<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Višje sodišče v Celju
Gospodarski oddelek

VSC sklep Cpg 52/2015
ECLI:SI:VSCE:2015:CPG.52.2015

Evidenčna številka:VSC0004078
Datum odločbe:27.05.2015
Senat, sodnik posameznik:Branko Vitez (preds.), Zdenka Pešec (poroč.), Irena Leskovšek Jurjec
Področje:CIVILNO PROCESNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
Institut:pravne posledice začetka stečajnega postopka - prekinitev pravdnega postopka - nezakonitost procesnih dejanj

Jedro

Procesno stanje prekinitve postopka je nastopilo že pred prenosom zadeve v reševanje iz enega sodišča prve stopnje na drugo sodišče prve stopnje, vendar prenos zadeve iz pristojnosti enega sodišča na drugo sodišče zaradi pospešitve reševanja zadev ne more predstavljati takšne kršitve, ker gre za odločanje iz pristojnosti sodne uprave, ne pa za procesno dejanje sodišča samega. Za procesna dejanja sodišča prve stopnje, ki so bila opravljeno v nasprotju z določbo drugega odstavka 207. člena ZPP, na kar pravilno opozarja pritožba, pa štejejo vsa dejanja, ki so bila opravljena od 4. 10. 2013, ko je razpisalo poravnalni narok in prvi narok za glavno obravnavo pa do izdaje deklaratornega sklepa o prekinitvi postopka in ko je z istim sklepom pozvalo stečajno upraviteljico, da prevzame postopek, kar je bilo 3. 11. 2014. Vsa procesna dejanja v prej navedenem obdobju so nezakonita, v istem obdobju dne 20. 12. 2013 izdana sodba pa ne velja in jo je potrebno razveljaviti.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijana sodba razveljavi ter zadeva vrne v novo sojenje sodišču prve stopnje.

II. Odločitev o pritožbenih stroških tožene stranke se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo I Pg 900/2013 z dne 20. 12. 2013 izreklo: “1. Sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani - COVL opr. št. VL 144411/2010 z dne 19. 10. 2010 se ohrani v veljavi v delu, v katerem je toženi stranki (dolžniku) naloženo, da v roku 8 dni poravna terjatev tožeče stranke (upnika) v višini 42.061,62 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zneska 22.179,90 EUR od 8. 11. 2008 do plačila, od zneska 19.881,72 EUR pa od 14. 1. 2009 do plačila, ter stroške izvršilnega postopka v višini 277,32 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 3. 11. 2010. II. Sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani - COVL opr. št. VL 144411/2010 z dne 19. 10.2010 se razveljavi v delu, v katerem je toženi stranki (dolžniku) naloženo, da v roku 8 dni poravna terjatev tožeče stranke (upnika) v višini 312,25 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 8. 11. 2008 do plačila ter 331,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 14. 1. 2009 do plačila. III. Tožena stranka je dolžna povrniti tožeči stranki stroške pravdnega postopka v višini 3.690,78 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od tedaj dalje do plačila pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi.”

2. Zoper to sodbo je vložila po svoji pooblaščenki pravočasno pritožbo tožena stranka iz pritožbenih razlogov zmotne uporabe materialnega prava, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in bistvene kršitve določb pravdnega postopka po 338. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in predlaga pritožbenemu sodišču, da pritožbi v celoti ugodi in izpodbijano sodbo razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno sojenje, tožeči stranki pa naloži plačilo pritožbenih stroškov.

3. Pritožba očita sodišču prve stopnje, da je storilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka, ker tožeče stranke v postopku ni zastopal tisti, ki jo je po zakonu upravičen zastopati, kar je skladno z 11. točko drugega odstavka 339. člena ZPP absolutna bistvena kršitev postopka.

4. Pritožba prilaga Izpisek vpisa v register za trgovino in družbe z dne 24. 3. 2014 za tožečo stranko in pojasni, da iz njega izhaja, da je bil zoper tožečo stranko dne 28. 11. 2012 začet stečajni postopek, kar potrjuje tudi vloga nekdanjega pooblaščenca tožeče stranke, ki jo je predložil v sporu pred Okrožnim sodiščem v Mariboru v zadevi z opr. št. I Pg 964/2013, v kateri je bil postopek tudi prekinjen.

5. Pritožba pove, da skladno s 101. členom ZPP pooblastilo, ki ga je dal stečajni dolžnik, preneha, ko nastanejo pravne posledice začetka stečajnega postopka, pooblaščenec pa je dolžan dejanja opravljati še en mesec. Glede na to, da je bil nad tožečo stranko začet stečajni postopek že 28. 11. 2012, pooblaščenka tožeče stranke ne bi smela izvajati nobenih dejanj v postopku po 28. 12. 2012, kar pomeni, da je tožečo stranko zastopala oseba, ki ni imela pooblastila. Na obstoj sposobnosti biti stranka v postopku in obstoj pooblastila je sodišče dolžno paziti ves čas postopka po uradni dolžnosti (80. člen ZPP), zato bi moralo sodišče tudi v tem primeru obstoj tega dejstva ugotoviti po uradni dolžnosti. Pa tega ni storilo, kar je imelo za posledico opravo posameznih pravdnih dejanj, brez katerih ni mogoče izdati sodbe. Tožečo stranko je na glavni obravnavi zastopala odvetnica, ki ji je pooblastilo prenehalo, prav tako je ista odvetnica pred glavno obravnavno kot pooblaščenka za tožečo stranko vlagala pripravljalne vloge, ki jih sodišče ne bi smelo upoštevati. Storjena so bila torej dejanja, na katera je sodišče oprlo svojo sodbo, pri čemer so ključne zlasti navedbe “pooblaščenke” tožeče stranke, ki jih glede na prenehanje pooblastila ni bila upravičena podati.

6. Nadalje pritožba poudarja, da je sodišče prve stopnje kršilo določbe pravdnega postopka, ker je kljub določbam ZPP vodilo postopek, čeprav je bil postopek že po samem zakonu prekinjen. Skladno s 4. točko 205. člena ZPP se postopek prekine, če nastanejo pravne posledice stečajnega postopka (te pa nastanejo z objavo sklepa o začetku stečajnega postopka). Gre za prekinitev postopka, ki nastane po samem zakonu in neodvisno od volje strank, zato je bil ne glede na to, ali je bilo tem izdan sklep ali ne, postopek prekinjen. Sklep ima v teh primerih le deklaratoren značaj. Ker je bil torej zoper tožečo stranko začet stečajni postopek, s čimer so tudi nastale pravne posledice stečajnega postopka, sodišče skladno z 207. členom ZPP ne bi smelo opravljati nobenih pravdnih dejanj, torej tudi ne glavne obravnave, ki je bila izvedena 12. 11. 2013, torej skoraj 1 leto po tem, ko je bil postopek dejansko že prekinjen. Zato tudi ne pride v poštev zakonska določba, po kateri bi sodišče lahko izdalo sodbo kljub navedenim dejstvom, če bi bila pred prekinitvijo opravljena glavna obravnava.

7. Pritožba uveljavlja tudi pritožbeni razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja.

8. Tožena stranka je priglasila stroške pritožbe.

9. Tožeča stranka je na pritožbo odgovorila in menila, da je izpodbijana sodba zakonita in tudi pravilna in predlagala pritožbenemu sodišču, da pritožbo kot neutemeljeno zavrne.

10. Tožeča stranka ni priglasila stroškov odgovorna na pritožbo.

11. O zadevi je odločalo Višje sodišče v Celju, ker je bila skladno s 105.a členom Zakona o sodiščih na podlagi sklepa predsednika Vrhovnega sodišča Republike Slovenije Su 264/2015 z dne 23. 1. 2015 pristojnost za sojenje z Višjega sodišča v Mariboru prenesena na Višje sodišče v Celju.

12. Pritožba je utemeljena.

13. Pritožbeno sodišče v zvezi z utemeljenostjo pritožbenega očitka bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz spisovnega gradiva povzema:

“-” tožeča stranka je (tedaj kot upnik) 10. 8. 2010 pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani po pooblaščenki odvetniški družbi vložila predlog za izvršbo zaradi plačila 42.704,88 EUR s pripadki

“-” Okrajno sodišče je dne 19. 10. 2010 na podlagi predloga izdalo sklep o izvršbi VL 144411/2010

“-” 3. 11. 2010 je tožena stranka (še kot dolžnik) zoper sklep vložila ugovor in Okrajno sodišče je štelo ugovor za obrazložen ter izdalo 15. 12. 2010 sklep VL 144411/2010, s katerim je sklep o izvršbi VL 144411/2010 z dne 19. 10. 2010 razveljavilo v delu, v katerem je dovoljena izvršba in odločilo, da se bo o zahtevku in stroških odločalo v pravdnem postopku pred Okrožnim sodiščem v Kopru

“-” Okrožno sodišče v Kopru je s sklepom I Pg 71/2011 z dne 25. 2. 2011 pozvalo tožečo stranko, da tožbo ustrezno dopolni in tožeča stranka je dne 15. 3. 2011 v spis vložila 1. pripravljalno vlogo

“-” tožena stranka je nanjo odgovorila s svojo vlogo z dne 30. 3. 2011

“-” s sklepom I Pg 71/2011 z dne 19. 5. 2011 je bil postopek prekinjen za čas treh mesecev zaradi soglasja strank, da se opravi poskus alternativne rešitve spora po določbah Zakona o alternativnem reševanju sodnih sporov

“-” tožeča stranka je 21. 6. 2011 vložila svojo 2. pripravljalno vlogo

“-” Okrožno sodišče v Kopru, Služba za alternativno reševanje sporov, je dne 9. 9. 2011 obvestilo sodišče, da se mediacija ni uspešno zaključila

“-” iz dopisa Okrožnega sodišča v Kopru z dne 28. 6. 2013 izhaja, da je predsednik Vrhovnega sodišča RS s sklepom Su 72/2013 z dne 27. 6. 2013 prenesel pristojnost za sojenje v določenih gospodarskih zadevah na Okrožno sodišče v Maribor, med temi je tudi zadeva I Pg 71/2011 in Okrožno sodišče v Mariboru je spis zavedlo pod I Pg 900/2013 ter z odredbo z dne 4. 10. 2013 za 12. 11. 2013 razpisalo poravnalni narok in prvi narok za glavno obravnavo

“-” tožena stranka je v spis 8. 11. 2013 vložila drugo pripravljalno vlogo

“-” sodišče prve stopnje je dne 12. 11. 2013 opravilo tako poravnalni narok kot opravilo in zaključilo narok za glavno obravnavo- na naroku je za tožečo stranko bila navzoča pooblaščenka po pooblastilu tožeče stranke z dne 3. 7. 2010, za toženo stranko prav tako pooblaščenec po pooblastilu tožene stranke (brez datuma)

“-” po opravljeni glavni obravnavi je tožeča stranka v spis vložila z vlogo z dne 28. 11. 2013 prevode vseh dokaznih listin , ki so bile v tujem jeziku, v slovenski jezik, tožena stranka pa je v spis vložila 19. 12. 2013 pripravljalno vlogo, ker je sodišče prve stopnje pridržalo izdajo sodbe do izteka 15 dnevnega roka, v katerem se lahko tožena stranka izjavi o dokazih tožeče stranke po njihovem prevodu v slovenski jezik

“-” sodišče prve stopnje je nato izdalo sodbo I Pg 900/2013, iz katere iz uvoda izhaja, da se izdaja 20. 12. 2013 po opravljeni glavni obravnavi 12. 11. 2013, potem ko si je odločitev v obravnavni zadevi pridržalo

“-” sodba I Pg 900/2013 je bila tožeči stranki po pooblaščenki vročena 24. 3. 2014, toženi stranki pa pooblaščenki 21. 3. 2014

“-” tožena stranka je pritožbo zoper sodbo vložila 8.4.2014 in v pritožbi navedla ter dokazala, da je nad tožečo stranko 28.11.2012 začet stečajni postopek

“-” tožeča stranka je na pritožbo odgovorila 23. 5. 2014 in v odgovoru navedla, da v spis vlaga (in je tudi vloženo) novo pooblastilo stečajne upraviteljice tožeče stranke, ki hkrati odobrava vsa pravna dejanja, ki jih je pooblaščenka opravila za tožečo stranko od začetka stečajnega postopka dne 28. 11. 2012 dalje

“-” sodišče prve stopnje je s predložitvenim poročilom z dne 26. 5. 2014 pritožbo predložilo v obravnavanje Višjemu sodišču v Mariboru, ki je s z dopisom I Cpg 267/2014 z dne 17. 10. 2014 zadevo vrnilo sodišču prve stopnje z napotilom, da mora kot pristojno sodišče glede na začet stečajni postopek nad tožečo stranko skladno s 4.točko prvega odstavka 205. člena ZPP v zvezi z drugim odstavkom 205. člena ZPP izdati sklep o prekinitvi in da nato naj skladno s prvim odstavkom 208. člena ZPP pozove stečajno upraviteljico, da prevzame pravdni postopek

“-” sodišče prve stopnje je 3. 11. 2014 izdalo sklep I Pg 900/2013, s katerim je odločilo, da se postopek prekine z 28. 11. 2012, da se stečajna upraviteljica pozove, da v roku 15 dni poda izjavo o prevzemu pravde in da se pravdni postopek nadaljuje s 3. 11. 2014 - sklep je postal pravnomočen 3. 12. 2014

“-” sodišče prve stopnje je s predložitvenim poročilom z dne 22. 12. 2014 predložilo pritožbo tožene stranke Višjemu sodišču v Mariboru, zadeva pa je po sklepu predsednika VS RS odstopljena v reševanje Višjemu sodišču v Celju.

14. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je pritožbeni očitek o bistveni kršitvi določb pravdnega postopka v celoti utemeljen, saj je z nastopom pravnih posledic začetka stečajnega postopka(1), kar je bilo 28. 11. 2012 skladno s 4. točko 205. člena ZPP postopek prekinjen po zakonu samem(2) in nastop tega pravnega dejstva onemogoča nadaljnji postopek, sodišče pa ni tisto, ki bi določalo to pravno dejstvo, temveč zakon, zato sodišče ne odreja prekinitve, temveč jo le ugotavlja. Sklep o prekinitvi postopka ima zato le deklaratorni značaj.(3)

15. Sodišče prve stopnje je z vsemi procesnimi dejanji od vključno 28. 11. 2012 dalje do 3. 11. 2014, ki jih je opravilo v postopku, ravnalo v nasprotju z drugim odstavkom 207. člena ZPP, ki določa, da dokler traja prekinitev postopka, ne more sodišče opravljati nobenih pravdnih dejanj, če pa je prekinitev nastala po koncu glavne obravnave, lahko sodnik ali senat na podlagi te obravnave izda odločbo.

16. Pritožbeno sodišče iz naštetih procesnih dejanj v obravnavani zadevi ugotavlja, da je procesno stanje prekinitve postopka nastopilo že pred prenosom zadeve v reševanje iz enega sodišča prve stopnje na drugo sodišče prve stopnje, kar je bilo 28. 6. 2013, vendar prenos zadeve iz pristojnosti enega sodišča na drugo sodišče zaradi pospešitve reševanja zadev ne more predstavljati takšne kršitve, ker gre za odločanje iz pristojnosti sodne uprave, ne pa za procesno dejanje sodišča samega v konkretni zadevi.

17. Za procesna dejanja sodišča prve stopnje, ki so bila opravljeno v nasprotju z določbo drugega odstavka 207. člena ZPP, na kar pravilno opozarja pritožba, pa štejejo vsa dejanja, ki so bila opravljena od 4. 10. 2013, ko je razpisalo poravnalni narok in prvi narok za glavno obravnavo pa do izdaje deklaratornega sklepa o prekinitvi postopka in ko je z istim sklepom pozvalo stečajno upraviteljico, da prevzame postopek, kar je bilo 3. 11. 2014.(4)

18. Vsa procesna dejanja v prej navedenem obdobju so nezakonita, v istem obdobju dne 20. 12. 2013 izdana sodba pa ne velja in jo je potrebno razveljaviti.(5)

19. Stečajna upraviteljica je sicer odobrila vsa dejanja, ki jih je pooblaščenka tožeče stranke opravljala v času po začetku stečajnega postopka in s tem od dneva prekinitve postopka dalje pa do prevzema prekinjenega postopka in je pooblaščenki tudi izdala novo pooblastilo za nadaljnje opravljanje vseh dejanj v postopku, vendar pa to ne more legalizirati procesnih dejanj, ki jih v obdobju prekinitve opravilo sodišče prve stopnje, zlasti pa ne izpodbijane sodbe, ki je zaradi tega nezakonita.

20. Pritožbeni očitek bistvene kršitve določb pravdnega postopka po prvem odstavku 339. člena ZPP se tako pokaže kot utemeljen in je zato pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijano sodbo (v celoti), ki je izdana v času prekinitve postopka in je zato nezakonita, razveljavilo ter zadevo vrnilo v novo sojenje sodišču prve stopnje (354. člen ZPP).

21. Ker je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo iz tega pritožbenega razloga, se o drugih pritožbenih navedbah ne bo izjasnjevalo.

22. Odločitev o pritožbenih stroških tožene stranke se pridrži za končno odločitev (tretji odstavek 165. člena ZPP).

23. V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje odpraviti ugotovljeno bistveno kršitev določb pravdnega postopka in izdati zakonito sodbo.

-----

Op. št. (1): Določba prvega odstavka 244.člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) glasi: “ (1) Pravne posledice začetka stečajnega postopka nastanejo z začetkom dneva, ko je bil objavljen oklic o začetku stečajnega postopka.

Op. št. (2): V Rijavec, Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 2.knjiga, GV Založba, Založba Uradni list Republike Slovenije, Ljubljana 2006, stran 285.

Op.št. (3): Drugi odstavek 205. člena ZPP glasi: “Sklep o prekinitvi postopka izda sodišče prve stopnje.”

Op. št. (4): Prvi odstavek 208.člena ZPP glasi: “ Postopek, ki je bil prekinjen iz kakšnega razloga, ki je naveden v 1. do 4. točki 205. člena tega zakona, se nadaljuje, ko ga dedič ali skrbnik zapuščine, novi zakoniti zastopnik, stečajni upravitelj ali pravni nasledniki pravne osebe prevzamejo ali ko jih sodnik povabi, naj to storijo.

Op. št. (5): V. Rijavec, prav tam, primerjaj tudi sklep VS RS II Ips 334/2004 z dne 6. 10. 2005.


Zveza:

ZPP člen 205, 205/4.
Datum zadnje spremembe:
24.08.2015

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExMzgyNjgy