<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Višje sodišče v Celju
Gospodarski oddelek

VSC Sodba Cpg 167/2018
ECLI:SI:VSCE:2019:CPG.167.2018

Evidenčna številka:VSC00019906
Datum odločbe:16.01.2019
Senat, sodnik posameznik:Irena Leskovšek Jurjec (preds.), Zdenka Pešec (poroč.), mag. Aleksander Urankar
Področje:OBLIGACIJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
Institut:nastanek obveznosti - sklenitev pogodbe - zapadlost terjatve - prijava v stečajnem postopku - stroški stečajnega postopka

Jedro

Pogodba o poslovnem sodelovanju, na podlagi katere je nastala terjatev, vtoževana v obravnavani zadevi, je sklenjena 11. 4. 2013. S sklenitvijo pogodbe nastanejo obveznosti, tudi sedaj vtoževana terjatev, medtem ko je zapadlost terjatve lahko sočasna s sklenitvijo pogodbe ali kasnejša in pomeni časovni trenutek, ko upnik lahko zahteva izpolnitev.

Pri vtoževnih terjatvah ne gre za terjatve, ki bi izhajale iz pogodbe sklenjene od začetka postopka prisilne poravnave do začetka stečajnega postopka (ta se je pri toženi stranki začel 24. 9. 2013) in zgolj takšnih terjatev, pravno dopustnih skladno z določbo 151. člena ZFPPIPP in v zvezi z drugim odstavkom 298. člena ZFPPIPP (veljavnega v času začetka stečajnega postopka nad toženo stranko) ni potrebno prijavljati v stečajnem postopku, ker sodijo med občasne stroške stečajnega postopka skladno z določbo 1. točke tretjega odstavka 355. člena ZFPPIPP.

Prav ima pritožba, da gre pri vtoževani terjatvi za terjatev iz pogodbe, sklenjene pred začetkom postopka prisilne poravnave, zato ne šteje kot strošek stečajnega postopka in zanjo ne velja posebna ureditev iz drugega odstavka 289. člena ZFPPIPP.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijana sodba spremeni tako, da izrek sodbe glasi: I. Tožbeni zahtevek, ki glasi: ″I. Tožena stranka S. d. o. o., je dolžna plačati tožeči stranki P. d. o. o., zneske, kot sledi:- 4.270,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 27. 4. 2013 dalje do plačila; - 8.540,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 22. 7. 2013 dalje do plačila in - 8.540,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 22. 8. 2013 dalje do plačila,vse v roku 15 dni od vročitve te sodbe in pod izvršbo,″ se zavrne.

II. Tožeča stranka mora toženi stranki povrniti pravdne stroške v znesku 1.193,31 EUR v roku 15 dni od prejema te sodbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki začnejo teči prvi dan po izteku roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti dalje do plačila, pod izvršbo.

III. Tožeča stranka mora toženi stranki povrniti stroške pritožbenega postopka v znesku 1.040,98 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki začnejo teči prvi dan po izteku roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti dalje do plačila, pod izvršbo.

IV. Tožeča stranka nosi sama svoje stroške odgovora na pritožbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo I Pg 182/2016 z dne 6. 2. 2018 izreklo: ″I. Tožena stranka S., d. o. o. je dolžna plačati tožeči stranki P. d. o. o. zneske, kot sledi: - 4.270,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 27. 4. 2013 dalje do plačila, - 8.540,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 22. 7. 2013 dalje do plačila in - 8.540,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 22. 8. 2013 dalje do plačila, vse v roku 15 dni od vročitve te sodbe in pod izvršbo. II. Tožena stranka mora v 15 dneh od vročitve te sodbe povrniti tožeči stranki njene stroške pravdnega postopka v znesku 2.092,85 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti, določenega v tej točki izreka, do plačila.″

2. Iz obrazložitve izpodbijane sodbe izhaja: (-) da tožeča stranka vtožuje terjatev v skupnem znesku 21.350,00 EUR s pripadki za plačilo opravljenih storitev po dne 11. 4. 2013 med strankama sklenjeni Pogodbi o poslovnem svetovanju, in sicer storitev v zvezi s pripravo popolnega predloga za začetek postopka prisilne poravnave in svetovanjem pri sami izvedbi postopka prisilne poravnave; (-) da tožeča stranka uveljavlja terjatev do tožene stranke, ki je sedaj v stečajnem postopku, kot strošek stečajnega postopka, upoštevaje določbo drugega odstavka 289. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju: ZFPPIPP) v zvezi s prvim odstavkom 151. člena istega zakona; (-) da tožena stranka oporeka tožbenemu zahtevku in zatrjuje, da tožeča stranka ni opravila zatrjevanih storitev, če pa bi njena terjatev obstajala, pa je na podlagi četrtega odstavka 300. člena ZFPPIPP prenehala, ker je njena terjatev bila v stečajnem postopku prerekana in je tožeča stranka bila napotena na pravdo, vendar tožbe ni vložila v 30 dneh, podredno pa tožena stranka prereka terjatev tožeče stranke tudi po višini, ker tožeča stranka ni izkazala, da je in v kolikšni višini je plačala revizorje in cenilce, tožena stranka še zatrjuje, da gre pri pogodbi za oderuško pogodbo, zaradi česar je pogodba nična, podredno pa tožena stranka zahteva, da se obveznost tožene stranke zmanjša na pravični znesek; (-) da sodišče ugotavlja, da je med pravdnima strankama nesporno, da sta 11. 4. 2013 tožena stranka kot naročnik in tožeča stranka kot izvajalec sklenili Pogodbo o poslovnem svetovanju (v nadaljevanju: Pogodba), katere predmet je podrobnejša analiza stanja in vzrokov za nastalo situacijo, zapleteno finančno stanje pri sedaj toženi stranki ter predlaganje in priprava ukrepov za izboljšanje poslovanja in da se je izvajalec (sedaj tožeča stranka) zavezal, da bo opravil nalogo v dveh fazah: v I. fazi bo izdelal Poročilo o ukrepih finančnega prestrukturiranja, v II. fazi pa bo usklajeval in izvedel postopek prisilne poravnave tožene stranke in svetoval direktorju med potekom prisilne poravnave, pogodbena cena je bila določena na 21.000 EUR plus DDV; način plačila pa je naslednji: - 3.500,00 EUR plus DDV ob podpisu pogodbe, - 3.500,00 EUR plus DDV v 15 dneh po podpisu pogodbe, - 7.000,00 EUR plus DDV v roku 30 dni po začetku postopka prisilne poravnave, - 7.000,00 EUR plus DDV v roku 60 dni po začetku postopka prisilne poravnave; (-) da je med pravdnima strankam nesporno, da se je dne 21. 6. 2013 začel postopek prisilne poravnave nad toženo stranko na podlagi popolnega predloga dolžnika; (-) da se je po sklepu Okrožnega sodišča v Celju z dne 24. 9. 2013 St 1145/2013 postopek prisilne poravnave ustavil in se je začel stečajni postopek nad toženo stranko (ki se še vedno vodi); (-) da je tožeča stranka iz previdnosti prijavila terjatev, ki jo vtožuje v tej pravdi, v stečajnem postopku, kjer ji je bila prerekana, ker dolžnik ne izkazuje neplačanih obveznosti do upnika, terjatev, ki naj bi nastala v času postopka prisilne poravnave, pa ni predmet prijave in delitve stečajne mase, kot je to razvidno iz končnega seznama preizkušenih terjatev pod zap. št. 69/170, tožeča stranka nato ni vložila v 30 dneh tožbe na ugotovitev obstoja terjatve, ker zanjo ni imela pravnega interesa; (-) da je tožena stranka skladno z dogovorom plačala le prvi obrok v višini 3.500,00 EUR plus DDV, kar pomeni, da tožeči stranki dolguje še 17.500,00 EUR in pripadajoči DDV v višini 3.850,00 EUR, skupaj torej 21.350,00 EUR; (-) da je neutemeljen ugovor tožene stranke, da tožeča stranka ni opravila celotne pogodbeno dogovorjene storitve; (-) da je neutemeljen ugovor tožene stranke, da je Pogodba, ki sta jo sklenili stranki, nična, ker naj bi šlo pri pogodbi za oderuško pogodbo, česar pa tožena stranka ni dokazala; (-) da je neutemeljen ugovor tožene stranke glede neustreznosti višine pogodbene cene; (-) da je pravna podlaga tožbenega zahtevka v obravnavani zadevi med strankama sklenjena Pogodba o poslovnem svetovanju z dne 11. 4. 2013, ki ni bila ne spremenjena ne razdrta in ni bilo ugotovljeno, da bi bila neveljavna, zato toženo stranko zavezuje; (-) da plačilo stroškov stečajnega postopka ZFPPIPP ureja v določbah 354 do 357. člena in so stroški stečajnega postopka obveznosti stečajnega dolžnika, ki nastanejo po začetku stečajnega postopka, razen tistih obveznosti, za katere zakon določa, da se plačajo iz razdelitvene mase po pravilih o plačilu terjatev upnika (prvi odstavek 354. člena ZFPPIPP), 355. člen ZFPPIPP loči tekoče in občasne stroške stečajnega postopka, pri čemer so med občasne stroške stečajnega postopka uvrščena (med drugim tudi) plačila terjatev upnikov, ki so nastale med postopkom prisilne poravnave, iz drugega odstavka 289. člena tega zakona (1. točka tretjega odstavka 355. člena ZFPPIPP) in po določbi v času pogodbenega razmerja med sedaj pravdnima strankama veljavnega drugega odstavka 289. člena ZFPPIPP (veljaven do 6. 12. 2013) imajo pravico do plačila po pravilih tega zakona o plačilu stroškov stečajnega postopka upniki terjatev na podlagi pogodb, ki jih je sklenil, ali drugih pravnih poslov, ki jih je opravil stečajni dolžnik od začetka postopka prisilne poravnave pa do začetka stečajnega postopka v skladu s 151. členom zakona; za storitve, opravljene do začetka postopka prisilne poravnave, velja določba prvega odstavka 151 ZFPPIPP, ki določa: ″Po uvedbi postopka prisilne poravnave sme dolžnik opravljati samo redne posle v zvezi z opravljanjem svoje dejavnosti in poravnavanjem svojih obveznosti iz teh poslov, če ni v tretjem odstavku tega člena drugače določeno. Za plačila, ki so dovoljena po prejšnjem stavku, veljajo tudi plačila za obveznosti, ki so nastale pred uvedbo postopka zaradi insolventnosti, če je tako plačilo v skladu s prvim odstavkom 34. člena tega zakona in za storitve revizorjev, odvetnikov, pooblaščenih ocenjevalcev vrednosti podjetja in drugih strokovnjakov v zvezi s pripravo popolnega predloga za začetek postopka prisilne poravnave ali listin, ki jih je takemu predlogu treba priložiti″; (-) da so po prej citiranih zakonskih določbah po uvedbi postopka prisilne poravnave (v tem primeru kot predhodnega postopka kasneje začetega stečajnega postopka) dovoljena tudi plačila za določene obveznosti, ki so nastale pred uvedbo postopka prisilne poravnave in imajo značaj terjatve, ki se poplača kot strošek postopka; (-) da je glede na vse ugotovljeno tožena stranka dolžna izpolniti pogodbo tako, kot glasi, torej plačati celoten pogodbeni znesek (zmanjšan za že plačan prvi obrok), tožeča stranka pa je upravičena do plačila teh storitev po pravilih o plačilu stroškov stečajnega postopka, pri čemer razmejitev stroškov, nastalih do začetka in po začetku postopka prisilne poravnave v obravnavanem primeru ni pomembna, terjatev iz naslova stroškov pa sploh ni potrebno prijavljati v stečaj in tudi ne vlagati tožbe na ugotovitev obstoja terjatve, tako da terjatev tožeče stranke zato ni prenehala, ne glede na to, da jo je tožeča stranka prijavila v stečajnem postopku; (-) da je tožbeni zahtevek v celoti utemeljen.

3. Zoper sodbo je po svojem pooblaščencu pravočasno pritožbo vložila tožena stranka iz vseh pritožbenih razlogov po 338. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo razveljavi in v celoti zavrne tožbo ter naloži tožeči stranki v plačilo vse pravdne stroške tožene stranke skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva poteka paricijskega roka dalje do plačila.

4. Tožena stranka je priglasila stroške pritožbe.

5. Tožeča stranka je na pritožbo odgovorila in menila, da je izpodbijana sodba v celoti pravilna ter je predlagala pritožbenemu sodišču, da jo kot neutemeljeno zavrne.

6. Tožeča stranka priglaša stroške odgovora na pritožbo.

7. Pritožba je utemeljena.

8. Pritožba trdi, da je vtoževana terjatev navadna terjatev, ki je nastala pred začetkom prisilne poravnave in stečajnega postopka, zato jo je bila tožeča stranka dolžna prijaviti v stečajni postopek. Stališča izpodbijane sodbe pa so napačna predvsem zaradi nekritične razlage drugega odstavka 289. člena ZFPPIPP češ, da datum sklenitev pravnega posla ni relevanten.

9. Tako pritožba meni, da izpodbijana sodba sledi zmotnemu stališču, da predstavlja vtoževana terjatev strošek stečajnega postopka po 355. členu ZFPPIPP in da nastanek stroškov pred začetkom prisilne poravnave ali potem nima nobenega vpliva na odločitev. V izpodbijani sodbi je zmotno ugotovljeno, da bi naj bila vtoževana terjatev strošek stečajnega postopka na podlagi 1. točke tretjega odstavka 355. člena ZFPPIPP. Navedeno določilo se omejuje na terjatve upnikov, ki so nastale med postopkom prisilne poravnave iz drugega odstavka 289. člena ZFPPIPP. Drugi odstavek 289. člena ZFPPIPP oži obseg stroškov, glede na dejanski nastanek ali plačilo po 151. členu ZFPPIPP, (ki dovoljuje tudi plačila za nekatere obveznosti nastale pred začetkom postopka prisilne poravnave) le na stroške, ki izhajajo iz sklenjenih pogodb med prisilno poravnavo. Navedeno je razvidno iz jasnih določb drugega odstavka 289. člena ZFPPIPP: ″Upnik terjatev na podlagi pogodb, ki jih je sklenil, ali drugih pravnih poslov, ki jih je opravil stečajni dolžnik od začetka postopka prisilne poravnave do začetka stečajnega postopka...″. Ker je bila pogodba kot nesporno sklenjena pred začetkom postopka prisilne poravnave, ni zajeta v drugem odstavku 289. člena ZFPPIPP, zato vtoževana terjatev ni strošek stečajnega postopka po navedenem določilu. Takšnemu stališču pritrjuje tudi sodna praksa VS RS, ki izhaja iz sodbe III Ips 105/2016 z dne 13. 12. 2017. Ker se drugi odstavek 289. člena ZFPPIPP ne nanaša na vtoževano terjatev, je bila tožeča stranka dolžna svojo terjatev prijaviti v stečaj in tudi vložiti tožbo v primeru prerekanja. Ker tožeča stranka tega ni storila, je njena terjatev prenehala.

10. Pritožba opozarja, da je glede na določilo 289. člena ZFPPIPP pomemben edino datum sklenitve pogodbe, ne pa zapadlost posamezne terjatev iz sklenjene pogodbe. Določilo 151. člena ZFPPIPP je omogočalo stečajnemu dolžniku, da poplača vtoževano terjatev tekom prisilne poravnave, kljub temu, da je bila pogodba sklenjena in terjatev nastala pred začetkom prisilne poravnave. Navedeno določilo pa ne daje podlage za izplačilo v stečajnem postopku, saj vtoževana terjatev ni zajeta v drugem odstavku 289. člena ZFPPIPP. Posledično je v izpodbijani sodbi bilo zmotno uporabljeno materialno pravo po določbah ZFPPIPP.

11. Pritožba še meni, da je sodišče prve stopnje ugovor tožene stranke, da je terjatev prenehala zaradi pravnih posledic iz 300. člena ZFPPIPP, ker tožena stranka ni vložila tožbe na ugotovitev obstoja prerekane terjatve, zmotno zavrnilo, ker je zmotno uporabilo materialno pravo, da gre pri vtoževani terjatvi za strošek stečajnega postopka, takšnih terjatev pa v stečajnem postopku ni potrebno prijavljati.

12. Pritožba ima prav, da je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo, ko je tožbenemu zahtevku tožeče stranke ugodilo.

13. Tožena stranka je že v odgovoru na tožbo navedla, da četudi bi se izkazalo, da je tožeča stranka storitve opravila, je potrebno upoštevati, da je pogodba sklenjena 11. 4. 2013, postopek prisilne poravnave nad toženo stranko se je začel 21. 6. 2013, stečajni postopek pa 24. 9. 2013 in ker je vtoževana terjatev tako nastala s sklenitvijo pogodbe, potem je napačno sklicevanje tožeče stranke na določbo drugega odstavka 289. člena ZFPPIPP, da je šteti vtoževano terjatev za strošek stečajnega postopka in je zato ni treba prijavljati v stečajnem postopku, saj izjema po citirani določbi velja za terjatve, ki so nastale od začetka prisilne poravnave (21. 6. 2013) do začetka stečaja (24. 9. 2013) in ker je vtoževana terjatve nastala 11. 4. 2013 , jo je potrebno prijaviti v stečaju. Tega se je zavedala tudi tožeča stranka in jo je pravočasno prijavila v stečajnem postopku, vendar ji je bila v celoti prerekana (sklep stečajnega sodišča z dne 19. 3. 2014), vendar v 30 dneh nato tožeča stranka ni vložila tožbe na ugotovitev obstoja terjatve, zato je skladno z določbo četrtega odstavka 300. člena ZFPPIPP prerekana terjatev tožeče stranke prenehala.

14. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje zmotno štelo, da v konkretnem primeru ni pomembno kdaj je terjatev nastala, ker je zmotno menilo, da se vse terjatve v zvezi s posli, dovoljenimi po 151. členu ZFPPIPP1 poplačajo kot strošek stečajnega postopka skladno z določbo prvega odstavka 354. člena ZFPPIPP2 v zvezi s 1. točko tretjega odstavka 355. člena ZFPPIPP3,takšnih terjatev pa glede na določilo prvega odstavka 296.člena ZFPPIPP4 ni potrebno prijavljati v stečajnem postopku, saj pri stroških stečajnega postopka ne gre za terjatve, ki bi nastala do začetka stečajnega postopka.

15. Sodišče prve stopnje je prezrlo utemeljen ugovor tožene stranke, da po določbi drugega odstavka 289. člena ZFPPIPP (kot je glasila v letu 2013 v času sklenitve pogodbe)5 upnikom ni treba prijavljati v stečajnem postopku terjatve iz pogodb, sklenjenih v času od začetka postopka prisilne poravnave do začetka stečajnega postopka na podlagi 151. člena ZFPPIPP in da je odločilno, kdaj je pogodba sklenjena in ne kdaj je terjatev iz sklenjene pogodbe zapadla v plačilo.

16. Pogodba o poslovnem sodelovanju, na podlagi katere je nastala terjatev, vtoževana v obravnavani zadevi, je sklenjena 11. 4. 3013. S sklenitvijo pogodbe nastanejo obveznosti6, tudi sedaj vtoževana terjatev, medtem ko je zapadlost terjatve lahko sočasna s sklenitvijo pogodbe ali kasnejša in pomeni časovni trenutek, ko upnik lahko zahteva izpolnitev.

17. Terjatev, ki jo vtožuje tožeča stranka je terjatev, ki izhaja iz pogodbe, ki jo je skladno z določbo 151. člena ZFPPIPP tožena stranka kot insolventni subjekt smela skleniti v zvezi s pripravo dokumentacije za uvedbo postopka prisilne likvidacije in v zvezi z aktivnostmi, potrebnimi v času po začetku postopka prisilne poravnave.

18. Ni sporno, da se je pri toženi stranki začel postopek prisilne poravnave 21. 6. 2013, pogodba o poslovnem sodelovanju pa je sklenjena 11. 4. 2013, torej pred začetkom postopka prisilne poravnave, zato pri vtoževnih terjatvah ne gre za terjatve, ki bi izhajale iz pogodbe sklenjene od začetka postopka prisilne poravnave do začetka stečajnega postopka (ta se je pri toženi stranki začel 24. 9. 2013) in zgolj takšnih terjatev, pravno dopustnih skladno z določbo 151. člena ZFPPIPP in v zvezi z drugim odstavkom 298. člena ZFPPIPP (veljavnega v času začetka stečajnega postopka nad toženo stranko) ni potrebno prijavljati v stečajnem postopku, ker sodijo med občasne stroške stečajnega postopka skladno z določbo 1. točke tretjega odstavka 355. člena ZFPPIPP.

19. Sodišče prve stopnje je po povedanem zavzelo napačno materialnopravno stališče, da za presojo v sporni zadevi ni pomembno, kdaj je sklenjena Pogodba o poslovnem sodelovanju, ampak, da je odločilno, da je Pogodba bila sklenjena skladno z določbo 151. člena ZFPPIPP in zmotno presodilo, da terjatev iz te pogodbe, ki šteje kot strošek ni bilo potrebno prijaviti v stečajnem postopku oziroma, da tožeči stranki, ki je sicer sedaj vtoževano terjatve prijavila v stečajnem postopku, pa ji je bila prerekana ni bilo potrebno vložiti tožbe na ugotovitev obstoja terjatve.

20. Prav ima pritožba, da gre pri vtoževani terjatvi za terjatev iz pogodbe, sklenjene pred začetkom postopka prisilne poravnave, zato ne šteje kot strošek stečajnega postopka7 in zanjo ne velja posebna ureditev iz drugega odstavka 289. člena ZFPPIPP.

21. Tožeča stranka je sicer sedaj vtoževano terjatve prijavila v stečajnem postopku, bila ji je prerekana in v postopku ni bilo sporno, da ni vložila tožbe na ugotovitev obstoja prerekane terjatve8. Ker tožbe ni vložila, ima pritožba prav, da je s tem njena terjatev v razmerju do stečajnega dolžnika prenehala.

22. Ker je torej vtoževana terjatev glede na posebno ureditev po ZFPPIPP, ki jo je potrebno upoštevati pri presoji utemeljenosti tožbenega zahtevka prenehala, je potrebno ob pravilni uporabi materialnega prava vtoževani tožbeni zahtevek v celoti zavrniti.

23. Tožeča stranka se je sicer v tožbi in odgovoru na pritožbo sklicevala glede utemeljenosti tožbenega zahtevka na sodbo Višjega sodišča v Celju Cpg 291/2015 z dne 20. 1. 2016, kjer pa se je presojalo vprašanje, koga je šteti kot strokovnjaka po določbi 151. člena ZFPPIPP in ne vprašanje utemeljenosti terjatve glede na čas sklenitve pogodbe. Pa tudi sicer je za konkretno zadevo potrebno upoštevati sodbo VS RS III Ips 105/2016 z dne 13. 12. 2017, za katero odgovor na pritožbo zmotno meni, da ne obravnava enakih za presojo odločilnih pravnih vprašanj, saj nedvoumno rešuje vprašanje, da se kot strošek stečajnega postopka štejejo terjatve iz pogodb, sklenjenih po začetku postopka prisilne poravnave in ne sklenjenih pred tem časovnim trenutkom.

24. Pritožba nekonkretizirano uveljavlja bistvene kršitve določb pravdnega postopka, izrecno pa ne uveljavlja bistvenih kršitev določb pravdnega postopka po drugem odstavku 339. člena ZPP, na katere pritožbeno sodišče ob preizkusu izpodbijane sodbe pretežno pazi po uradni dolžnosti (morebitne kršitve določb pravdnega postopka po 1., 2., 3., 6., 7., 11., 12. in 14. točki točki drugega odstavka 339. člena ZPP) skladno z drugim odstavkom 350. člena ZPP, vendar pa preizkus po uradni dolžnosti pokaže, da se takšne kršitve sodišču prve stopnje niso pripetile.

25. Ker pravilna uporaba materialnega prava, kot ga je pojasnilo pritožbeno sodišče, narekuje drugačno presojo, je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in sodbo spremenilo, tako da je tožbeni zahtevek tožeče stranke zavrnilo (358. člen ZPP).

26. Ker je pritožbeno sodišče spremenilo odločitev glede glavnega zahtevka, je moralo spremeniti tudi odločitev glede stroškov pravdnega postopka in je zato spremenilo II. točko izreka izpodbijane sodbe tako da je odločilo, da mora tožeča stranka toženi stranki povrniti stroške pravdnega postopka v znesku 1.193,31 EUR v roku 15 dni od prejema te sodbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki začnejo teči prvi dan po izteku roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti dalje do plačila, pod izvršbo.

27. Pritožbeno sodišče je stroške postopka pred sodiščem prve stopnje odmerilo skladno z določbo prvega odstavka 154. člena ZPP, in skladno z Odvetniško tarifo (OT). Glede na priglašene stroške je toženi stranki priznalo kot potrebne stroške po tar. št. 19/I odgovor na tožbo 600, za prvo obrazloženo pripravljalno vlogo po tar. št. 19/I 600 točk, in za prvi narok po tar. št. 20/I 600 točk, za narok 6. 2. 2018 300 točk ter za materialne stroške 31 točk, kar skupaj znaša 2131 točk in ob vrednosti točke 0,459 EUR skupaj 978,129 EUR , povečano za 22% DDV, ki znaša 215,188 EUR, je priznanih 1193,31 EUR stroškov,ki jih mora tožeča stranka plačati skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Izrek o zakonskih zamudnih obrestih temelji na načelnem pravnem mnenju VS RS z dne 13. 12. 2006.

28. Ker je tožena stranka s svojo pritožbo uspela, ji mora tožeča stranka povrniti stroške pritožbenega postopka v znesku 1.040,98 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki začnejo teči prvi dan po izteku roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti dalje do plačila, pod izvršbo (drugi odstavek 165. člena ZPP).

29. Pritožbeno sodišče je stroške pritožbe odmerilo skladno z OT in Zakonom o sodnih taksah (ZST-1). Toženi stranki je priznalo naslednje priglašene stroške postopka: po tar. št. 21/I za sestavo pritožbe 750 točk, kar ob vrednosti točke 0,459 EUR znaša 344,25 EUR, povečano za 22% DDV, ki znaša 75,73 EUR skupaj odvetniški stroški znašajo 419,98 EUR, priznati je bilo tudi sodno takso za pritožbo 621,00 EUR. Skupaj tako priznani pritožbeni stroški tožene stranke znašajo 1.040,98 EUR, ki jih je tožeča stranka dolžna plačati v roku 15 dni po prejemu te sodbe, v primeru zamude pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od izteka roka za prostovoljno izpolnitev do plačila. Izrek o zakonskih zamudnih obrestih temelji na načelnem pravnem mnenju VS RS z dne 13. 12. 2006.

30. Tožeča stranka sama nosi svoje stroške odgovora na pritožbo (drugi odstavek 165. člena ZPP)

-------------------------------
1 Določba prvega odstavka 151. člena ZFPPIPP se glasi: ″(1) Po uvedbi postopka prisilne poravnave sme dolžnik opravljati samo redne posle v zvezi z opravljanjem svoje dejavnosti in poravnavanjem svojih obveznosti iz teh poslov, če ni v tretjem odstavku tega člena drugače določeno. Za plačila, ki so dovoljena po prejšnjem stavku, veljajo tudi plačila za obveznosti, ki so nastale pred uvedbo postopka zaradi insolventnosti, če je tako plačilo v skladu s prvim odstavkom 34. člena tega zakona in za storitve revizorjev, odvetnikov, pooblaščenih ocenjevalcev vrednosti podjetja in drugih strokovnjakov v zvezi s pripravo popolnega predloga za začetek postopka prisilne poravnave ali listin, ki jih je takemu predlogu treba priložiti″.
2 Določba prvega odstavka 354. člena ZFPPIPP se glasi: ″(1) Stroški stečajnega postopka so obveznosti stečajnega dolžnika, ki nastanejo po začetku stečajnega postopka, razen tistih obveznosti, za katere zakon določa, da se plačajo iz razdelitvene mase po pravilih o plačilu terjatev upnikov″.
3 Določba 1. točke tretjega odstavka 355. člena ZFPPIPP se glasi: “(3) Občasni stroški stečajnega postopka so: 1. plačilo terjatev upnikov, ki so nastale med postopkom prisilne poravnave, iz drugega odstavka 289. člena tega zakona″.
4 Določba prvega odstavka 296. člena ZFPPIPP se glasi: ″(1) Upniki morajo v stečajnem postopku prijaviti vse svoje terjatve do stečajnega dolžnika, ki so nastale do začetka stečajnega postopka, razen tistih, za katere zakon določa, da se ne prijavijo″.
5 Določba drugega odstavka 289. člena ZFPPIPP (veljavna v času začetka stečajnega postopka nad toženo stranko) se glasi: ″(2) Upniki terjatev na podlagi pogodb, ki jih je sklenil, ali drugih pravnih poslov, ki jih je opravil stečajni dolžnik od začetka postopka prisilne poravnave do začetka stečajnega postopka v skladu s 151. členom tega zakona, ne prijavijo v stečajnem postopku in imajo pravico do njihovega plačila po pravilih tega zakona o plačilu stroškov stečajnega postopka″.
6 Primerjaj N. Plavšak, v Obligacijski zakonik, splošni del s komentarjem, GV Založba, Ljubljana 2003, Knjiga I, strani 170-171.
7 Primerjaj sodba VS RS III Ips 105/2016 z dne 13. 12. 2017.
8 Določba 300. člena ZFPPIPP se glasi: ″(1) Upnik, katerega terjatev je prerekana, mora v enem mesecu po objavi sklepa o preizkusu terjatev vložiti tožbo za ugotovitev obstoja prerekane terjatve, če ni v 301. ali 302. členu tega zakona drugače določeno.[...]. 4) Če upnik v enem mesecu po objavi sklepa o preizkusu terjatev ne vloži tožbe proti vsem, ki so prerekali terjatev, v skladu s prvim do tretjim odstavkom tega člena, preneha njegova prerekana terjatev v razmerju do stečajnega dolžnika″.


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (2007) - ZFPPIPP - člen 151, 289, 289/2, 298, 300, 300/4
Datum zadnje spremembe:
11.05.2019

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDI4MjMy