Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 5060cT1kYXZlayZkYXRhYmFzZSU1QlNPVlMlNUQ9U09WUyZkYXRhYmFzZSU1QlVQUlMlNUQ9VVBSUyZfc3VibWl0PWklQzUlQTElQzQlOERpJm9yZGVyPWNoYW5nZURhdGUmZGlyZWN0aW9uPWRlc2Mmcm93c1BlclBhZ2U9MjAmcGFnZT0w
 DokumentSodiščeOddelekDatumInstitutJedro
VSRS Sodba in sklep X Ips 351/2016Vrhovno sodiščeUpravni oddelek28.08.2019dovoljena revizija po vrednostnem kriteriju - davek na dodano vrednost (DDV) - odbitek vstopnega DDV - dobava blaga oz. oprava storitev - prenos lastninske pravice na nepremičnini - razpolaganje z nepremičnino - vpis lastninske pravice na nepremičnini v zemljiško knjigoPrenos lastninske pravice na nepremičnini se v skladu s prvim odstavkom 6. člena ZDDV-1 nedvomno šteje za dobavo blaga.Ker pa formalni prenos lastninske pravice glede na sodno prakso SEU ni pogoj za priznanje odbitka DDV, je treba presoditi, ali je zadevna transakcija kljub temu povzročila prenos pravice do razpolaganja z nepremičnino, kot bi bila revidentka njena lastnica. Revidentka zgolj s pridobitvijo posesti na nepremičnini še ni dobila možnosti razpolaganja z njo. Da bi na podlagi pogodbe pridobila kakšne druge pravice, revidentka ne zatrjuje. V okoliščinah obravnavanega primera bi zato kvečjemu izročitev notarsko overjenega zemljiškoknjižnega dovolila ustvarila možnost za prenos pravice, ki je predmet razpolaganja. Od trenutka prejema zemljiškoknjižnega dovolila je torej možnost doseči vpis v zemljiško knjigo izključno v sferi pridobitelja. Revidentka bi šele takrat lahko predlagala (in dosegla) vknjižbo lastninske pravice v svojo korist in posledično...
UPRS Sodba I U 282/2018-12Upravno sodiščeUpravni oddelek28.05.2019davčna izvršba - obročno plačilo davčnega dolga - oddajanje premoženja v najem - dohodek iz oddajanja premoženja v najem - premoženje zavezancaDavčni zavezanec mora za odpis in delni odpis davčnega dolga kumulativno izpolnjevati tako pogoj glede nizkih mesečnih dohodkov na družinskega člana, kot tudi pogoj, da nima premoženja, iz katerega bi bilo davčno obveznost mogoče izpolniti. V konkretnem primeru ni sporno, da živi tožnica sama v gospodinjstvu, in da je višina njenega mesečnega dohodka 247,50 EUR. Iz navedenega izhaja, da je bilo v izpodbijani odločbi pravilno ugotovljeno, da je prvi pogoj za delni odpis in odpis davčnega dolga, t.j. dohodkovni kriterij, izpolnjen. Vendar pa ni izpolnjen drugi pogoj, ki se nanaša na tožničin premoženjski kriterij. V zvezi s slednjem pa tožnica ne nasprotuje ugotovitvi davčnega organa, da je lastnica stanovanja v Ljubljani in tudi večih parcel v k. o... Prvostopenjski organ je tako pravilno ugotovil, da niso izpolnjeni zakonski pogoji za odpis davčnega dolga.
UPRS Sodba I U 130/2018-16Upravno sodiščeUpravni oddelek07.05.2019davek na dodano vrednost (DDV) - odmera DDV - davek od dobička pravnih oseb - blagajniško poslovanje - društvoV postopku je bilo ugotovljeno, da je tožnik v inšpiciranih obdobjih dejansko opravljal obdavčljivo in oproščeno dejavnost, zaradi česar je od tistega dela dejavnosti, ki jo opravlja na trgu za plačilo, dolžan obračunati in plačati DDPO kot tudi DDV. V obravnavani zadevi je davčni organ pravilno zaključil, da pri zneskih, ki jih je tožnik prejel od udeležencev omenjene mednarodne poletne hokej šole (tožnikovi blagajniški prejemki v letu 2013 in 2014), ki jih sicer imenuje članarine, dejansko ne gre za članarino, saj ne gre za obvezni denarni prispevek člana. Ugotovil je namreč, da so se osebe, ki niso člani društva (večinoma tujci), prostovoljno vključili v šolo, ki jo tožnik izvaja na trgu proti plačilu. Tudi po presoji sodišča dejansko pri navedenih zneskih (pri zneskih od posameznih udeležencev omenjene šole v višini 180,00 EUR v letu 2013 in 220,00 EUR v letu 2014) ne gre za članarine, torej obvezni denarni prispevek člana.
UPRS Sodba I U 289/2019-21Upravno sodiščeUpravni oddelek14.05.2019davek na dodano vrednost (DDV) - dodatna odmera DDV - odbitek DDV - popravek DDV - investicijsko blago - najem nepremičnineV predmetni zadevi je davčni organ napačno uporabil materialno pravo glede presoje ali je bil v izkazan tožnikov namen uporabe kupljenih nepremičnin za obdavčene transakcije. Iz novejše sodne prakse izhaja, da je registrirana dejavnost lahko pokazatelj, da bo blago uporabljeno za obdavčeno transakcijo.
UPRS Sodba I U 2010/2017-10Upravno sodiščeUpravni oddelek14.05.2019odmera davka - obnova postopka - akontacija dohodnine - samoobdavčitevPredhodna akontacija dohodnine od dohodka iz dejavnosti za leto 2007 je bila določena na podlagi obračuna, ki ga je tožnica sama sestavila in oddala, zato je pravilen zaključek, da gre za samoobdavčitev, kot tudi zaključek, da v primeru samoobdavčitve obnova postopka ni možna.
UPRS Sodba I U 2126/2017-9Upravno sodiščeUpravni oddelek21.05.2019davčna obveznost - zavarovanje davčne obveznosti - pogoji za zavarovanje davčne obveznostiPravna podlaga za izdajo sklepa je drugi odstavek 111. člena ZDavP-2, kjer razlogi glede onemogočene ali otežene izpolnitve davčne obveznosti niso posebej navedeni kot pogoj za zavarovanje davčne obveznosti, če pričakovana davčna obveznost presega 50.000,00 EUR. Zato ob tako ugotovljeni višini pričakovane obveznosti tožeče stranke (nad 50.000,00 EUR) davčnemu organu pri izpodbijani odločitvi ni treba ugotavljati ali bo izpolnitev oziroma plačilo davčne obveznosti onemogočeno ali precej oteženo. Gre za zakonsko določbo (ki po ZDavP-2F velja od 1. 1. 2013), ki davčnemu organu ne dopušča diskrecijske pravice glede odločanja ali bo zahteval zavarovanje ali ne. Prav tako davčnemu organu ni treba utemeljevati razlogov v zvezi z oteženo izpolnitvijo plačila davčne obveznosti oziroma onemogočenim plačilom davčne obveznosti, v smislu prvega odstavka 111. člena ZdavP-2. Davčnemu organu v tem primeru ni treba izkazovati dejanj davčnega zavezanca, s katerimi odtujuje,...
UPRS Sodba I U 127/2018-7Upravno sodiščeUpravni oddelek24.04.2019davek na dodano vrednost (DDV) - oprostitev obračunavanja ddv - katastrski dohodek - kmetijska dejavnost - gozdarska dejavnostIz drugega odstavka 94. člena ZDDV-1 izhaja, da je obračunavanja DDV oproščena tudi dobava blaga in storitev v okviru osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti kot jo določajo predpisi o dohodnini, če se zanjo dohodek ne ugotavlja na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov ali dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov in, če katastrski dohodek vseh članov kmečkega gospodinjstva za zadnje koledarsko leto ne presega 7.500 EUR. Podrobneje izvajanje ZDDV-1 ureja Pravilnik o izvajanju ZDDV-1. Zakonska in podzakonska ureditev, po kateri se v druge dohodke vštevajo tudi dohodki, kot so plačila iz naslova ukrepov kmetijske politike (subvencij), v dohodek iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti ni v nasprotju z načelom jasnosti in določnosti predpisov ter zakonitosti na področju davkov ter ni v neskladju z Ustavo RS.
UPRS Sodba I U 2619/2017-18Upravno sodiščeUpravni oddelek24.04.2019davki - davek od drugih dohodkov - objektivne okoliščine - davčna goljufija - simuliran (navidezni) pravni poselV zadevi so podane številne objektivne okoliščine - indici, iz katerih izhaja, da je tožnik vedel, da sodeluje pri transakcijah, ki predstavljajo davčno goljufijo in je takšne posle zavestno sklepal ter svojo pravo voljo davčnemu organu zavestno prikril.
UPRS Sodba I U 968/2018-7Upravno sodiščeUpravni oddelek16.04.2019dohodnina - dohodnina od dobička iz kapitala - samoprijava - naknadna vplačila - premoženje družbeNaknadna vplačila so lastniška naložba družbenika, ki povečuje premoženje družbe in s tem tudi knjigovodsko vrednost poslovnega deleža.
VSRS Sodba X Ips 29/2018Vrhovno sodiščeUpravni oddelek11.06.2019davek na dediščine in darila - davčna oprostitev - oporočno dedovanje - dedovanje po mačehi - smrt očeta - prvi dedni red - pastorek - ugoditev reviziji - svaštvo - pravni pojem - napačna uporaba materialnega prava - pritrdilno ločeno mnenjePastorek iz 9. člena Zakon o davku na dediščine in darila (ZDDD) je potomec zapustnikovega zakonca, ne glede na to, ali je zakonec (pastorkov starš) umrl pred zapustnikom.
UPRS Sodba IV U 9/2017-20Upravno sodiščeUpravni oddelek14.02.2019davčna izvršba - prispevki za socialno varnost - vrstni red poplačila - poračunavanje plačilTožnica v tožbi priznava, da je bila ves čas v zamudi s plačili ter da je svoje obveznosti poravnavala v skladu s svojimi finančnimi možnostmi. Prav tako so bila nekatera plačila izvršena na podlagi že izdanih sklepov davčnega organa oziroma na podlagi izvršenega pobota. Iz knjigovodske evidence, ki je v upravnem spisu, izhaja, da je tožena stranka zatrjevana plačila upoštevala pri izračunu davčnega dolga po predmetnih sklepih. Prav tako je tožena stranka v obrazložitvi svoje odločbe natančno za vsako plačilo pojasnila, katere tožničine obveznosti je s plačili poravnala, upoštevaje določbo 93. člena ZDavP-2, ki določa vrstni red plačil davka in pripadajočih dajatev. Enako velja tudi za izvršene pobote vplačanega preplačila davka na podlagi 97a. člena ZDavP-2. Razlogi, s katerimi organ druge stopnje odgovarja na navedbe tožeče stranke v pritožbi, so, kot rečeno, po presoji sodišča izčrpni in dovolj prepričljivi. Sodišče zato kot neutemeljen...
VSRS Sklep X Ips 63/2017Vrhovno sodiščeUpravni oddelek06.07.2017samoprijava - davčna napoved - dohodnina - načelo zakonitosti - uveljavljanje olajšave - davčna osnova - načelo davčne pravičnostiIz zakona ne izhaja, da se davčnemu zavezancu, ki vloži davčno napoved na podlagi samoprijave, davčna osnova določi pod drugačnimi pogoji kot davčnemu zavezancu, ki davčno napoved odda pravočasno. Če bi zakonodajalec ob tem, ko je uredil možnost vlaganja davčne napovedi za odmero dohodnine na podlagi samoprijave, želel uvesti tudi kriterij pravočasnosti vložitve davčne napovedi kot dodatni kriterij razlikovanja med davčnimi zavezanci pri izračunu njihove davčne osnove za odmero dohodnine (in s tem davčne obveznosti), bi bilo to skladno z načelom jasnosti in določnosti predpisov (2. člen Ustave) ter zakonitosti na področju davkov (147. člen Ustave) v zakonu izrecno, jasno in nedvoumno določeno. Z vidika vprašanja ustavne dopustnosti pa bi moral biti tak poseg v načelo davčne pravičnosti (14. člen Ustave) tudi ustrezno utemeljen. Za predmetni primer vložitve davčne napovedi kot samoprijave in izračuna davčne osnove na tej podlagi pa to iz (nobenega)...
UPRS Sodba I U 368/2018-12Upravno sodiščeUpravni oddelek26.03.2019dohodnina - dohodnina od dobička iz kapitala - obnova postopka - naknadna vplačila - družbenikiTožba zoper sklep o obnovi postopka ni utemeljena, ker nezadostna skrbnost organa pri vodenju ugotovitvenega postopka začetka obnove postopka po uradni dolžnosti ne preprečuje. Naknadna vplačila v kapital družbe z omejeno odgovornostjo se vštevajo v nabavno vrednost kapitala po prvem odstavku 98. člena ZDoh-2, kar temelji predvsem v splošnem izhodišču, da je pri obdavčitvi treba slediti ekonomski vrednosti dohodka, saj gre za odraz ustavnega načela enakosti javnih bremen. Tudi z vidika načela davčne pravičnosti je treba pri obdavčenju z dohodnino izhajati iz dejansko ustvarjenega povečanja premoženja. Termin "kapital" po prvem odstavku 98. člena ZDoh-2 ne pomeni zgolj osnovnega kapitala. V gospodarskem pravu je pojem kapital družbe širok in ne zajema zgolj osnovnega kapitala družbe, temveč tudi druge kategorije lastnega kapitala, ki so lahko vezane ali nevezane. Med vezane kapitalske kategorije spadajo kapitalske rezerve, med drugim tudi naknadna vplačila. Zato...
UPRS Sodba I U 2803/2017-12Upravno sodiščeUpravni oddelek16.01.2019davek na dodano vrednost (DDV) - dodatna odmera DDV - odmera akontacije dohodnine - ocena davčne osnoveV zadevi so izkazana odstopanja med dejanskimi zalogami in predloženimi karticami nabave in porabe materiala (pijače), ki jih je predložil tožnik, iz česar izhaja, da tožnik ne izkazuje pravilnega stanja zalog, kot je to obsežno in argumentirano pojasnil davčni organ v obrazložitvi izpodbijane odločbe. Posledično je zato pravilna ugotovitev, da tožnikov obračun za obravnavano obdobje temelji na neresničnih podatkih. Davčni organ je pravilno ocenil, da tožnik ni evidentiral vsega prometa, ki ga je v inšpiciranem obdobju izvajal v svojih lokalih (tožnik ni za vse svoje storitve prodaje pijač izdal račune). Tožnik v svojem računovodstvu ni zagotovil pravilnih in dovolj podrobnih podatkov, da bi omogočil pravilno obračunavanje DDV in nadzor davčnega organa nad obračunavanjem in plačevanjem DDV (85. člen ZDDV-1) in tako v svojih obračunih DDV-O ni izkazal pravilne davčne osnove. Iz dejanskega stanja izhaja, da ni evidentiral vseh svojih prihodkov in je zato v...
UPRS Sodba I U 266/2018-7Upravno sodiščeUpravni oddelek28.01.2019davek od dohodka iz dejavnosti - davčni obračun - statusno preoblikovanje - rok za priglasitev - materialni rok - izguba praviceRok, ki je določen za priglasitev davčne obravnave davčnemu organu po 303. členu in 297.a členu ZDavP-2, je po presoji sodišča materialni rok, saj predstavlja enega od zakonskih pogojev za uspešno uveljavljanje posebne davčne obravnave, ki se lahko na podlagi ZDoh-2 upošteva v primeru prenehanja opravljanja dejavnosti, če dejavnost nadaljuje druga oseba in so pri tem izpolnjeni še drugi pogoji. Neizpolnjevanje pogojev ima glede načina uveljavljanja posebne davčne obravnave za posledico izgubo te pravice in ne pomeni nesorazmeren poseg oz. ne gre za kršitev načela sorazmernosti (6. člen ZDavP-2).
UPRS Sodba I U 2334/2018-9Upravno sodiščeUpravni oddelek16.01.2019brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - izredna brezplačna pravna pomoč - verjetni izgled za uspeh - davčna izvršbaOb dodelitvi BPP morajo biti izpolnjeni ne le materialni (finančni) pogoji, ampak tudi objektivni (t. i. postopkovni) pogoji iz prvega in drugega odstavka 24. člena ZBPP. Pri odločanju o upravičenosti do vseh oblik BPP (tudi izredne BPP), je treba na podlagi razpoložljivih podatkov oceniti, ali so izpolnjeni procesni pogoji iz 24. člena ZBPP in upoštevati kriterij razumnosti zadeve, saj v nobenem primeru ni namen odobritve BPP v zadevah, ki so očitno nerazumne oziroma nimajo verjetnega izgleda za uspeh. Sklep o davčni izvršbi ima vse z zakonom predpisane sestavine iz 151. člena ZDavP-2. V času izdaje izpodbijanega sklepa je tudi obstajal veljaven izvršilni naslov. Sklep o davčni izvršbi in izpodbijana odločba temeljita na pravilni pravni podlagi in na podlagi podatkov, ki so navedeni v njunih obrazložitvah, zato je tožena stranka pravilno zaključila, da postopek s tožbo v upravnem sporu nima verjetnega izgleda za uspeh.
UPRS Sodba I U 1667/2017-20Upravno sodiščeUpravni oddelek08.03.2019begunec - združevanje družine - dokazi o družinskem razmerju - dokazovanje sorodstvene vezi - istovetnost - dokazna ocena - načelo zaslišanja strankUgotovitev tožene stranke, da predloženi dokumenti niso pristni oziroma so ponarejeni, je napačna, saj ne ustreza strokovnemu mnenju NFL z dne 21. 2. 2017. V tem mnenju NFL je izrecno rečeno, da „pristnosti oziroma ponarejenosti spornih listin ne morejo ugotavljati.“ Tožena stranka bi na podlagi mnenja NFL kvečjemu lahko ocenila, da predloženi dokumenti nimajo pomembne (zadostne) dokazne vrednosti zaradi izbrisov, popravljanja določenih podatkov, poškodovane podlage, pisanja z več pisali oziroma da je ta dokazna vrednost prešibka, da bi organ lahko zgolj na podlagi teh listin upošteval, da je tožnik izpolnil pogoj iz tretjega stavka tretjega odstavka 47a. člena ZTuj-2. Tožena stranka bi zato morala v skladu s splošnim pravnim načelom pravice do izjave (obrambe) tožnika zaslišati oziroma mu dati možnost, da se izjasni o razlogih ali okoliščinah za strokovno ugotovljene popravke, poškodbe in način pisanja v predloženih listinah. Poleg tega bi morala sama...
UPRS Sodba I U 844/2018-9Upravno sodiščeUpravni oddelek02.04.2019davčni dolg - odpis davčnega dolga - pogoji za odpis - premoženjski pogojUgovori, ki se nanašajo na (ne)obstoj davčnega dolga in njegovo višino, niso predmet odločanja v tem upravnem sporu. Pri odločanju o odpisu davčnega dolga se upošteva davek, ki je bil tožnici odmerjen z izvršljivo odločbo. Pri odločanju o odpisu davčnega dolga se upošteva dejansko in pravno stanje v času izdaje izpodbijane odločbe.
UPRS Sodba I U 300/2019-19Upravno sodiščeUpravni oddelek05.03.2019davek od dohodkov pravnih oseb - davek na dodano vrednost (DDV) - prikrito izplačilo dobička - dohodki iz delovnega razmerja - asignacijska pogodba - izogibanje plačilu davka - davčni odtegljaj - dokazovanje - zaslišanje - absolutno zastaranje pravice do odmere davka - pravica do informacije - sodelovanje v postopku - začetek davčnega inšpekcijskega nadzoraV pristojnosti davčnega organa je odločitev, v kolikšni meri in za katere vrste davka bo davčni inšpekcijski nadzor, upoštevaje 133. in 135. člen ZDavP-2, opravil. Podlago za začetek postopka oziroma njegovo razširitev daje davčnemu organu že zakon. Zato po mnenju sodišča ni potrebe, da bi bil za vsako vrsto davka in časovno obdobje izdan poseben sklep s posebno obrazložitvijo. 135. člen ZDavP-2 namreč določa, da se inšpekcijski nadzor začne z vročitvijo sklepa o davčnem inšpekcijskem nadzoru. Dejstvo tudi je, da zoper sklep o začetku davčnega inšpekcijskega nadzora ni pritožbe, kar določa peti odstavek 135. člena ZDavP-2. Pritožba je pri tem izključena ne le zaradi ekonomičnosti postopka, temveč predvsem tudi zaradi varstva javnega interesa, v katerem se izvaja inšpekcijski nadzor. Glede na to, da tožnik zahtevanih podatkov davčnemu organu ni posredoval, le-temu ni preostalo drugega kot da je sam ugotavljal vsa dejstva, ki so pomembna za sprejem...
UPRS Sodba I U 937/2017-12Upravno sodiščeUpravni oddelek26.03.2019davek od dohodkov pravnih oseb - verjetna davčna osnova - davčno (ne)priznani odhodki - borzno posredniška družba - posojilo - neverodostojni računi - rok za izdajo odmerne odločbe - instrukcijski roki - pravica do izjaveTožeča stranka ne izkazuje dolgoročnih finančnih obveznosti iz naslova obravnavanih posojil. Prilivi denarnih sredstev, ki so izkazani na konto karticah dobaviteljev in na katere se sklicuje tožeča stranka, niso evidentirani na podlagi posojilnih pogodb, temveč na podlagi bančnih izpisov, iz katerih ni moč v ničemer prepoznati, da naj bi šlo za sredstva iz zatrjevanih posojilnih razmerij. Dana posojila tudi niso izkazana v bilancah družbe A. d.o.o. niti niso izkazani prihodki iz tega naslova pri omenjeni družbi. Gre za neaktivno družbo, saj ta v svojih poslovnih izkazih vse od ustanovitve dalje (od leta 2005), vključno v letu 2009, ni izkazala niti finančnih naložb niti finančnih prihodkov.

Izberi vse|Izvozi izbrane