vsekakor morala vključiti v dokazno oceno, ker je izjava stranke v navedenem določilu izrecno predpisana kot dokazno sredstvo. Gre za specialen predpis, ki se nanaša na dokazovanje v postopku združevanja družine begunca glede na splošni določbi 173. člena ZUP in 97. člena ZTuj-2, ki se uporabljata samo, če poseben predpis s specialnega področja ne ureja tega vprašanja.

66. V ponovnem postopku bo tožena stranka morala v dokazno oceno vključiti tudi dokaze, ki jih je tožnik sicer predložil v upravnem sporu, v zvezi s čimer je navedel razumne razloge, zakaj jih ni mogel predložiti prej, in sicer so to trije originalni rojstni listi. Če bi kljub vsemu navedenemu še obstajal dvom v verodostojnost tožnikovih navedb in dokumentov, bo tožena stranka lahko preko poročil o stanju v izvorni državi preverila tudi verodostojnost navedb tožnika glede pridobitve dokumentov, da je potrebno zaprositi pri uradu v vasi, ki nato pošlje zahtevek na drugo upravno raven („subzone“), od tam pa zahtevek potuje dalje do „zoba Debub“ ter o obveznosti mesečnega plačevanja 2% davka eritrejskim oblastem, brez česar ni možno dobiti uradnih dokumentov.

67. Na tej podlagi je sodišče tožbi ugodilo izpodbijani akt odpravilo in zadevo vrnilo toženi stranki v ponoven postopek (3. točka, posledično 2. in 4. točka prvega odstavka 64. člena ZUS-1). Če tožena stranka ne bo potrebovala poizvedovanja o družinskih vezeh prek mednarodnih organizacij mora izdati nov upravni akt v 30 dneh od prejema te sodbe, pri tem pa je vezana na pravno mnenje sodišča glede vodenja postopka in materialnega prava (četrti odstavek 64. člena ZUS-1, sodba Sodišča EU v zadevi Alheto, C-585/16, 25. 7. 2018, odst. 148-149).

Obrazložitev k drugi točki izreka:

68. Določilo 3. odstavka 25. člena ZUS-1 določa, da sodišče, kadar ugodi tožbi in upravni akt odpravi, tožniku glede na opravljena procesna dejanja in način obravnavanja zadeve v upravnem sporu prisodi pavšalni znesek povračila stroškov skladno s pravilnikom, ki ga izda minister za pravosodje, prisojeni znesek pa plača toženec. Po določilu 2. odstavka 3. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (Pravilnik, Ur. l. RS št. 24/2007, 107/2013) se tožniku, če je bila zadeva rešena na seji in je tožnik v postopku imel pooblaščenca, ki je odvetnik, priznajo stroški v višini 285,00 EUR. Po določilu zadnjega stavka določila 3. odstavka 25. člena ZUS-1 prisojeni znesek plača toženec. Tožena stranka je dolžna plačati navedeni znesek tožeči stranki, povečan za 22% DDV, kar skupaj znese 347,70 EUR. Ta znesek mora tožena stranka plačati tožeči stranki v 15 dneh od prejema sodbe, v primeru zamude tega roka pa skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po preteku 15 dni po prejemu sodbe do plačila.

-------------------------------
1 Glede pomena pojma „izvajanja prava EU“ glej sodbi Sodišča EU v zadevah: C-617/10, Åklagaren, odst. 26, 28, 22; C-206/13, Siragusa, odst. 24-25.
2 To ne pomeni, da določba člena 23(2) Kvalifikacijske direktive 2011/95EU kakor koli prejudicira vprašanje, ali družinski člani tožnika (ne) izpolnjujejo pogojev za mednarodno zaščito v povezavi z razlogom, zaradi katerega je tožnika priznan status begunca, ali bolj ali manj neodvisno od tega.
3 Po določilu člena 11(2) Direktive o združevanju družine 2003/86/ES, če begunec ne more zagotoviti uradnih listinskih dokazov o družinskem razmerju, države članice upoštevajo druge dokaze o obstoju takšnega razmerja, ki se ocenijo v skladu z nacionalnim pravom. Odločitev o zavrnitvi prošnje ne sme temeljiti samo na dejstvu, da ni takšnih listinskih dokazov.
4 ZTuj-2 se uporablja za tujce, ki jim je priznana mednarodna zaščita, če je z zakonom tako določeno (četrti odstavek 3. člena ZTuj-2).
5 Člen 41 Listine v zvezi z sodbami Sodišča EU (mutatis mutandis): C-277/11, M.M., odst. 82-83; C-166/13, Mukarubega, odst. 41-49; C-249/13, Boudjlida, odst. 29-39 ter prvi odstavek 9. člena in prvi odstavek 138. člen ZUP.
6 C-249/13, Boudjlida, odst. 57.
7 C-166/13, Mukarubega,odst. 51.
8 C-166/13, Mukarubega, odst. 47.
9 Ibid. odst. 48-49; glej tudi: C-249/13, Boudjlida, odst. 36-39.
10 Ibid. odst. 56.
11 Poročilo o preiskavi z mnenjem z dne 21. 2. 2017.
12 EASO Country of Origin Information Report, Eritrea Country Focus, May 2015; Country of Origin Information Report, Eritrea National Service and Illegal Exit, EASO, 2016.
13 Dopis tožene stranke NFL z dne 1. 6. 2017.
14 Sodba Upravnega sodišča v zadevi I U 644/2014-11 z dne 11. 6. 2014, odst. 15; glej tudi sodbo Upravnega sodišča v zadevi II U 205/2018-13 z dne 12. 12. 2018, odst. 10, 12.
15 Člen 41 Listine v zvezi z sodbami Sodišča EU (mutatis mutandis): C-277/11, M.M., odst. 82-83; C-166/13, Mukarubega, odst. 41-49; C-249/13, Boudjlida, odst. 29-39.


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Ustava Republike Slovenije (1991) - URS - člen 35
Zakon o splošnem upravnem postopku - člen 173
Zakon o tujcih (2011) - ZTuj-2 - člen 47a, 47a/3

Konvencije, Deklaracije Resolucije
Listina evropske unije o temeljnih pravicah - člen 7, 24, 24/2

EU - Direktive, Uredbe, Sklepi / Odločbe, Sporazumi, Pravila
Direktiva sveta 2003/86/ES z dne 22. septembra 2003 o pravici do združitve družine - člen 5, 11, 11/2
Datum zadnje spremembe:
13.09.2019

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDMxNjI2