Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 5148cT1kYXZlayZkYXRhYmFzZSU1QlNPVlMlNUQ9U09WUyZkYXRhYmFzZSU1QlVQUlMlNUQ9VVBSUyZfc3VibWl0PWklQzUlQTElQzQlOERpJm9yZGVyPWNoYW5nZURhdGUmZGlyZWN0aW9uPWRlc2Mmcm93c1BlclBhZ2U9MjAmcGFnZT0w
 DokumentSodiščeOddelekDatumInstitutJedro
Sodba II Ips 1043/2007Vrhovno sodiščeCivilni oddelek28.05.2009povzročitev škode - izključitev protipravnosti - silobran - prekoračen silobran - kolizija pravno varovanih dobrinKer sta v koliziji dve enakovredni pravno zavarovani dobrini, sorazmerja ni mogoče razumeti tako, da tisti, ki se brani, ne sme nikoli povzročiti hujše posledice od tiste, ki je bila povzročena njemu.
Sodba VIII Ips 412/2007Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek25.05.2009izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - ureditev v splošnem aktu delodajalca - neupravičen izostanek z dela - nemožnost nadaljevanja delovnega razmerjaTudi ob predpostavki obstoja očitane kršitve v izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi, to v danih okoliščinah ne pomeni nemožnosti nadaljevanja delovnega razmerja, zaradi česar je odpoved nezakonita.
Sodba III Ips 142/2009Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek02.04.2010bančni depozit - zavarovanje s sredstvi na bančnem depozitu - pooblastilo - neupoštevanje prepoznih navedb - dokazovanje - dokazno pomembna in odločilna dejstva - navajanje dejstev po prvem naroku za glavno obravnavoSodišče druge stopnje utemeljeno ni sprejelo „opravičila nekrivde tožene stranke za nepravočasno podan ugovor, češ da sta ji šele predložitev Dodatka št. 5 s strani tožeče stranke in vpogled v kazenski spis omogočila ugovor, da gre pri vseh dodatkih k depozitni pogodbi za predrugačene listine. Tudi če je tožena stranka šele naknadno zvedela za to okoliščino, pa to še ne pomeni, da višini tožbenega zahtevka ni mogla konkretizirano ugovarjati že prej. Tožena stranka je bila namreč po depozitni pogodbi zavezanka za vračilo depozita in bi že kot skrbna dolžnica, kaj šele kot banka, ... vsak trenutek morala vedeti, koliko depozitnih sredstev in kdaj jih je tožeča stranka pri njej položila ter koliko znaša njen dolg“. Čeprav se zdi, da stranke že pojmovno ni mogoče kriviti za pozno komentiranje dokazil nasprotne stranke, če so bila že ta predložena pozno, pa je treba upoštevati, da se tudi v takšnem primeru verodostojnost dokazil problematizira...
Sodba III Ips 122/2008Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek18.05.2010povrnitev premoženjske škode - izgubljeni dobiček - načelo prepovedi retroaktivne uporabe zakona - davek od dobička iz dejavnosti - ocena izgubljenega dobička - načela odškodninskega prava - dolžnost zmanjševanja škode - zmanjšanje odškodnine - uporaba OZ-AUpoštevaje presojo Ustavnega sodišča, da 3. člen OZ-A ni v neskladju z Ustavo in da je treba v tovrstnih primerih upoštevati splošno ustavno prepoved retroaktivnosti zakonov, revizijsko sodišče ne more sprejeti argumentov tožeče stranke, da ji po uveljavitvi OZ-A znova pripadajo od prisojene, a še ne plačane odškodnine zamudne obresti, ne glede na to, da so 1. 1. 2002 prenehale teči zaradi takrat uveljavljene prepovedi teka zamudnih obresti ultra alterum tantum. Ni pravilno stališče, po katerem bi v okviru presoje o oceni izgubljenega dobička (prim. tretji odstavek 189. člena ZOR), ki ga mora plačati odškodninsko odgovorna oseba, davek od dobička iz dejavnosti upoštevali tako, da bi ga prišteli ocenjenemu izgubljenemu dobičku in na ta način s plačilom tega davka obremenili odškodninsko odgovorno osebo. Opustitev dolžnosti zmanjševanja škode je razlog za zmanjšanje odškodnine. Oškodovanec nima pravice čakati, ko vidi, da se...
Sodba III Ips 17/2008Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek24.11.2009prodaja nezazidanega stavbnega zemljišča - predkupna pravica občine - zakonita predkupna pravica - potrdilo, da ne obstaja predkupna pravica - odločba o zavrnitvi zahteve za izdajo potrdila - razlaga pogodb - razlaga spornih določilVeljavnost pogodbe o prodaji nezazidanega stavbnega zemljišča je bila vezana na izdajo potrdila, da ne obstaja predkupna pravica, vendar pa se pogoj v roku (prvotno določenem v trajanju 30 dni in naknadno podaljšanem) ni izpolnil. Ker je primarni dajatveni tožbeni zahtevek zahtevek na izpolnitev pogodbe, ki nima učinka, je bila njegova pravnomočna zavrnitev pravilna. Tudi če bi zaradi zakonske obveze prodajalca nezazidanega stavbnega zemljišča, da o nameravani prodaji in njenih pogojih najprej obvesti predkupnega upravičenca, prodajna pogodba, ki spočetka nima zahtevane kvalificirane oblike, vsebovala implicitno zavezo pogodbenic, da bosta, v primeru odločitve predkupnega upravičenca, da svoje pravice ne izkoristi, pogodbi dali potrebno obliko, tega v tej zadevi ne bi bilo mogoče upoštevati, saj je bilo ugotovljeno, da je predkupna upravičenka izrazila namero, da bo izkoristila predkupno pravico, kar je glede na pogodbeno ureditev pomenilo, da se pogoj za začetek...
Sklep III Ips 72/2007Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek19.01.2010dovoljenost revizije - stranka postopka - osebe, ki lahko vložijo pravno sredstvo - zavrženje revizijeRevizija ni dovoljena zato, ker njena vložnica ni bila stranka v postopku, iz katerega izvira sklep sodišča druge stopnje.
Sodba II Ips 980/2008Vrhovno sodiščeCivilni oddelek09.09.2010posojilna pogodba - denarna obveznost v tuji valuti - zamudne obresti - razlogi za revizijo - izpodbijanje dokazne ocene v reviziji - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanjaToženčevi revizijski očitki, s katerimi nasprotuje dejanskim ugotovitvam in meri na drugačno dokazno oceno, v revizijskem postopku niso dovoljeni in jih sodišče ne more upoštevati (prim. tretji odstavek 370. člena ZPP).
VSRS Sklep II DoR 678/2019Vrhovno sodiščeCivilni oddelek06.02.2020dopuščena revizija - zakonita predkupna pravica - ponudba predkupnemu upravičencu - ponudba za sklenitev prodajne pogodbe - nemogoč pogoj - učinek ponudbe - sprejem ponudbe - bistvene sestavine pogodbe - davek na dodano vrednost (DDV)Revizija se dopusti glede pravnih vprašanj: - ali je določitev plačila DDV bistvena sestavina pogodbe, - ali je dopustno, da ponudba za prodajo vključuje pogoj zaradi katerega je nemogoče skleniti posel s predkupnim upravičencem, - ali je ugovarjanje nasprotni ponudbi pravočasno, če je podano po 14 dneh; ali je sprejem ponudbe z navedbo pomislekov veljaven.
VSRS Sklep III DoR 4/2020-9Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek11.02.2020dopuščena revizija - davek na dodano vrednost (DDV) - komunalni prispevki - predmet obdavčitve - davčni zavezanec - dobava blagaRevizija se dopusti glede vprašanj: − ali predstavlja prenos komunalne infrastrukture (namesto plačila komunalnega prispevka na zemljiščih investitorja) na občino obdavčljiv dogodek, ki ima naravo obdavčljive transakcije v smislu določbe 1. točke prvega odstavka 3. člena ZDDV-1, in − ali je v primeru, da prenos komunalne infrastrukture predstavlja z DDV obdavčljiv dogodek, občina dolžna plačati investitorju znesek DDV, ki je obračunan na njej izdanih računih v zvezi s tem prenosom.
VSRS Sodba X Ips 25/2018Vrhovno sodiščeUpravni oddelek15.01.2020davek na dobiček iz kapitala - odsvojitev vrednostnih papirjev - dohodnina od dobička iz kapitala - ugotavljanje davčne osnove - kapital - nabavna vrednost kapitala - vrednost kapitala v času pridobitve - vrednost kapitala v času odsvojitve - naknadna vplačila - družba z omejeno odgovornostjo (d. o. o.) - osnovni kapital družbe - poslovni delež v gospodarski družbi - premoženjske pravice - dopuščena revizija - ugoditev revizijiNaknadna vplačila so lastniška naložba družbenika, ki povečuje premoženje družbe in s tem tudi knjigovodsko vrednost poslovnega deleža. Velikost poslovnega deleža v smislu ZGD-1 tako ni enaka ekonomski vrednosti tega deleža, ki pa je bistvena za opredelitev dohodka davčnega zavezanca v smislu ZDoh-2.Glede na temeljne značilnosti naknadnih vplačil in načel obdavčenja z dohodnino je treba šteti, da v poslovni delež kot skupek korporacijskih pravic spadajo tudi pravice in obveznosti družbenika v zvezi z naknadnimi vplačili kapitala, tako da tudi te sodijo v pojem kapitala, kot ga opredeljuje 93. člen ZDoh-2. V delež v gospodarski družbi po 2. točki 93. člena ZDoh-2 tako spadajo tudi pravice in obveznosti družbenika v zvezi z naknadnimi vplačili. Zato je treba ob pravilni razlagi zakona za namen odmere davka na kapitalski dobiček v vrednost kapitala ob pridobitvi po 98. členu ZDoh-2 šteti ne le pogodbeno vrednost kapitala ob vplačilu osnovnega vložka, ampak...
VSRS Sklep I Up 138/2018Vrhovno sodiščeUpravni oddelek15.01.2020davek na dodano vrednost (DDV) - neplačan davek - vračilo preplačanega davka - obvestilo o pobotu - možnost izjave - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe - izpodbijani akt ni upravni akt - tožba zaradi kršitve človekovih pravic - subsidiarno sodno varstvo po 4. členu ZUS-1Odločitev o pobotu po svoji vsebini pomeni oblastno dejanje davčnega organa, s katerim ta posega v pravice oziroma obveznosti davčnega zavezanca, saj na njegovi podlagi prenehajo oziroma se spremeni višina davčnih obveznosti. Zato je o izvedenem pobotu treba odločiti z upravnim aktom. Obvestilo o izvedbi pobota je treba v tem kontekstu razlagati zgolj kot dejanje v postopku pred izvedbo pobota. Z njim davčni organ ne more nadomestiti upravne odločbe, niti z njegovo izdajo ne ustvarja pravnih posledic pobota, ampak zavezanca zgolj obvesti o nameravanem pobotu, s čimer mu da možnost izjave v postopku. S takšnim postopanjem je zagotovljena kontradiktornost postopka. Obvestilo o izvedbi pobota ni upravni akt, saj z njim ni odločeno o pravici, obveznosti ali pravni koristi davčnega zavezanca. Ker upravni akt o pobotu sploh ni bil izdan, obvestilo pa ne more nadomestiti upravne odločbe, pobot medsebojnih terjatev in obveznosti sploh ni nastal. Posledično so bile spremembe...
VSRS Sklep X DoR 173/2019-3Vrhovno sodiščeUpravni oddelek29.01.2020predlog za dopustitev revizije - nepopoln predlog - konkretiziranost pravnega vprašanja - pomembno pravno vprašanje ni izpostavljeno - natančna in konkretna opredelitev pomembnega pravnega vprašanja - zavrženje predlogaPredlog, ki ne vsebuje konkretne in natančne opredelitve pravnega vprašanja, o katerem se pričakuje odločitev Vrhovnega sodišča, je nepopoln.
VSRS Sklep X DoR 88/2019-3Vrhovno sodiščeUpravni oddelek15.01.2020predlog za dopustitev revizije - pobot davčnih obveznosti - obvestilo o pobotu - pritožba zoper obvestilo - zavrženje pritožbe kot nedovoljene - pravni interes - obvestilo upravnega organa ni upravni akt - neizkazanost posega v pravice oziroma pravne koristi - zavrženje predlogaObvestilo o pobotu samo po sebi ne ustvarja pravnega učinka pobota, ampak mora davčni organ o pobotu izdati upravni akt, saj le tako lahko poseže v pravni položaj zavezanca za davek. V obravnavanem primeru takšen akt (še) ni bil izdan, kar pomeni, da do pobota davčnih obveznosti sploh ni prišlo in torej ni podlage za evidentiranje spremembe davčne obveznosti predlagateljev. To posledično pomeni, da si predlagatelja tudi v primeru uspeha z revizijo ne moreta izboljšati pravnega položaja, saj do posega v njune pravice oziroma pravne koristi, kot ga zatrjujeta in ga želita varovati v revizijskem postopku, sploh ni prišlo.
sodba IV U 54/2011Upravno sodiščeUpravni oddelek04.09.2012ukrep tržnega inšpektorja - ukrep kontrole cen - prevzem azbestnocementnih gradbenih odpadkov - cena za prevzem odpadkovUredba o prevzemanju odpadnih azbestnocementnih gradbenih izdelkov na odlagališčih komunalnih odpadkov in določitvi najvišje cene njihovega odlaganja v 3. členu določa, da je najvišja cena, ki jo za storitev odlaganja odpadnih azbestcementnih gradbenih izdelkov določi upravljalec odlagališča komunalnih odpadkov, 67 EUR na tono prevzetih odpadnih gradbenih izdelkov, pri čemer je davek na dodano vrednost vključen v to ceno. Ne glede na to, da je bila Uredba o okoljskih dajatvah sprejeta leta 2010, to je po sprejetju zgoraj navedene Uredbe iz leta 2006 in da v 3. členu Uredbe cena storitve vsebuje samo vključitev DDV, ne pa tudi okoljske dajatve, ni mogoče določene najvišje cene storitev 67 EUR razlagati tako, da jo je mogoče zviševati glede na kasneje sprejete predpise.
VSRS Sklep X DoR 45/2019-3Vrhovno sodiščeUpravni oddelek29.01.2020upravni spor - postopek pred Upravnim sodiščem - dejansko stanje - zavrnitev dokaznih predlogov - izvedba glavne obravnave - seja senataRevizija se dopusti glede vprašanja ali je bilo zaradi uresničitve pravice do poštenega sojenja potrebno izvesti glavno obravnavo v zadevi opr. št. I U 2803/2017 pred Upravnim sodiščem RS in izvesti predlagane dokaze z zaslišanjem prič.
sodba U 2454/2006Upravno sodiščeUpravni oddelek13.10.2008gostinstvo - davek od dohodkov iz dejavnosti - davčna osnova - nesorazmerni prihodki - ugotavljanje davčne osnove z ocenitvijo - izbira metode cenitve - kalkulacijska metoda - dokazni standard - pribitek na stroške - dohodnina - dokazno bremeMetode cenitve ZDavP ne predpisuje. Gre za vprašanje operativne taktike davčnih organov, ki je zakon podrobneje ne normira, temveč zgolj navaja splošna vodila. Potrebno je izhajati iz okoliščin primera in uporabiti metodo, ki bo najbolj zvesto odražala razmere davčnega zavezanca. Metoda mora biti logično obrazložena tako, da je njeno uporabo moč preveriti. Dodati je potrebno, da pri cenitvi že po naravi stvari ne more iti za ugotavljanje pomembnih dejstev (dohodka oziroma prometa) z dokaznim standardom prepričanja (na gotovost meječa verjetnost). Zadostuje največja verjetnost, ki jo je v danih razmerah še moč pričakovati.
VSRS Sodba in sklep II Ips 3/2019Vrhovno sodiščeCivilni oddelek05.12.2019bistvena kršitev določb pravdnega postopka - sprememba tožbe - navidezna kumulacija tožbenih zahtevkov - protispisnost - izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj - pogoji za izpodbijanje - oškodovanje upnikov - rok za vložitev tožbe - kako se izpodbija - učinek izpodbijanjaTako pri primarnem kot tudi podrejenem zahtevku je na podlagi iste dejanske podlage tožbe zasledovana enaka pravna posledica – neučinkovanje sporne prodajne pogodbe v razmerju do tožnikov, v obsegu, ki je potreben za izpolnitev terjatve ter dopustitev izvršbe na prodano nepremičnino, kolikor je potrebno za poplačilo terjatve. Prvi primarni zahtevek v tožbi je bil v smislu določbe tretjega odstavka 184. člena ZPP le popravljen z določbo 260. člena OZ skladno formulacijo paulijanske tožbe (ugotovitveni zahtevek na razveljavitev kupoprodajne pogodbe je bil spremenjen v oblikovalni zahtevek na neučinkovanje pogodbe v razmerju do upnika - prvega tožnika, kolikor je potrebno za izpolnitev terjatve). Tožba torej ni bila dejansko ter pravno identitetno spremenjena v navedenem podrednem zahtevku. Zato tudi ni pravno pravilno stališče revidentov, da bi bilo treba šteti, da je bil podredni zahtevek vložen že po izteku zakonskega prekluzivnega roka za izpodbijanje dolžnikovih...
VSRS Sodba X Ips 296/2015Vrhovno sodiščeUpravni oddelek01.06.2016dovoljena revizija - vrednostni kriterij - davek na dodano vrednost (DDV) - zmanjšanje davčne osnove za izhodni DDV - presežek DDV - pogoji za izplačilo - knjigovodsko poračunanje davčnega dolga z davčno terjatvijo davčnega zavezanca - prepoved pobota - stečaj davčnega zavezancaPridobitev pravice do zmanjšanja davčne osnove izhodnega DDV iz 39. člena ZDDV-1 še ne pomeni, da davčni zavezanci z njo avtomatično pridobijo tudi pravico do izplačila presežka davka, ki se lahko pojavi zaradi zmanjšanja davčne osnove. Pogoje za izplačilo presežka DDV ne ureja 39. člen ZDDV-1, temveč jih določajo druge določbe (73. člen ZDDV-1 in 97. člen ZDavP-2), iz katerih pa izhaja, da se presežek izhodnega DDV, ki nastane zaradi zmanjšanja davčne osnove, lahko davčnemu zavezancu izplača le, če je davčni zavezanec izhodni DDV, ki ga je zmanjšal, predhodno plačal, ter pod nadaljnjim pogojem, da davčni zavezanec nima zapadlega drugega davčnega dolga.
VSRS Sodba X Ips 35/2019Vrhovno sodiščeUpravni oddelek29.01.2020dovoljena revizija - vrednostni kriterij - davek na dodano vrednost (DDV) - popravek DDV - pogoji za popravek izstopnega DDV - zahtevek za vračilo presežka ddv - pobot terjatev davčnega organa in davčnega zavezanca - stečaj davčnega zavezanca - pobot terjatev v stečajnem postopku - prepoved pobota - odločba Ustavnega sodiščaČe se zoper revidenta v obravnavanem trenutku ne bi vodil stečajni postopek, bi davčni organ, upoštevaje četrti odstavek 73. člena ZDDV-1, lahko pobotal revidentovo terjatev do države z njegovo obveznostjo in posledično zavrnil zahtevek za vračilo davka. Po začetku stečajnega postopka pa je takšen modsebojen pobot terjatev, ki so nastale pred in tistih, ki so nastale po začetku stečajnega postopka, po določbah ZFPPIPP izrecno prepovedan, zato bi morala tožena stranka pri odločitvi o revidentovem zahtevku za vračilo presežka upoštevati 264. člen ZFPPIPP. Gre za odraz pravila o sočasnem in sorazmernem poplačilu vseh upnikov v stečaju, zaradi česar je dopustnost pobota v stečaju izjema, ki mora biti v zakonu izrecno določena. Ob odsotnosti posebne ureditve, s katero bi zakonodajalec v postopkih zaradi insolventnosti drugače uredil pobot davčnih obveznosti s terjatvami iz naslova popravkov DDV, po presoji revizijskega sodišča tudi za tovrstne obveznosti velja...
VSRS Sodba III Ips 23/2018-5Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek17.12.2019prenos poslovnega deleža - skupni namen pogodbenih strank - neodplačna odsvojitev - ničnost pogodbe - civilna odgovornost - pravica do naravnega sodnikaZaključki sodišča druge stopnje o tem, da toženec za poslovni delež ni plačal ničesar in da je bil skupni namen pogodbenih strank v pridobitvi premoženjske koristi tožencu na račun družbe L., d. d., pomenijo ugotavljanje dejstev, pomembnih za nastop civilnopravne sankcije. Takšen skupni namen pogodbenih strank je namreč v nasprotju s temeljnim načelom obligacijskega prava o prepovedi povzročanja škode in kot tak nedopusten, pogodba s takšno kavzo pa nična.

Izberi vse|Izvozi izbrane