Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 5108cT1kYXZlayZkYXRhYmFzZSU1QlNPVlMlNUQ9U09WUyZkYXRhYmFzZSU1QlVQUlMlNUQ9VVBSUyZfc3VibWl0PWklQzUlQTElQzQlOERpJm9yZGVyPWNoYW5nZURhdGUmZGlyZWN0aW9uPWRlc2Mmcm93c1BlclBhZ2U9MjAmcGFnZT0w
 DokumentSodiščeOddelekDatumInstitutJedro
UPRS Sklep in sodba I U 1924/2017-14Upravno sodiščeUpravni oddelek10.09.2019davek na dodano vrednost (DDV) - odbitek vstopnega DDV - subjektivni element - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporuPrvostopenjski organ je v ponovljenem postopku ugotavljal, ali je pri tožnici podan subjektivni element, to je četrti pogoj iz 17. točke te obrazložitve in zaključil, da je tožnica sodelovala pri davčni goljufiji. Iz v postopku ugotovljenih okoliščin je celo zaključil, da je storitve, glede katerih je prejela račune od družbe C. d.o.o. in glede katerih je uveljavljala odbitek vstopnega DDV, opravila tožnica sama. Zato je ugotovil, da v obravnavani zadevi ni izpolnjen pogoj za odbitek DDV iz 1. točke 17. točke te obrazložitve, to je, da se DDV nanaša na dobavo blaga ali storitev od drugega davčnega zavezanca. S tem, ko je tožnica pridobila račune od družbe C. d.o.o. za storitve, ki jih je opravila sama, bi morala vedeti, da je transakcija, na katero se sklicuje pri utemeljitvi pravice do odbitka, povezana z goljufijo, ki jo je storil izdajatelj računa, kar pomeni, da tožnice ne izpolnjuje pogoja za odbitek DDV tudi po 4. točki. Tudi po presoji sodišča je odločitev...
UPRS Sodba I U 165/2018-13Upravno sodiščeUpravni oddelek27.08.2019trošarina - vračilo trošarine za energente - obnova postopka plačila trošarine - povezane družbe - družba mati - hčerinska družbaNeutemeljena so tudi navajanja tožnika v zvezi z lastništvom v hčerinskih družbah, saj v obravnavani zadevi ni sporno, da je bil kupec goriva tožnik, ter da slednjega ni uporabljal za prevoz blaga za plačilo ali za lasten račun z lastnimi ali najetimi motornimi vozili (54. in 54č. člen ZTro). Po presoji sodišča glede na navedeno zakonsko dikcijo tožnik nima položaja upravičenca za vračilo trošarine za plinsko olje, porabljeno kot pogonsko gorivo za komercialni namen oziroma prevoz, glede vozil, ki jih je dal v najem hčerinskim družbam. Prav tako so neutemeljena tožbena navajanja tožnika, da naj bi prvostopenjski organ prekršil načelo „ne bis in idem“ s ponovnim inšpiciranjem tožnika v letu 2016. Peti odstavek 141. člena ZDavP-2 sicer določa, da se glede ugotovitev in dejanj, opravljenih v DIN, o katerih je že bilo pravnomočno odločeno, nadzor ne more ponoviti, vendar slednje po presoji sodišča ne velja za obravnavani primer. DIN v letu 2013 se je namreč...
UPRS Sodba I U 1042/2019-21Upravno sodiščeUpravni oddelek20.08.2019davek od dohodkov pravnih oseb - transferne cene - povezane osebe - rezident - rezident druge državeV skladu s 7. točko 74. člena ZDDPO-2 je potrebno v predmetni zadevi ustrezno ugotoviti dejansko stanje. Davčni organ je napačno štel, da so lastniki ekonomske koristi iz naslova nižjih cen, kot so bile primerljive tržne cene pridobili posredno preko lastnišva povezane družbe, kar pa iz ugotovljenega dejanskega stanja v predmetni ne izhaja. Zaradi napačne uporabe materialnega prava davčni organ v tej zvezi dejanskega stanja ni ugotavljal. Ob pravilni uporabi materialnega prava pa bo potrebno ugotoviti ali so fizične osebe, kvalificirani lastniki (CC., D.D. in E.E.,) imeli dejanske ekonomske koristi oz., ali so bili dejansko deležni ugodnosti, nastali iz tožnikovega poslovanja s povezano družbo A. po cenah, ki so bile nižje od primerljivih tržnih cen.
UPRS Sodba I U 1038/2018-12Upravno sodiščeUpravni oddelek19.07.2019davčna izvršba - izvršilni naslov - izpodbijanje izvršilnega naslovaKot je to tožniku pravilno pojasnil že pritožbeni organ pa v skladu s sedmim odstavkom 157. člena ZDavP-2 s pritožbo zoper sklep o davčni izvršbi ni možno izpodbijati izvršilnega naslova (v predmetni zadevi odločb o odmeri davka od dohodka iz kmetijstva). Enako velja tudi za tožbo. Ugovore v zvezi z izvršilnim naslovom bi moral tožnik uveljavljati v odmernem postopku. V predmetnem postopku tudi po presoji sodišča tožnik lahko izpodbija predmetni sklep le v delu, ki se nanaša na vsebino sklepa o davčni izvršbi.
UPRS Sodba I U 2559/2018-32Upravno sodiščeUpravni oddelek28.05.2019odmera davka v posebnih primerih - davčna osnova - izvor premoženja - sredstva za privatno potrošnjo - gotovinaGlede na določbe petega, zlasti pa šestega odstavka 68. člena ZDavP-2, je v primeru, če davčni organ ugotovi premoženje neznanega izvora, dokazno breme na davčnem zavezancu. Davčni zavezanec je tisti, ki razpolaga oziroma bi moral razpolagati s podatki in dokazili, ki so pomembni za davčno odmero, zato se od njega utemeljeno zahteva, da dejstva oziroma okoliščine, ki izvirajo iz njegove sfere, dokaže (prim. sodbo Vrhovnega sodišča RS X Ips 336/2013). Ker je določen vir prirasta premoženja in porabe tožnika ostal deloma nepojasnjen, se ugotovljena razlika utemeljeno obdavči na podlagi petega odstavka 68. člena ZDavP-2. Za oceno verjetne davčne osnove je davčni organ uporabil indirektno metodo neto vrednosti premoženja. Pri indirektni metodi neto vrednosti premoženja je pomembna zgolj neto vrednost premoženja na začetku obravnavanega obdobja (vrednost premoženja zmanjšana za obveznosti iz naslova pridobivanja premoženja) in na koncu tega obdobja. Razlika v...
UPRS Sodba I U 1311/2018-9Upravno sodiščeUpravni oddelek02.07.2019davek na dediščine in darila - svaštvo - pastorekZa davčno obravnavo oporočnega dedovanja otrok umrlega izvenzakonskega partnerja (pastorkov) na podlagi 9. člena ZDDD nerelevantno ali je zapustnikov zakonec oziroma izvenzakonski partner umrl pred zapustnikom. Enako stališče izhaja iz sodbe Vrhovnega sodišča RS X Ips 29/2018 z dne 11. 6. 2019, kot tudi iz Pritrdilnega ločenega mnenja sodnika dr. Erika Kerševana z dne 13. 6. 2019 k tej sodbi. Po presoji sodišča izpodbijana odločba temelji na napačni uporabi materialnega prava (prvega in drugega odstavka 9. člena ZDDD). Ob pravilni uporabi materialnega prava (prvega in drugega odstavka 9. člena ZDDD) bi bilo po presoji sodišča potrebno tožnico v konkretnem primeru oprostiti plačila davka na dediščino po zapustnici A.A., morebitno že plačane zneske davka pa vrniti.
UPRS Sodba I U 2487/2018-9Upravno sodiščeUpravni oddelek20.08.2019dohodnina - davek od dobička iz kapitala - izgubaRazveljavitev delnic družbe C. d.d. je bila tudi po mnenju sodišča posledica zmanjšanja deleža v okviru zmanjšanja osnovnega kapitala zaradi pokrivanja nepokrite izgube družbe, ki so jo izglasovali upniki v postopku prisilne poravnave te družbe. Za davčne namene pa izguba ali dobiček po presoji sodišča lahko nastaneta le v primeru odsvojitve kapitala (pri čemer vsebuje 94. člen ZDoh-2 pozitivno opredelitev odsvojitve kapitala, 8. točka 95. člena ZDoh-2 pa negativno opredelitev odsvojitve kapitala). Ob upoštevanju vseh metod razlage prava, od jezikovne, zgodovinske, sistematske in namenske, kakor tudi principa ustavno skladne razlage, iz 8. točke 95. člena ZDoh-2 jasno izhaja, da za odsvojitev kapitala ne šteje zmanjšanje deleža v okviru zmanjšanja osnovnega kapitala, ki je namenjeno kritju prenesene izgube oziroma čiste izgube poslovnega leta, kot je to bilo v predmetni zadevi.
UPRS Sodba I U 765/2018-12Upravno sodiščeUpravni oddelek28.05.2019davek na dodano vrednost (DDV) - pravica do oprostitve plačila ddv - prevozna listina - mednarodni tovorni list (CMR)Tožnik ni izpolnil svojih obveznosti iz carinskega postopka 42 in ni z verodostojnimi listinami izkazal, da je bilo predmetno blago dejansko odpeljano iz Slovenije v drugo državo članico k prejemniku, katerega ID številko za DDV je navedel. S tem pa ni izpolnil zakonsko določenih pogojev za oprostitev plačila DDV iz carinskega postopka 42 (1. točka 46. člena ZDDV-1). Posledično je ob tako ugotovljenem dejanskem stanju nastala podlaga za naknaden obračun DDV (razviden na straneh 18 in 19 obrazložitve izpodbijane odločbe). Poleg navedenega iz pravilno ugotovljenega dejanskega stanja izhajajo objektivne okoliščine na strani tožnika (indici) na podlagi katerih finančni organ tožniku utemeljeno očita, da bi moral vedeti (malomarnost), da sodeluje pri transakcijah, ki pomenijo utajo davka ter da ni sprejel vseh razumnih ukrepov, ki bi jih lahko, zato da bi utajo preprečil.
UPRS Sodba I U 1327/2018-8Upravno sodiščeUpravni oddelek23.04.2019inšpekcijski postopek - nadomestilo za uzurpacijo in degradacijo prostoraV primerih, kot je obravnavani, zakonska ureditev predpisuje dva ločena upravna postopka: pristojni inšpekcijski organ najprej ugotovi nelegalnost gradnje, nato po svojo odločbo pošlje upravni enoti, ki na njeni podlagi izda odločbo o odmeri nadomestila za degradacijo in uzurpacijo prostora, torej odločbo, kakršna je izpodbijana v tem upravnem sporu.
UPRS Sodba I U 571/2019-24Upravno sodiščeUpravni oddelek09.07.2019davek od dohodkov pravnih oseb - transferne cene - prikrito izplačilo dobičkaPo presoji sodišča so v danem primeru izpolnjeni vsi zakonski pogoji za opredelitev dohodka kot prikritega izplačila dobička. Pri tem se namreč upoštevajo ne le izplačila v obliki denarnih vrednosti, nadomestil, odpusta dolga ali ugodnejših pogojev posla, marveč vsaka ekonomska korist, do katere lahko pride takšna oseba na podlagi razmerij povezanosti, do katere ob delovanju tržnih razmer sicer ne bi prišla. Na podlagi prvega odstavka 383.a člena ZDavP-2 (uveljavljanje neodtegnitve davka in vračila odtegnjenega davka v skladu s 70. členom ZDDPO) “plačnik davka ne odtegne davka v skladu s tretjim in petim odstavkom 70. člena ZDDPO-2, če mu nerezident iz tretjega ali petega odstavka 70. člena ZDDPO-2 izroči izjavo, da izpolnjuje pogoje iz tretjega ali petega odstavka 70. člena DDPO-2. K izjavi mora biti priloženo dokazilo o rezidentstvu prejemnika za davčne namene v času izplačila.” Takšne izjave po presoji sodišča v danem primeru tožnik finančnemu organu...
UPRS Sodba I U 1129/2017-11Upravno sodiščeUpravni oddelek11.07.2019davek od dohodkov iz dejavnosti - zastaranje - zastaranje pravice do izterjave davčnega dolgaNe glede na določbe o zastaranju pravice do izterjave, davčna obveznost preneha, ko poteče 10 let od dneva, ko je prvič začelo teči. Ker je od zgoraj navedenih obveznosti preteklo že več kot 10 let od trenutka, ko je zastaranje prvič začelo teči, je pravica do izterjave zastarala. Na podlagi 93. člena ZDavP-2 je po presoji sodišča prvostopenjski organ v obravnavanem primeru postopal pravilno, ko s tožničinimi plačili pokrival še neporavnane najstarejše obveznosti na različnih kontih s pripadajočimi zamudnimi obrestmi, kar je razvidno iz knjigovodske evidence.
VSRS Sodba II Ips 61/2019Vrhovno sodiščeCivilni oddelek21.11.2019povrnitev premoženjske škode - izguba na zaslužku - renta - odškodnina za izgubljeni zaslužek - spremenjene okoliščine - zvišanje tožbenega zahtevka - zastaranje - prekinitev zastaranja - direktna tožba zoper zavarovalnico - zavarovalna vsota - višina zavarovalne vsote (limit) - valorizacija zavarovalnih vsot - dohodnina od odškodnine - akontacija dohodnine - dopuščena revizijaVrhovno sodišče je že večkrat odločilo, da je zaradi zagotavljanja pravice do sodnega varstva v primeru, ko tožeča stranka zaradi okoliščin, ki jih je izvedela šele med dokaznim postopkom (največkrat iz mnenja izvedenca), zviša tožbeni zahtevek, ki se nanaša na isto vrsto škode, treba šteti, da je bilo zastaranje tudi glede tega dela prekinjeno že z vložitvijo tožbe. Tožnica je v pripravljalni vlogi z dne 12. 6. 2006 dejansko le zvišala prvotni zahtevek glede na spremenjene okoliščine. Nepotrebna zavrnitev prvotno postavljenega zahtevka tako nikakor ne more biti podlaga za uporabo drugega odstavka 389. člena ZOR, ki je določal, da se šteje, da zastaranje ni bilo pretrgano, če je upnikova tožba zavrnjena. Zaradi inflacije v zakonu določena minimalna zavarovalna vsota začne izgubljati vrednost od uveljavitve dalje. Zato je sodišče prve stopnje ravnalo prav, da je zaradi ohranitve realne vrednosti zavarovalno vsoto valoriziralo od dneva uveljavitve zvišanih...
VSRS Sklep X DoR 141/2019-3Vrhovno sodiščeUpravni oddelek20.11.2019nepopoln predlog za dopustitev revizije - pomembno pravno vprašanje ni izpostavljeno - zavženje predlogaZ zakonom so določene jasne zahteve po obveznih sestavinah predloga za dopustitev revizije, ki jim predlagatelj ni zadostil. V predlogu za dopustitev revizije je namreč zgolj navajal, da se v obravnavani zadevi odpirajo pomembna pravna vprašanja in da so mu bile kršene pravice iz 22. in 23. člena Ustave, pri tem pa ni jasno in konkretno navedel oziroma izpostavil spornih pravnih vprašanj, o katerih naj bi odločalo revizijsko sodišče.
VSRS Sklep X Ips 221/2017Vrhovno sodiščeUpravni oddelek06.11.2019dovoljena revizija po vrednostnem kriteriju - davek na dodano vrednost (DDV) - davčni inšpekcijski nadzor - zastaranje pravice do odmere davka - pretrganje teka zastaranja - odbitek vstopnega DDV - zasebna raba - gospodarska dejavnost - osnovna sredstva - nepremičnina - stavbna pravica - napačna uporaba materialnega prava - ugoditev revizijiPoziv na predložitev poslovne dokumentacije je potrebno obravnavati kot uradno dejanje davčnega organa, namenjeno odmeri davka, ki je pretrgalo tek petletnega relativnega zastaralnega roka za zastaranje pravice do odmere DDV. Pravica do odbitka nastane, ko nastane obveznost za obračun davka, to je ob dobavi blaga (63. člen ZDDV-1 in 167. člen Direktive o DDV). Posledično lahko samo položaj, v katerem oseba takrat deluje (status), določi obstoj pravice do odbitka. Zato ima pravico do (takojšnjega) odbitka (celotnega) vstopnega DDV, ki ga je dolžna plačati ali ga je plačala za zadevno blago, tudi oseba, ki ob pridobitvi deluje kot davčni zavezanec ter pridobi blago in storitve za namene ekonomske dejavnosti v smislu teh določb, čeprav se to blago ne uporabi takoj za to ekonomsko dejavnost. Dejanska ali nameravana uporaba blaga opredeljuje obseg začetnega odbitka, do katerega je upravičen davčni zavezanec (kar ureja določba prvega odstavka 63. člena ZDDV-1), in obseg...
VSRS Sodba X Ips 29/2018Vrhovno sodiščeUpravni oddelek11.06.2019davek na dediščine in darila - davčna oprostitev - oporočno dedovanje - dedovanje po mačehi - smrt očeta - prvi dedni red - pastorek - napačna uporaba materialnega prava - pritrdilno ločeno mnenje - ugoditev reviziji - svaštvo - pravni pojemPastorek iz 9. člena Zakon o davku na dediščine in darila (ZDDD) je potomec zapustnikovega zakonca, ne glede na to, ali je zakonec (pastorkov starš) umrl pred zapustnikom.
VSRS Sklep I Up 114/2019Vrhovno sodiščeUpravni oddelek23.10.2019tožba po 4. členu ZUS-1 - pravočasnost tožbe - pravna sredstva v upravnem sporu - dovoljenost pritožbe - ugotovljeno drugačno dejansko stanjeRok za vložitev tožbe (30 dni) je treba uporabiti tudi pri tožbah iz 4. člena ZUS-1. Zoper sodbo sodišča prve stopnje, izdano v tako imenovanem rednem upravnem sporu, kjer se presoja zakonitost aktov uprave, je pritožba dovoljena le, kadar sodišče samo ugotovi drugačno dejansko stanje in na tej podlagi spremeni izpodbijani upravni akt.
VSRS Sodba VIII Ips 178/2018Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek10.09.2019redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog nesposobnosti - ocena delovne uspešnostiToženka ni obrazložila, kako je izračunala posamezne postavke, ki so sestavljale tožnikovo oceno delovne uspešnosti. Tudi če se podatki vnesejo v računalniški program, ki nato objektivno in za vse zaposlene enako na podlagi formule izračuna delovno uspešnost, kot to zatrjuje toženka, bi morala kljub temu pojasniti posamezne postavke tožnikove ocene, ki jih je vnesla v aplikacijo.
VSRS Sklep X DoR 60/2019-6Vrhovno sodiščeUpravni oddelek06.11.2019dopuščena revizija - davčni postopek - načelo neposrednega izvajanja dokazov - zavrnitev dokaznega predloga - ponovno zaslišanje priče - pravica do izjaveRevizija se dopusti glede vprašanja ali je sodišče napravilo nedopustno vnaprejšnjo dokazno oceno z obrazložitvijo, da v upravnem postopku ugotovljenega dejanskega stanja predlagana zaslišanja ne bi mogla več spremeniti.
VSRS Sklep I Up 197/2019Vrhovno sodiščeUpravni oddelek12.11.2019začasna odredba - kolektivno upravljanje avtorske in sorodnih pravic - trditveno in dokazno breme v predlogu za izdajo začasne odredbe - neizkazana težko popravljiva škoda - pavšalne navedbeTudi če drži pritožbena navedba, da zaradi učinkovanja izpodbijanega dovoljenja takega dovoljenja za isto vrsto avtorskih del in za iste pravice ni mogoče izdati drugi pravni osebi, to samo po sebi ni razlog za izdajo začasne odredbe. Če je tako pravno stanje podlaga za nastanek škode, jo mora stranka izkazati. Te pa pritožnik s predlogom za izdajo začasne odredbe ni uspel izkazati.
UPRS Sodba II U 269/2017-12Upravno sodiščeUpravni oddelek11.09.2019izvršba - davčna izvršba - zastaranje - konkretizacija navedb - pavšalne in neizkazane navedbeIz prakse Evropskega sodišča za človekove pravice izhaja, da zadeve davčne narave ne sodijo v okvir prvega odstavka 6. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah in svoboščinah, torej ne sodijo v pravico do zagotovljenega sodnega varstva zaradi varstva civilnih pravic.

Izberi vse|Izvozi izbrane