Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 609cT1WU0MlMjBDcGclMjAzMzMvMjAxMyZkYXRhYmFzZSU1QlNPVlMlNUQ9U09WUyZkYXRhYmFzZSU1QklFU1AlNUQ9SUVTUCZfc3VibWl0PWklQzUlQTElQzQlOERpJnJvd3NQZXJQYWdlPTIwJnBhZ2U9NA==
 DokumentSodiščeOddelekDatumInstitutJedro
VSC sodba Cpg 76/2013Višje sodišče v CeljuGospodarski oddelek10.04.2013razvezni pogoj - prenehanje veljavnosti pogodbe - razveza pogodbePogodba je sklenjena pod pogojem, če sta njen nastanek ali prenehanje odvisna od objektivno negotovega bodočega dejstva. Če je pogodba sklenjena pod razveznim pogojem, neha veljati, če se pogoj izpolni. Negotovo dejstvo v obravnavnem primeru, od katerega uresničitve je odvisna veljavnost pogodbe, sklenjene med strankama, je prenehanje članstva tožene stranke v tožeči stranki. Toženi stranki je članstvo prenehalo z dnem, ko je zapustila prostore tožeče stranke in tedaj je med pravdnima strankama sklenjena pogodba prenehala veljati in hkrati so prenehale medsebojne pravice in obveznosti. Tožeča stranka je s tem, ko je svoje sedaj vtoževane storitve opravila v času, ko je med pravdnima strankam nesporno dogovorjeno, da bo tožena stranka zapustila prostore tožeče stranke na podlagi odpovedi najemnega razmerja dne 29.7.2008 in da bo primopredaja opravljena 29.8.2009 in ko je ta dejansko bila opravljena 3.9.2008, nase sprejela riziko, da storitve, ki jih bo opravila za...
VSC sodba Cpg 52/2013Višje sodišče v CeljuGospodarski oddelek11.04.2013pritožbeno izpodbijanje dejanskega stanja - spor majhne vrednosti – nedovoljen pritožbeni razlog – odškodnina za zamudo - zastaranje odškodninskega zahtevka za zamudo po CMRPritožba s svojimi pritožbenimi navedbami izpodbija dejanske zaključke sodišča prve stopnje, ker je to presodilo, da je tožeči stranki uspelo dokazati, da ni kriva za nastalo zamudo pri dostavi dela pošiljke iz razloga, ker blago za naklad na dveh lokacijah ni bilo pripravljeno, dejanski zaključki pa v sporu majhne vrednosti ne morejo biti pritožbeno izpodbijani, zato tožena stranka s pritožbo ne more biti uspešna; uspešna ne more biti niti v delu, ko očita sodišču prve stopnje, da bi moralo ugotoviti, da ji je zaradi zamude pri dostavi blaga nastala finančna izguba, saj s temi pritožbenimi navedbami očita nepopolno ugotovitev dejanskega stanja, ta pritožbeni razlog pa v sporih majhne vrednosti ni dovoljen. Toda tožena stranka kot prejemnik pošiljke in naročnik prevoza trdi, da ji je zaradi zamude pri prevozu nastala finančna škoda in drži, da je na tovornem listu (CMR) za pošiljko, ki je bila pripeljana z zamudo (dne 26.1.2011) označila, da tovor...
VSC sklep Cpg 27/2013Višje sodišče v CeljuGospodarski oddelek17.05.2013ugovor nesorazmernosti - pogodbena kazen - pomanjkanje razlogov – absolutna bistvena kršitevKer je tožena stranka pravočasno podala ugovor nesorazmernosti pogodbene kazni in sodba prve stopnje o tem ugovoru nima razlogov, je ni mogoče preizkusiti, zato je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka po štirinajsti točki drugega odstavka 339. člena ZPP.
VSC sklep Cpg 203/2013Višje sodišče v CeljuGospodarski oddelek20.06.2013začasna odredba v zavarovanje denarne terjatve - prerekanje dejstevSodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu sledilo trditvam tožene stranke, da prodaja stanovanj spada v okvir njene poslovne dejavnosti, ker tožeča stranka naj ne bi prerekala tega dejstva. Vendar pa je sodišče prve stopnje spregledalo nasprotne trditve tožeče stranke v odgovoru na ugovor in se v izpodbijanem sklepu z njimi ni ukvarjalo.
VSC sklep Cpg 85/2013Višje sodišče v CeljuGospodarski oddelek06.08.2013vročanje - sklep procesnega vodstva - dovoljenost pritožbeSklep, s katerim sodišče prve stopnje ugotovi, da vročitev tožbe toženi stranki v odgovor ni bila pravilna in da se zato vročitev ponovno opravi, ima značaj sklepa procesnega vodstva, saj gre za odločitev o vročanju. Zoper sklep procesnega vodstva pa ni pritožbe. Tak sklep se lahko izpodbija šele s pravnim sredstvom proti končni odločbi, saj imajo kršitve pravil o poteku postopka praviloma naravo relativnih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka. Poleg tega pa sodišče v nadaljnjem teku pravde ni vezano na sklep procesnega vodstva in ga lahko spremeni, če to nalagajo procesni razlogi.
VSC sklep Cpg 229/2013Višje sodišče v CeljuGospodarski oddelek21.08.2013vračilo sodne takse - umik tožbe - razpis narokaTarifna številka 1112 ZST-1 ne veže plačila nižje takse s količnikom 1,0 na to, ali je narok bil opravljen ali ne, saj se taksa po tar. št. 1112 plača, kadar se postopek konča z umikom tožbe pred razpisom naroka za glavno obravnavo, kar pomeni, da je v konkretnem primeru odločilno samo to, ali je bila tožba umaknjena pred razpisom naroka za glavno obravnavo ali po razpisu naroka. Razpis naroka po mnenju pritožbenega sodišča pomeni izdajo odredbe sodnika, s katero ta določi datum, uro ter prostor, kjer bo opravljen narok za glavno obravnavo ter koga naj vse povabi na takšen narok, kot tudi izdelavo vabila na podlagi takšne odredbe.
VSC sklep Cpg 280/2013Višje sodišče v CeljuGospodarski oddelek02.10.2013sprememba tožbe - sklep o dovolitvi spremembe tožbe - dovoljenost pritožbe - zavrženje pritožbeZoper sklep, s katerim sodišče ugodi spremembi tožbe, ni posebne pritožbe, temveč ga je možno izpodbijati le v pritožbi zoper odločitev o glavni stvari.
VSC, sklep Cpg 147/2013Višje sodišče v CeljuGospodarski oddelek28.08.2013gradbena pogodba s posebnim določilom - klavzula ključ v roke - dodatna dela – obligacija rezultataSodišče prve stopnje je dalo prevelik pomen v ponudbenem predračunu navedenim delom in ceni, pri tem pa je očitno spregledalo, da pri pogodbi s klavzulo “ključ v roke” služi predračun in v njem zajeta dela le kot pripomoček za oblikovanje cene, ne pomeni pa, da tožeča stranka del, ki jih ni vključila v predračun, ni dolžna opraviti, če so ta nujna za končni s pogodbo dogovorjeni rezultat. Ni namreč spregledati, da je gradbena pogodba obligacija rezultata. Takšna dela, ki jih je izvajalec predvidel pri oblikovanju cene in jih zaradi spremembe naročnikovih navodil ni treba opraviti, pa nimajo narave manjkajočih del, kot so ta opredeljena v določbi 659. člena OZ pri ceni določeni s klavzulo “ključ v roke” in ki predstavljajo riziko tožene stranke. Izvajalec zato v primeru cene s klavzulo “ključ v roke” nima pravice do plačila za ta dela (ki jih ni izvedel), ima pa pravico do plačila za dela, ki jih je moral opraviti namesto pogodbenih del zaradi spremembe...
VSC sklep Cpg 266/2013Višje sodišče v CeljuGospodarski oddelek18.09.2013obročno plačilo sodne takse - nastanek taksne obveznosti - tožba - pravočasnost predloga za obročno plačilo sodne takse - vložitev tožbe pri nepristojnem sodiščuObveznost plačila sodne takse za tožbo nastane ob njeni vložitvi, tudi če je tožba vložena pri stvarno nepristojnem sodišču.
VSC sodba Cpg 11/2013Višje sodišče v CeljuGospodarski oddelek24.04.2013regresna pravica ZZZS - odgovornost delodajalca - odgovornost delavcaTudi če bi bil poškodovani delavec tožene stranke res sokriv za nastalo nezgodo, to dejstvo za obravnavano zadevo ni niti odločilno niti pomembno. Morebitna sokrivda oziroma soodgovornost poškodovanega delavca tožene stranke je namreč lahko le predmet regresnega zahtevka tožene stranke zoper njega in nima nobenega vpliva na vsebino in obseg odgovornosti tožene stranke v razmerju do tožeče stranke.
VSC sklep Cpg 251/2013Višje sodišče v CeljuGospodarski oddelek09.10.2013bianco menicaUporabo meničnih predpisov pri bianco menici je treba presojati glede na značilnost bianco menice, ki jo oblikujeta tako obligacijsko kot menično pravno razmerje, kar pomeni, da je menične zaveze podpisnikov menice, ki izvirajo iz bianco menice presojati drugače kot pri izdaji klasične popolne menice. Zlasti v primeru, ko je menični upnik prvi imetnik menice, je sporna vprašanja podpisnika menice presojati upoštevaje vsebino temeljnega posla in skladnost tega z menico in to ne le glede trasanta, temveč tudi glede poroka oziroma avalista. Tako ima tudi avalist ugovore glede skladnosti menice z osnovno pogodbo, poleg tega pa tudi ugovor nepoštene pridobitve menice.
VSC sklep Cpg 228/2013Višje sodišče v CeljuGospodarski oddelek09.10.2013predhodna odredba - pristojnost sodiščaO tem, katero sodišče je pristojno odločati o predlogu za zavarovanje s predhodno odredbo, je določeno v prvem in drugem odstavku 256. člena ZIZ. Zakon loči pristojnost glede na fazo konkretnega postopka. Tako je v drugem odstavku 256. člena ZIZ, na katerega se v pritožbi sklicuje tožeča stranka, določena pristojnost za primer, ko je predlog za izdajo predhodne odredbe vložen med pravdnim postopkom, ki teče po pravnomočnosti sklepa o ugovoru zoper izdani sklep na podlagi verodostojne listine. Torej v fazi postopka, ko izdani sklep o izvršbi predstavlja odločbo iz prvega odstavka 257. člena ZIZ, ki je podlaga za izdajo predhodne odredbe. V tem pravdnem postopku se odloča o utemeljenosti ali neutemeljenosti izdanega sklepa o izvršbi. Takoj, ko je o tem odločeno s sodbo (s katero se sklep o izvršbi vzdrži v veljavi ali se razveljavi), predstavlja odločbo iz prvega odstavka 257. člena citiranega zakona lahko le sodba. Zato je po izdaji sodbe, vse dokler ta ne postane...
VSC sklep Cpg 210/2013Višje sodišče v CeljuGospodarski oddelek02.10.2013pripoznava zahtevkaSodišče izda brez nadaljnjega obravnavanja sodbo, s katero tožbenemu zahtevku ugodi (sodbo na podlagi pripoznave), če tožena stranka do konca glavne obravnave pripozna tožbeni zahtevek.
VSC sklep Cpg 294/2013Višje sodišče v CeljuGospodarski oddelek02.10.2013zahteva za povračilo stroškov - pravočasnost zahteve - domneva umika tožbe - konec postopka zunaj obravnave - prvi narok za glavno obravnavo - izostanek obeh strankGlavne obravnave ni mogoče opraviti brez vsaj prvega naroka za glavno obravnavo, slednjega pa ni mogoče opraviti, če nobena od strank ne pride nanj. Ker se prvi narok za glavno obravnavo začne s podajanjem tožbe, pravdni stranki pa nista prišli na prvi narok za glavno obravnavo, pogoji za opravo prvega naroka niso bili izpolnjeni in prvega naroka ni bilo mogoče opraviti, kar nadalje pomeni, da glavne obravnave ni bilo mogoče opraviti in jo zaključiti. Sodišče prve stopnje je torej (le) začelo glavno obravnavo, vendar je ni opravilo, saj se prvi narok za glavno obravnavo ni mogel niti začeti. Zato je zmoten zaključek sodišča prve stopnje, da do zaključka predmetnega gospodarskega spora ni prišlo zunaj obravnave.
VSC sklep Cpg 114/2013Višje sodišče v CeljuGospodarski oddelek30.05.2013oprostitev plačila sodne takse - zavrnitev predloga za oprostitev plačila sodnih taks - taksna obveznost - obveznost plačila sodne takseSodišče prve stopnje je zmotno uporabilo materialno pravo, ko je toženi stranki naložilo plačilo sodne takse za pritožbo zoper sklep II Pg 1866/2010 z dne 19.11.2012, s katerim je odločilo, da se predlogu tožene stranke za oprostitev plačila sodne takse za pritožbo z dne 31.8.2012 (zoper sodbo II Pg 1866/2010 z dne 19.4.2012) ne ugodi, saj je v takšnih primerih stranka izrecno oproščena plačila sodne takse skladno s četrtim odstavkom 10. člena ZST-1.
VSC sodba Cpg 130/2013Višje sodišče v CeljuGospodarski oddelek15.05.2013nekonkretiziran ugovor - konkretno prerekanje navedb stranke - nesporne trditve - dokazi in izvajanje dokazov - trditveno in dokazno breme - neprerekana dejstvaSodišče prve stopnje ugotavlja dejansko stanje v okviru trditev obeh pravdnih strank. Ob ugotovitvah sodišča prve stopnje, da je tožena stranka zmogla zgolj pavšalni in nekonkretiziran ugovor, nato pa ni več konkretno prerekala navedb tožeče stranke, je sodišče prve stopnje smelo trditve tožeče stranke šteti kot nesporne glede na 214. člen ZPP. Ob nespornih trditvah tožeče stranke pa sodišču prve stopnje dejanskega stanja sploh ne bi bilo potrebno ugotavljati na podlagi izvedbe dokazov.
VSC sklep Cpg 110/2013Višje sodišče v CeljuGospodarski oddelek22.05.2013poznejše plačilo zavarovalne premije - ponovna vzpostavitev zavarovalnega kritjaPritožbeno sodišče soglaša s pritožbo, da je za presojo v sporni zadevi pravno odločilno, ali je v času nastanka škode obstajalo zavarovalno kritje, saj je sodišče prve stopnje navedlo le, da je bila zavarovalna pogodba po plačilu premije dne 18. 3. 2005 na podlagi opomina tožene stranke še vedno veljavna in da se je s poznejšim plačilom zavarovalne premije zavarovalno kritje ponovno vzpostavilo skladno z 937. členom OZ. Da bi lahko podalo odgovor na to pravno odločilno vprašanje, bi moralo sodišče natančno ugotoviti, kakšna zavarovalna pogodba je bila sklenjena med drugotoženo stranko kot izvajalko del in prvotoženo stranko kot zavarovalnico in tudi obrazložiti, na podlagi katere zavarovalne pogodbe je tožeča stranka uveljavljala povračilo škode, česar pa sodišče prve stopnje ni natančno ugotavljalo niti obrazložilo, čeprav je zato nedvomno imelo zadosti trditev obeh pravdnih strank. Od tega, kakšne vrste zavarovalne pogodbe je bila sklenjena,...
VSC sklep Cpg 26/2013Višje sodišče v CeljuGospodarski oddelek13.03.2013trenutek primopredaje del – podjemna pogodba – uporabno dovoljenjeZmožnost uporabe objekta in pridobitve uporabnega dovoljenja nista pravno odločilni okoliščini za opredelitev pravnega pojma predaje del po podjemni pogodbi, saj je primopredaja del lahko opravljena, objekt pa kljub temu ni funkcionalno uporaben zaradi morebitnih napak pri izvedbi del ali pa uporabnega dovoljenja nima iz razlogov, ki niso v tem, da delo ne bi bilo predano. Tako je sodišče prve stopnje zaradi zmotnega materialnopravnega izhodišča štelo, da primopredaja del ni bila izvedena, ker se to kaže v tem, da tožena stranka zanj ni mogla pridobiti uporabnega dovoljenja iz razloga, ker kanalizacijski priključek ni bil izveden v skladu z izdanim soglasjem in zmotno materialno pravno štelo, da je zato tožbeni zahtevek na plačilo del po podjemni pogodbi preuranjen in ga je kot takega zavrnilo.
VSC sklep Cpg 23/2013Višje sodišče v CeljuGospodarski oddelek26.03.2013pobotni ugovor – zavrnitev ugovora pobota – nasprotje med razlogi sodbe – absolutna bistvena kršitevRazlogi izpodbijane sodbe glede pobotnega ugovora so dejansko sami s sabo v nasprotju, saj sodišče prve stopnje navede: “Sodišče je zavrnilo pobotni ugovor tožene stranke v znesku 750,00 EUR. Tožena stranka ni postavila pobotnega zahtevka, zato sodišče o njem ni moglo odločati”, nato pa poda obrazložitev: “da obstoja omenjene terjatve toženi stranki ni uspelo dokazati”. Takšni razlogi niso ne le sami s sabo v nasprotju, ampak ima izpodbijana sodba takšne pomanjkljivosti, da se sploh ne da preizkusiti, saj sodišče o pobotnem ugovoru sploh ni odločilo.
VSC sodba Cpg 13/2013Višje sodišče v CeljuGospodarski oddelek16.03.2013resnična volja pogodbenih strank – navidezna pogodba – prikrita pogodba – provizija pri posredniški pogodbi – realizacija pogodbeTožeča stranka ni nikoli zatrjevala, da bi bila prisiljena skleniti avtorsko pogodbo, temveč le, da je ta bila sklenjena na zahtevo drugotožene stranke. Zato je materialnopravni zaključek sodišča prve stopnje, da je resnična volja pogodbenih strank v delu, kolikor se z avtorsko pogodbo drugotoženo stranko zavezuje k izročitvi algoritmov, bila v plačilu provizije drugotoženi stranki zaradi dosežene višje cene pri pogodbi s prvo toženo stranko, pravilen, prav tako pa je sodišče prve stopnje pravilno štelo, da avtorska pogodba v vsebini, ki se nanaša na izročitev algoritmov ne more učinkovati med pravdnima strankama, ker je zgolj navidezna. Pravilen pa je nadaljnji materialnopravni zaključek sodišča prve stopnje, da pa je pravno veljavna prikrita pogodba, ki izhaja iz navidezne pogodbe in sicer pogodba o plačilu provizije drugotoženi stranki, ker je ta ceno, ki jo je postavila tožeča stranka do prvotožene stranke nadgradila za 10 % in pri prvotoženi stranki...

Izberi vse|Izvozi izbrane