<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Višje sodišče v Ljubljani
Izvršilni oddelek

VSL sklep I Ip 5263/2013
ECLI:SI:VSLJ:2014:I.IP.5263.2013

Evidenčna številka:VSL0069057
Datum odločbe:14.02.2014
Senat, sodnik posameznik:dr. Martina Šetinc Tekavc
Področje:IZVRŠILNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
Institut:stroški postopka - stroški predloga za izvršbo - odvetniški stroški - izpolnitev predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine v elektronski obliki

Jedro

Odvetniški stroški za sestavo predloga za izvršbo se upniku priznajo le, če je predlog za izvršbo tudi vložen po pooblaščencu, ki je odvetnik.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se sklep v izpodbijanem tretjem odstavku izreka spremeni tako, da se odmerjeni stroški upnika znižajo za 13,18 EUR.

II. Upnik je dolžan dolžnici v roku 8 dni povrniti stroške pritožbenega postopka v znesku 47,93 EUR.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom dolžniku naložilo plačilo v predlogu navedene terjatve (prvi odstavek izreka sklepa), dovolilo predlagano izvršbo (drugi odstavek izreka sklepa), stroške upnika odmerilo na 54,80 EUR (tretji odstavek izreka sklepa), določilo izvršitelja (četrti odstavek izreka sklepa) in odločilo, da bo po pravnomočnosti sklepa o izvršbi izvršilni postopek vodilo in o njem odločalo Okrajno sodišče v Ljubljani (peti odstavek izreka sklepa).

2. Zoper tretji odstavek izreka sklepa se v delu, ki se nanaša na odvetniške stroške, pravočasno po pooblaščencu pritožuje dolžnica, ki navaja, da upnik do povračila odvetniških stroškov in DDV v skupnem znesku 13,18 EUR ni upravičen, saj upnika v postopku ni zastopal odvetnik. Navaja, da je v predlogu za izvršbo sicer navedeno, da upnika zastopa odvetnica A.B., vendar pa iz podatkov na samem predlogu izhaja, da je predlog za izvršbo vložila C.D., ki je navedena kot vlagateljica in je po podatkih AJPES direktorica upnika. Meni, da je predlog za izvršbo torej v imenu upnika vložila njegova zakonita zastopnica, upnik pa za vložitev predloga ni pooblastil odvetnice, pojasnjuje pa tudi, da je v predlogu za izvršbo navedeno, da naj se izterjani znesek nakaže na račun upnika in ne morda na fiduciarni račun njegove odvetnice, kar dokazuje, da odvetnica ni pooblaščena niti za izterjavo zneska. Navaja, da je predlog za izvršbo v celoti in samostojno vložila zakonita zastopnica upnika, odvetnica pa pri tem ni opravila nobene odvetniške storitve, vse kar jo povezuje s postopkom, je okoliščina, da jo je zakonita zastopnica v predlogu navedla kot pooblaščenko. Meni, da bi obveznost plačila sodnih stroškov v poštev prišla le v primeru, če bi bila na strani upnika dejansko opravljena odvetniška storitev in bi odvetniški stroški dejansko nastali, do tega pa v obravnavani zadevi zanesljivo ni prišlo in odvetniških stroškov dolžnica ni dolžna plačati. Meni, da sodišče odvetniških stroškov ne sme priznati, če predloga ne vloži odvetnik, poraja pa se ji sum, da upnik takšne stroške priglaša vedoč, da do njih ni upravičen, s tako nedopustno prakso pa izterjuje precejšnje zneske, do katerih ni upravičen. Dolžnica predlaga razveljavitev izpodbijanega dela sklepa in priglaša stroške pritožbenega postopka.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Višje sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP) in v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ).

5. Materialnopravno podlago za odločanje o izvršilnih stroških, katerih povrnitev zahteva upnik, predstavlja določba 38. člena ZIZ. V skladu z določbo prvega odstavka tega člena izvršilne stroške najprej nosi upnik, vendar pa mu mora dolžnik po petem odstavku 38. člena ZIZ na njegovo zahtevo povrniti stroške, ki so bili potrebni za izvršbo. Sodišče mora pri tem, ali je upnik upravičen od dolžnika zahtevati priglašene stroške postopka, presoditi, ali so izpolnjeni vsi pogoji za odmero stroškov, in sicer, ali so stroški postopka priglašeni pravočasno (sedmi odstavek 38. člena ZIZ), ali so potrebni za izvršbo in ali so upniku dejansko nastali. Upnikova dolžnost je, da priglašene stroške določno označi in opredeli.

6. V predmetni zadevi je upnik v predlogu za izvršbo označil, da ga kot pooblaščenka zastopa odvetnica A.B., zahteval pa je tudi povrnitev odvetniških stroškov, ki so mu v zvezi s tem nastali. Glede na vrednost spornega predmeta 322,92 EUR ti stroški znašajo 13,18 EUR (9,00 EUR za sestavo predloga za izvršbo po tar. št. 3460 Zakon o odvetniški tarifi (ZOdvT), 1,80 EUR materialnih stroškov po tar. št. 6002 ZOdvT, oboje povišano za 22 % DDV po tar. št. 6007 ZOdvT). Dolžnica v pritožbi utemeljeno opozarja, da teh stroškov upniku ni dolžna povrniti, saj njihovega dejanskega nastanka ni izkazal.

7. Predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine v elektronski obliki se izpolni skladno z uporabniškimi navodili za vlaganje elektronskih vlog, objavljenimi na portalu e-sodstvo (prim. drugi odstavek 12. člena Pravilnika o obrazcih, vrstah izvršb in poteku avtomatiziranega izvršilnega postopka). Na portalu e-sodstvo so tako objavljena Uporabniška navodila za elektronsko vlaganje elektronskih vlog in drugih pisanj preko portala e-sodstvo, podportala eIzvršbe za registrirane in kvalificirane uporabnike, ki jih je pod opr. št. Sp 3/2011-I izdalo Vrhovno sodišče RS, v njih pa je med drugim določeno, da se odvetniški stroški upniku priznajo le, če je predlog za izvršbo vložen po pooblaščencu, ki je odvetnik (prim. točko 5.1.7. Uporabniških navodil). V predmetni zadevi je, kot utemeljeno opozarja pritožba, v predlogu za izvršbo sicer kot upnikova pooblaščenka označena odvetnica A.B., vendar pa je hkrati na predlogu kot vlagateljica predloga navedena C.D., ki je po podatkih Poslovnega registra RS pri AJPES direktorica, torej zakonita zastopnica upnika.

8. Iz takih oznak in tako oblikovanega predloga za izvršbo torej izhaja, da je predlog za izvršbo v predmetni zadevi upnik vložil neposredno po svoji zakoniti zastopnici brez izkazanega sodelovanja pooblaščenke - odvetnice, zato nastanka odvetniških stroškov ni izkazal in do njihove povrnitve glede na prej navedeno ni upravičen. Višje sodišče je zato pritožbi dolžnice ugodilo in sklep v izpodbijanem tretjem odstavku izreka spremenilo tako, da je odmerjene stroške upnika znižalo za 13,18 EUR (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

9. Dolžnica je s pritožbo uspela, zato ji mora upnik v roku 8 dni povrniti njene stroške pritožbenega postopka. Kot vrednost spornega predmeta je višje sodišče vzelo znesek izpodbijanih stroškov 13,18 EUR in v skladu s tar. št. 3468 ZOdvT dolžnici za sestavo pritožbe priznalo 10,20 EUR (in ne priglašenih 18,00 EUR), 2,04 EUR materialnih stroškov po tar. št. 6002 ZOdvT (in ne priglašenih 3,60 EUR), kar skupaj z 22 % DDV znaša 14,93 EUR, priznalo pa je tudi strošek sodne takse v znesku 33,00 EUR po tar. št. 30010 Zakona o sodnih taksah (ZST-1) (in ne 55,00 EUR, kot je sodno takso odmerilo sodišče prve stopnje, saj je pravno sredstvo dolžnika zoper odločitev o stroških ne glede na njegovo poimenovanje pritožba in ne ugovor). Skupno mora torej upnik dolžnici povrniti 47,93 EUR stroškov.


Zveza:

ZIZ člen 38, 38/5, 38/7.
Pravilnik o obrazcih, vrstah izvršb in poteku avtomatiziranega izvršilnega postopka člen 12, 12/2.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
02.07.2014

Opombe:

P2RvYy0yMDEyMDMyMTEzMDY3NTA1