Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 609cT1WU0MlMjBDcGclMjAzMzMvMjAxMyZkYXRhYmFzZSU1QlNPVlMlNUQ9U09WUyZkYXRhYmFzZSU1QklFU1AlNUQ9SUVTUCZfc3VibWl0PWklQzUlQTElQzQlOERpJnJvd3NQZXJQYWdlPTIwJnNob3dUeXBlPWRpdg==

Dokument: VSC sodba Cpg 333/2013, Sodišče: Višje sodišče v Celju, Oddelek: Gospodarski oddelek, Datum: 20.11.2013

Institut: pogodba o najemu poslovnih prostorov za določen čas - enostranska odpoved najemne pogodbe - odpoved najemne pogodbe za poslovne prostore

Jedro: Pogodbe o najemu poslovnih prostorov, sklenjene za določen čas, ni mogoče enostransko odpovedati pred potekom tega časa. Tako izhaja iz ureditve 332. člena OZ, ki določa, da trajno dolžniško razmerje z določenim rokom trajanja preneha, ko poteče rok, razen če pogodba ali zakon določa, da... je po tem roku dolžniško razmerje podaljšano za nedoločen čas, če ni pravočasno odpovedano. Navedeno pomeni, da se stranki torej lahko vnaprej dogovorita, da tisto razmerje, ki je bilo sklenjeno za določen čas, teče še naprej za nedoločen čas, če ni ob terminu, ki sta ga določili ali na drug način pravočasno odpovedano.

+

Dokument: VSM sklep I Cpg 30/2015, Sodišče: Višje sodišče v Mariboru, Oddelek: Gospodarski oddelek, Datum: 20.03.2015

Institut: nagrada za postopek na prvi stopnji - sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - razveljavitev dovolitvenega dela - domneva umika tožbe

Jedro: Nagrada za postopek po tar. št. 3100 (takšno stališče je zavzeto tudi v odločbi VSC I Cpg 241/2013 z dne 18. 9. 2013, na katero se sklicuje pritožnica, sodišče druge stopnje pa z njim soglaša) nastane s... pravnomočnostjo sklepa, s katerim se sklep o izvršbi razveljavi v delu, v katerem je bila izvršba dovoljena, saj se že s tem trenutkom izvršilni postopek nadaljuje kot postopek z ugovorom zoper plačilni nalog, torej kot pravdni postopek. Pri tem ni odveč pripomniti, da (tudi) Opomba 3 (1) v tarifi ZodvT določa, da nagrada za postopek nastane že s prejemom pooblastila za vložitev tožbe ali druge vloge, s katero se postopek začne. Naravi postopka s predlogom za izvršbo na podlagi verodostojne listine oziroma dejstvu, da je izvršilni postopek v primeru razveljavitve sklepa v izvršbi, izdanega na podlagi verodostojne listine v dovolitvenem delu, le predhodna faza pravdnega postopka, pa je prilagojena tudi odvetniška tarifa, saj je v tar. št. 3100 ZodvT med drugim določeno, da se nagrada za postopek izvršbe na podlagi verodostojne listine všteje v nagrado za postopek na prvi stopnji, če le ta poteka kot nadaljevanje postopka izvršbe na podlagi verodostojne listine.

+

Dokument: VSM sklep I Cpg 232/2016, Sodišče: Višje sodišče v Mariboru, Oddelek: Gospodarski oddelek, Datum: 24.06.2016

Institut: plačilo sodne takse - očitna pomota pri plačilu sodne takse - namen sodnih taks

Jedro: Vendar pa se pravočasno plačilo sodne takse na prehodni račun nepristojnega sodišča šteje za ustrezen način izpolnitve strankine obveznosti, kar je možno opredeliti kot očitno pomoto. To pomanjkljivost je mogoče odpraviti na enostaven način - s prenakazilom plačanega zneska z enega na drug... prehodni račun. Izpostaviti je namreč treba namen sodnih taks, kot ene od obveznih dajatev, s katerimi država pridobiva sredstva za uresničevanje svojih funkcij (primerjaj prvi odstavek 146. člena Ustave RS). Namen tega instituta je, da stranke delno krijejo stroške, ki nastanejo z delom sodišča in so odvisni od zahtevnosti sodnega obravnavanja določene zadeve kot celote. Sodne takse so zato predpisane predvsem zaradi fiskalnih razlogov in za zagotavljanje procesne discipline (tako tudi v odločbi VSC II Ip 223/2013 z dne 14. 6. 2013).

+

Dokument: VSC sodba Cpg 276/2016, Sodišče: Višje sodišče v Celju, Oddelek: Gospodarski oddelek, Datum: 01.02.2017

Institut: navidezno kumuliranje zahtevkov - izpodbijanje sklepa skupščine o uporabi bilančnega dobička v d.o.o.

Jedro: Pri pravočasno postavljenem primarnem tožbenem zahtevku, ki glasi na razveljavitev sklepa skupščine in nadomestitev tega sklepa z novim, kot ga uveljavlja tožeča stranka, in kasneje (po poteku enomesečnega roka za vložitev tožbe iz prvega odstavka 396. člena ZGD-1) postavljenim podrednim... tožbenim zahtevkom, ki glasi na spremembo istega sklepa skupščine, gre za navidezno eventualno kumulacijo zahtevkov, saj gre pri obeh zahtevkih dejansko za en sam, pravočasno vložen, tožbeni zahtevek. Sodišče prve stopnje bi zato moralo odločati le o enem popravljenem tožbenem zahtevku. Kolikor pritožba očita zmotno uporabo materialnega prava, in sicer določbe 399. člena ZGD-11, pritožbeno sodišče odgovarja, da je v sklepu VSC Cpg 257/2015 o tem že zavzelo stališče in obrazložilo, da se tudi za d.o.o. uporablja določba prvega odstavka 399. člena ZGD-1 skladno z določbo 522. člena ZGD-1, ki določa, da se za izpodbijanje sklepa skupščine smiselno uporabljajo določbe o d.d. Po stališču pritožbenega sodišča je določilo prvega odstavka 399. člena ZGD-1 mogoče izključiti le izjemoma, v primeru manjših, izrazito osebno strukturiranih, družb.

+

Dokument: VSC sodba Cpg 94/2013, Sodišče: Višje sodišče v Celju, Oddelek: Gospodarski oddelek, Datum: 22.05.2013

Institut: enoletni zastaralni rok - terjatve upravljavca

Jedro: Pritožbeno sodišče se pridružuje stališču sodišča prve stopnje in večinskem stališču uveljavljenem v sodni praksi (primerjaj sodbo VSL I Cpg 1041/2010, I Cp 254/2011), da v obravnavanem primeru velja enoletni zastaralni rok tako za terjatve, ki jih upravljalci... uveljavljajo iz naslova storitev upravljanja kot tudi za vse terjatve, ki jih upravljalec terja zato, ker je z dobaviteljem poravnal obveznosti etažnega lastnika oziroma njegovega najemnika.

+

Dokument: VSC sodba Cpg 333/2012, Sodišče: Višje sodišče v Celju, Oddelek: Gospodarski oddelek, Datum: 21.02.2013

Institut: gospodarski spor - spor majhne vrednosti - nedovoljen pritožbeni razlog - nepopolna ugotovitev dejanskega stanja

Jedro: Ker se sodba (in sklep), s katero (katerim) je končan spor v postopku v sporih majhne vrednosti, ne more izpodbijati zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, pritožbeno sodišče ni moglo upoštevati pritožbenih izvajanj tožene stranke o (zmotni oziroma) nepopolni ugotovitvi... dejanskega stanja. Pritožbene navedbe tožene stranke pa so (skoraj) izključno (le) izvajanje o (zmotni oziroma) nepopolni ugotovitvi dejanskega stanja.

+

Dokument: VSC Sodba Cp 76/2017, Sodišče: Višje sodišče v Celju, Oddelek: Civilni oddelek, Datum: 01.06.2017

Institut: solidarno poroštvo

Jedro: Od posojilne pogodbe ni mogoče odstopiti zaradi neizpolnitve neznatnega dela obveznosti.

Dokument: VSC sklep Cpg 26/2015, Sodišče: Višje sodišče v Celju, Oddelek: Gospodarski oddelek, Datum: 01.04.2015

Institut: imenovanje posebnega revizorja - predlaganje dokazov - vpogled v spis

Jedro: V pripravljalni vlogi z dne 13. 10. 2014 je nasprotni udeleženec še navedel, da je bil prvotni kredit najet že pred več leti, se skliceval na spis Ng 3/2013 in kot dokaz predlagal “kot do sedaj”. S takšnim dokaznim predlogom pa ni konkretno pojasnil, katere listine naj sodišče prve stopnje... vpogleda v spisu Ng 3/2013. Ni naloga sodišča, da samo išče listine v predlaganem spisu.

+

Dokument: VSC sklep Cpg 187/2014, Sodišče: Višje sodišče v Celju, Oddelek: Gospodarski oddelek, Datum: 19.09.2014

Institut: pravdni stroški - stroški predhodnega izvršilnega postopka - pravočasnost zahteve - stroškovnik

Jedro: Ob zaključku glavne obravnave na naroku 10. 12. 2013 je pooblaščenka tožene stranke vložila stroškovnik. S tem niso bili priglašeni stroški predhodnega izvršilnega postopka pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani, ki so edini sporni v pritožbi. Sodišče prve stopnje je zato, ne glede na to,... da je tožena stranka zahtevala povračilo stroškov za ugovor v ugovoru, utemeljeno sklepalo, da ni (več) zahtevano povračilo teh stroškov.

+

Dokument: VSC sklep Cpg 52/2015, Sodišče: Višje sodišče v Celju, Oddelek: Gospodarski oddelek, Datum: 27.05.2015

Institut: pravne posledice začetka stečajnega postopka - prekinitev pravdnega postopka - nezakonitost procesnih dejanj

Jedro: Procesno stanje prekinitve postopka je nastopilo že pred prenosom zadeve v reševanje iz enega sodišča prve stopnje na drugo sodišče prve stopnje, vendar prenos zadeve iz pristojnosti enega sodišča na drugo sodišče zaradi pospešitve reševanja zadev ne more predstavljati takšne kršitve,... ker gre za odločanje iz pristojnosti sodne uprave, ne pa za procesno dejanje sodišča samega. Za procesna dejanja sodišča prve stopnje, ki so bila opravljeno v nasprotju z določbo drugega odstavka 207. člena ZPP, na kar pravilno opozarja pritožba, pa štejejo vsa dejanja, ki so bila opravljena od 4. 10. 2013, ko je razpisalo poravnalni narok in prvi narok za glavno obravnavo pa do izdaje deklaratornega sklepa o prekinitvi postopka in ko je z istim sklepom pozvalo stečajno upraviteljico, da prevzame postopek, kar je bilo 3. 11. 2014. Vsa procesna dejanja v prej navedenem obdobju so nezakonita, v istem obdobju dne 20. 12. 2013 izdana sodba pa ne velja in jo je potrebno razveljaviti.

+

Dokument: VSC sodba Cpg 269/2015, Sodišče: Višje sodišče v Celju, Oddelek: Gospodarski oddelek, Datum: 10.12.2015

Institut: vezava depozita - začetek stečajnega postopka - nastanek terjatve - pobot - bančni posli

Jedro: Ker sta stečajni dolžnik in tožena stranka sklenila depozitni posel 30. 10. 2012, je terjatev stečajnega dolžnika na vrnitev zneska depozita s pripadajočimi obrestmi po izteku njegove vezave nastala tega dne in tako pred začetkom stečajnega postopka nad njim dne 13. 3. 2013. Za nastanek te... terjatve stečajnega dolžnika ni niti pomembno dejstvo, da je stečajni dolžnik lahko zahteval vrnitev vtoževanega zneska šele 30. 4. 2013, ko se je iztekla vezava depozita, torej že po začetku stečajnega postopka nad njim. Pobot učinkuje tudi, če terjatev ali nasprotna terjatev ob začetku stečajnega postopka še ni zapadla. Prepoved pobotanja pri bančnih poslih iz 316. člena OZ je relativna in pogodbeni stranki se lahko dogovorita, da je pobot kljub vsemu možen.

+

Dokument: VSC sodba Cpg 255/2014, Sodišče: Višje sodišče v Celju, Oddelek: Gospodarski oddelek, Datum: 29.10.2014

Institut: varščina - ničnost razpisnih pogojev javne dražbe

Jedro: ZFPPIPP določa le tiste sestavine, ki jih mora vsebovati vsak razpis javne dražbe, torej nujne sestavine, kar pa ne pomeni, da razpis ne sme vsebovati kakšnih drugih pogojev, ki v zakonu niso izrecno določeni, niso pa tudi z zakonom prepovedani, še zlasti, če gre za določila s katerimi se... zasledujejo temeljna načela stečajnega postopka, kot je načelo hitrosti in zagotavljanja najugodnejših pogojev glede višine plačila terjatev upnikov.

+

Dokument: VSC Sodba Cpg 167/2018, Sodišče: Višje sodišče v Celju, Oddelek: Gospodarski oddelek, Datum: 16.01.2019

Institut: nastanek obveznosti - sklenitev pogodbe - zapadlost terjatve - prijava v stečajnem postopku - stroški stečajnega postopka

Jedro: Pogodba o poslovnem sodelovanju, na podlagi katere je nastala terjatev, vtoževana v obravnavani zadevi, je sklenjena 11. 4. 2013. S sklenitvijo pogodbe nastanejo obveznosti, tudi sedaj vtoževana terjatev, medtem ko je zapadlost terjatve lahko sočasna s sklenitvijo pogodbe ali kasnejša in pomeni... časovni trenutek, ko upnik lahko zahteva izpolnitev. Pri vtoževnih terjatvah ne gre za terjatve, ki bi izhajale iz pogodbe sklenjene od začetka postopka prisilne poravnave do začetka stečajnega postopka (ta se je pri toženi stranki začel 24. 9. 2013) in zgolj takšnih terjatev, pravno dopustnih skladno z določbo 151. člena ZFPPIPP in v zvezi z drugim odstavkom 298. člena ZFPPIPP (veljavnega v času začetka stečajnega postopka nad toženo stranko) ni potrebno prijavljati v stečajnem postopku, ker sodijo med občasne stroške stečajnega postopka skladno z določbo 1. točke tretjega odstavka 355. člena ZFPPIPP. Prav ima pritožba, da gre pri vtoževani terjatvi za terjatev iz pogodbe, sklenjene pred začetkom postopka prisilne poravnave, zato ne šteje kot strošek stečajnega postopka in zanjo ne velja posebna ureditev iz drugega odstavka 289. člena ZFPPIPP.

+

Dokument: VSC sklep Cpg 312/2014, Sodišče: Višje sodišče v Celju, Oddelek: Gospodarski oddelek, Datum: 14.01.2015

Institut: sosporništvo - navadno - enotno - zavarovanec - zavarovalnica - pritožba zavarovalnice

Jedro: Ker v tem pravdnem postopku nastopata na strani tožene stranke dve pravni osebi, tožeča stranka je namreč (z 19. 2. 2013 vloženo tožbo (oziroma predlogom za izvršbo na podlagi verodostojne listine)) tožila dve toženi stranki, je podano pasivno sosporništvo. Pritožbo zoper izdano vmesno sodbo... prve stopnje pa je vložila le druga tožena stranka (in ne tudi prva tožena stranka). Toda ker se obravnavani gospodarski spor lahko reši na različna načina za toženi stranki (in ne le na enak način za obe), toženi stranki nista enotna sospornika, ki bi se štela za enotno pravdno stranko, temveč sta navadna sospornika. Zato se učinek vložene pritožbe druge tožene stranke zoper vmesno sodbo prve stopnje ne more in se ne razteza tudi na prvo toženo stranko.

+

Dokument: VSC sodba Cpg 93/2017, Sodišče: Višje sodišče v Celju, Oddelek: Gospodarski oddelek, Datum: 17.05.2017

Institut: pogodba sklenjena za nedoločen čas - odpoved trajnega dolžniškega razmerja - odpovedni rok

Jedro: Bistveno je, da je tožena stranka bila podpisnik pogodbe iz leta 2003, da je v njej navedena kot solastnik ogrevalnega sistema z določenim solastniškim deležem, ki je bil osnova za obračun stroškov tožeče stranke kot upravitelja sistema. S to pogodbo je tožena stranka sprejela zavezo, da bo... upoštevala šestmesečni odpovedni rok in v primeru odpovedi je slednje ključno, ne pa njen status lastništva. Odpovedano dolžniško razmerje preneha, ko preteče s pogodbo določen odpovedni rok, če takšen rok ni določen s pogodbo, pa po preteku z zakonom določenega, običajnega oziroma primernega roka. Pogodbeni, sedaj pravdni stranki, sta dogovorili šestmesečni odpovedni rok in tožena stranka ga je dolžna spoštovati in v tem obdobju ravnati kot pred začetkom teka odpovednega roka, kar pomeni izpolnjevati obveznosti po pogodbi. Ta obveznost je v plačilu nastalih fiksnih stroškov upravljanja.

+

Dokument: VSC sklep Cpg 79/2014, Sodišče: Višje sodišče v Celju, Oddelek: Gospodarski oddelek, Datum: 22.03.2012

Institut: pravdni stroški - priznanje terjatve v stečajnem postopku - umik tožbe

Jedro: Priznanje zahtevka je možno analogno šteti kot izpolnitev zahtevka; čeprav res še ni plačala s priznanjem, je treba upoštevati, da tožena stranka kot stečajni dolžnik priznane terjatve ne more izplačati takoj, ko jo prizna, ampak se upnik poplača iz stečajne mase v skladu z določbami, ki... veljajo za poplačilo terjatev stečajnega dolžnika. Glede na to, da pomeni priznanje terjatve »izpolnitev zahtevka«, bi morala tožeča stranka takoj umakniti tožbo, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek (priznala terjatev v stečaju), da bi si tožeča stranka zagotovila priznanje pravdnih stroškov po pravilih o povrnitvi stroškov pravdnega postopka.

+

Dokument: VSC sklep Cpg 334/2014, Sodišče: Višje sodišče v Celju, Oddelek: Gospodarski oddelek, Datum: 21.01.2015

Institut: prepozna pritožba - fikcija vročitve

Jedro: V sodni praksi je večkrat odločeno, da je besedno zvezo “po poteku roka” potrebno razlagati tako, da se vročitev šteje za opravljeno zadnji dan 15 dnevnega roka. Ker je bila izpodbijana sodba toženi stranki vročena 27. 6. 2014, je naslednji dan, to je 28. 6. 2014 začel teči... petnajstdnevni rok rok za vložitev pritožbe, ki se je iztekel 12. 7. 2014, ki je bila sobota. Če je zadnji dan roka sobota ali nedelja, praznik ali drug dela prost dan, se rok izteče s pretekom prvega prihodnjega delavnika. Prvi delavnik je bil ponedeljek 14. 7. 2014 in tega dne bi tožena stranka morala vložiti pritožbo, da bi štela za pravočasno.

+

Dokument: VSC sklep Cpg 349/2013, Sodišče: Višje sodišče v Celju, Oddelek: Gospodarski oddelek, Datum: 12.02.2014

Institut: pravdni stroški - nastanek - nadaljevanje prekinjenega pravdnega postopka - načelo enakega obravnavanja upnikov

Jedro: Izhajajoč že iz načela enakega obravnavanja upnikov po 46. členu ZFPPIPP ni razumnega razloga za drugačno obravnavo upnika (tožeče stranke) iz druge situacije, ki mu zaradi poteka časa ni uspelo pridobiti izvršilnega naslova za terjatev in pravdne stroške. Do njega je prišel kasneje zaradi... prerekanja stečajnega upravitelja in po nadaljevanju prekinjenega pravdnega postopka. Torej bodo tudi pravdni stroški za pridobitev izvršilnega naslova (v končni fazi) nastali po začetem stečajnem postopku in jih bo moral stečajni dolžnik plačati kot stroške stečajnega postopka. V tem primeru nadaljevanja pravdnega postopka po prerekanju stečajne upraviteljice stroški tožeče stranke niso nastali, ko so dejansko nastali, ampak šele, ko je sodišče o njih odločilo s sodno odločbo (prim. prvi odstavek 163. člena ZPP).

+

Dokument: VSC sodba Cpg 377/2013, Sodišče: Višje sodišče v Celju, Oddelek: Gospodarski oddelek, Datum: 05.02.2014

Institut: nastanek škode stečajnemu dolžniku - umik izpodbojne tožbe po ZPPSL - prevzem pravde po sosporniškem intervenientu

Jedro: Sodišče s sklicevanjem, da ne prizna razpolaganja strank, ki nasprotujejo prisilnim predpisom in ki nasprotujejo moralnim pravilom, lahko prepreči le tako imenovane materialne procesne dispozicije, ne more pa preprečiti umika tožbe, zato je zgrešeno nedopustnost umika tožbe utemeljevati iz teh... razlogov. Zaradi umika tožbe in potem, ko tožeča stranka kot sosporniški intervenient ni niti poskušala nadaljevati postopka, tožeči stranki ni mogla nastati škoda. S prodajo terjatev in cesijo terjatve se je zgolj zamenjal upniški položaj v razmerju do tožeče stranke. Odplačna cesija ne pomeni protipravnega razpolaganja toženih strank niti ne gre pri takem razpolaganju za ravnanje, po katerem bi oseba, v korist katere je bilo dejanje storjeno, bila dolžna vrniti v stečajno maso vse premoženjske koristi, ki jih je pridobila zaradi izpodbitega pravnega dejanja, po splošnih pravilih o vračanju neupravičeno pridobljenega, saj kupnina za odkupljene terjatve ne gre v stečajno maso tožeče stranke.

+

Dokument: VSC sodba Cpg 67/2013, Sodišče: Višje sodišče v Celju, Oddelek: Gospodarski oddelek, Datum: 05.03.2014

Institut: zamudna sodba - izpodbijanje dejanj stečajnega dolžnika - objektivni element izpodbojnosti - pobot

Jedro: Zamudna sodba temelji na absolutni domnevi, da tožena stranka s svojo pasivnostjo prizna tožnikove dejanske navedbe, na katerih gradi svoj tožbeni zahtevek, zato zaradi te domneve sodišče v postopku ne izvaja dokazov in ne preizkuša resničnosti tožnikovih navedb in zato zamudne sodbe ni mogoče... izpodbijati zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, saj se dejansko stanje ne ugotavlja. Sodišče prve stopnje je tako pravilno presojalo izpodbojnost celotne transakcije, izvedene med pravdnima strankama in sicer izdobavo in izvedbo litega asfalta in pobot zneska po računu tožeče stranke za to opravljeno storitev z zneskom odprtih terjatev po že zapadlih računih tožene stranke, saj šele oboje skupaj tvori eno izpolnitveno dejanje, ker je dobava in izvedba litega asfalta bila izvedena zgolj zato, da bi s pobotom prišlo do poplačila prej nastale terjatve tožene stranke. Sodišče prve stopnje je glede obstoja objektivnega elementa izpodbojnosti pravilno presodilo, da ta nedvomno obstoji, saj je stečajni dolžnik (tožeča stranka) svoj del obveznosti izpolnil za tem, ko je tožena stranka že izpolnila svoj del obveznosti in opravila storitve na podlagi pogodbe, tožena stranka pa je na podlagi pobota, ki je sledil, dobila poplačane vse svoje terjatve do tožeče stranke, s tem pa je prišlo do zmanjšanja čiste vrednosti premoženja stečajnega dolžnika, tako da zaradi tega drugi upniki lahko prejmejo plačilo svojih terjatve v manjšem deležu, kot če dejanje ne bi bilo opravljeno.

+

Izberi vse|Izvozi izbrane