Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 646cT1WU0MlMjBDcGclMjAzMzMvMjAxMyZkYXRhYmFzZSU1QlNPVlMlNUQ9U09WUyZkYXRhYmFzZSU1QklFU1AlNUQ9SUVTUCZfc3VibWl0PWklQzUlQTElQzQlOERpJnJvd3NQZXJQYWdlPTIwJnBhZ2U9MA==
 DokumentSodiščeOddelekDatumInstitutJedro
VSC sodba Cpg 333/2013Višje sodišče v CeljuGospodarski oddelek20.11.2013pogodba o najemu poslovnih prostorov za določen čas - enostranska odpoved najemne pogodbe – odpoved najemne pogodbe za poslovne prostorePogodbe o najemu poslovnih prostorov, sklenjene za določen čas, ni mogoče enostransko odpovedati pred potekom tega časa. Tako izhaja iz ureditve 332. člena OZ, ki določa, da trajno dolžniško razmerje z določenim rokom trajanja preneha, ko poteče rok, razen če pogodba ali zakon določa, da je po tem roku dolžniško razmerje podaljšano za nedoločen čas, če ni pravočasno odpovedano. Navedeno pomeni, da se stranki torej lahko vnaprej dogovorita, da tisto razmerje, ki je bilo sklenjeno za določen čas, teče še naprej za nedoločen čas, če ni ob terminu, ki sta ga določili ali na drug način pravočasno odpovedano.
VSM sklep I Cpg 30/2015Višje sodišče v MariboruGospodarski oddelek20.03.2015nagrada za postopek na prvi stopnji - sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - razveljavitev dovolitvenega dela - domneva umika tožbeNagrada za postopek po tar. št. 3100 (takšno stališče je zavzeto tudi v odločbi VSC I Cpg 241/2013 z dne 18. 9. 2013, na katero se sklicuje pritožnica, sodišče druge stopnje pa z njim soglaša) nastane s pravnomočnostjo sklepa, s katerim se sklep o izvršbi razveljavi v delu, v katerem je bila izvršba dovoljena, saj se že s tem trenutkom izvršilni postopek nadaljuje kot postopek z ugovorom zoper plačilni nalog, torej kot pravdni postopek. Pri tem ni odveč pripomniti, da (tudi) Opomba 3 (1) v tarifi ZodvT določa, da nagrada za postopek nastane že s prejemom pooblastila za vložitev tožbe ali druge vloge, s katero se postopek začne. Naravi postopka s predlogom za izvršbo na podlagi verodostojne listine oziroma dejstvu, da je izvršilni postopek v primeru razveljavitve sklepa v izvršbi, izdanega na podlagi verodostojne listine v dovolitvenem delu, le predhodna faza pravdnega postopka, pa je...
VSM sklep I Cpg 232/2016Višje sodišče v MariboruGospodarski oddelek24.06.2016plačilo sodne takse - očitna pomota pri plačilu sodne takse - namen sodnih taksVendar pa se pravočasno plačilo sodne takse na prehodni račun nepristojnega sodišča šteje za ustrezen način izpolnitve strankine obveznosti, kar je možno opredeliti kot očitno pomoto. To pomanjkljivost je mogoče odpraviti na enostaven način - s prenakazilom plačanega zneska z enega na drug prehodni račun. Izpostaviti je namreč treba namen sodnih taks, kot ene od obveznih dajatev, s katerimi država pridobiva sredstva za uresničevanje svojih funkcij (primerjaj prvi odstavek 146. člena Ustave RS). Namen tega instituta je, da stranke delno krijejo stroške, ki nastanejo z delom sodišča in so odvisni od zahtevnosti sodnega obravnavanja določene zadeve kot celote. Sodne takse so zato predpisane predvsem zaradi fiskalnih razlogov in za zagotavljanje procesne discipline (tako tudi v odločbi VSC II Ip 223/2013 z dne 14. 6. 2013).
VSC sodba Cpg 276/2016Višje sodišče v CeljuGospodarski oddelek01.02.2017navidezno kumuliranje zahtevkov - izpodbijanje sklepa skupščine o uporabi bilančnega dobička v d.o.o.Pri pravočasno postavljenem primarnem tožbenem zahtevku, ki glasi na razveljavitev sklepa skupščine in nadomestitev tega sklepa z novim, kot ga uveljavlja tožeča stranka, in kasneje (po poteku enomesečnega roka za vložitev tožbe iz prvega odstavka 396. člena ZGD-1) postavljenim podrednim tožbenim zahtevkom, ki glasi na spremembo istega sklepa skupščine, gre za navidezno eventualno kumulacijo zahtevkov, saj gre pri obeh zahtevkih dejansko za en sam, pravočasno vložen, tožbeni zahtevek. Sodišče prve stopnje bi zato moralo odločati le o enem popravljenem tožbenem zahtevku. Kolikor pritožba očita zmotno uporabo materialnega prava, in sicer določbe 399. člena ZGD-11, pritožbeno sodišče odgovarja, da je v sklepu VSC Cpg 257/2015 o tem že zavzelo stališče in obrazložilo, da se tudi za d.o.o. uporablja določba prvega odstavka 399. člena ZGD-1 skladno z določbo 522. člena ZGD-1, ki določa, da se za izpodbijanje...
VSC sodba Cpg 94/2013Višje sodišče v CeljuGospodarski oddelek22.05.2013enoletni zastaralni rok - terjatve upravljavcaPritožbeno sodišče se pridružuje stališču sodišča prve stopnje in večinskem stališču uveljavljenem v sodni praksi (primerjaj sodbo VSL I Cpg 1041/2010, I Cp 254/2011), da v obravnavanem primeru velja enoletni zastaralni rok tako za terjatve, ki jih upravljalci uveljavljajo iz naslova storitev upravljanja kot tudi za vse terjatve, ki jih upravljalec terja zato, ker je z dobaviteljem poravnal obveznosti etažnega lastnika oziroma njegovega najemnika.
VSC sodba Cpg 333/2012Višje sodišče v CeljuGospodarski oddelek21.02.2013gospodarski spor - spor majhne vrednosti – nedovoljen pritožbeni razlog - nepopolna ugotovitev dejanskega stanjaKer se sodba (in sklep), s katero (katerim) je končan spor v postopku v sporih majhne vrednosti, ne more izpodbijati zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, pritožbeno sodišče ni moglo upoštevati pritožbenih izvajanj tožene stranke o (zmotni oziroma) nepopolni ugotovitvi dejanskega stanja. Pritožbene navedbe tožene stranke pa so (skoraj) izključno (le) izvajanje o (zmotni oziroma) nepopolni ugotovitvi dejanskega stanja.
VSC Sodba Cp 76/2017Višje sodišče v CeljuCivilni oddelek01.06.2017solidarno poroštvoOd posojilne pogodbe ni mogoče odstopiti zaradi neizpolnitve neznatnega dela obveznosti.
VSC Sklep Cpg 35/2020Višje sodišče v CeljuGospodarski oddelek03.04.2020postopek s pritožbo - pravočasna pritožba - fikcija vročitve - prepozna pritožbaZoper sodbo, izdano na prvi stopnji, se smejo stranke pritožiti v tridesetih dneh od vročitve prepisa sodbe, če ni v tem zakonu določen kakšen drug rok. V meničnih in čekovnih sporih znaša rok za pritožbo 15 dni (prvi odstavek 333. člena ZPP). V sporih majhne vrednosti je rok za pritožbo osem dni (tretji odstavek 458. člena ZPP). Pritožba je prepozna , če je bila vložena po preteku zakonskega roka zanjo (drugi odstavek 343. člena ZPP). Ker se je rok za vložitev pritožbe iztekel v četrtek 19. 12. 2019, to pa je pri sodišču delovni dan, bi morala tožena stranka tega dne pritožbo ali izročiti neposredno na sodišču ali jo istega dne poslati priporočeno po pošti in bi se ta dan štel kot dan vročitve sodišču, na katerega je bila naslovljena.
VSC sklep Cpg 26/2015Višje sodišče v CeljuGospodarski oddelek01.04.2015imenovanje posebnega revizorja - predlaganje dokazov - vpogled v spisV pripravljalni vlogi z dne 13. 10. 2014 je nasprotni udeleženec še navedel, da je bil prvotni kredit najet že pred več leti, se skliceval na spis Ng 3/2013 in kot dokaz predlagal “kot do sedaj”. S takšnim dokaznim predlogom pa ni konkretno pojasnil, katere listine naj sodišče prve stopnje vpogleda v spisu Ng 3/2013. Ni naloga sodišča, da samo išče listine v predlaganem spisu.
VSC sklep Cpg 187/2014Višje sodišče v CeljuGospodarski oddelek19.09.2014pravdni stroški - stroški predhodnega izvršilnega postopka - pravočasnost zahteve - stroškovnikOb zaključku glavne obravnave na naroku 10. 12. 2013 je pooblaščenka tožene stranke vložila stroškovnik. S tem niso bili priglašeni stroški predhodnega izvršilnega postopka pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani, ki so edini sporni v pritožbi. Sodišče prve stopnje je zato, ne glede na to, da je tožena stranka zahtevala povračilo stroškov za ugovor v ugovoru, utemeljeno sklepalo, da ni (več) zahtevano povračilo teh stroškov.
VSC sklep Cpg 52/2015Višje sodišče v CeljuGospodarski oddelek27.05.2015pravne posledice začetka stečajnega postopka - prekinitev pravdnega postopka - nezakonitost procesnih dejanjProcesno stanje prekinitve postopka je nastopilo že pred prenosom zadeve v reševanje iz enega sodišča prve stopnje na drugo sodišče prve stopnje, vendar prenos zadeve iz pristojnosti enega sodišča na drugo sodišče zaradi pospešitve reševanja zadev ne more predstavljati takšne kršitve, ker gre za odločanje iz pristojnosti sodne uprave, ne pa za procesno dejanje sodišča samega. Za procesna dejanja sodišča prve stopnje, ki so bila opravljeno v nasprotju z določbo drugega odstavka 207. člena ZPP, na kar pravilno opozarja pritožba, pa štejejo vsa dejanja, ki so bila opravljena od 4. 10. 2013, ko je razpisalo poravnalni narok in prvi narok za glavno obravnavo pa do izdaje deklaratornega sklepa o prekinitvi postopka in ko je z istim sklepom pozvalo stečajno upraviteljico, da prevzame postopek, kar je bilo 3. 11. 2014. Vsa procesna dejanja v prej navedenem obdobju so nezakonita, v istem obdobju dne 20. 12. 2013 izdana sodba pa ne velja in jo je potrebno razveljaviti.
VSC sodba Cpg 269/2015Višje sodišče v CeljuGospodarski oddelek10.12.2015vezava depozita - začetek stečajnega postopka - nastanek terjatve - pobot - bančni posliKer sta stečajni dolžnik in tožena stranka sklenila depozitni posel 30. 10. 2012, je terjatev stečajnega dolžnika na vrnitev zneska depozita s pripadajočimi obrestmi po izteku njegove vezave nastala tega dne in tako pred začetkom stečajnega postopka nad njim dne 13. 3. 2013. Za nastanek te terjatve stečajnega dolžnika ni niti pomembno dejstvo, da je stečajni dolžnik lahko zahteval vrnitev vtoževanega zneska šele 30. 4. 2013, ko se je iztekla vezava depozita, torej že po začetku stečajnega postopka nad njim. Pobot učinkuje tudi, če terjatev ali nasprotna terjatev ob začetku stečajnega postopka še ni zapadla. Prepoved pobotanja pri bančnih poslih iz 316. člena OZ je relativna in pogodbeni stranki se lahko dogovorita, da je pobot kljub vsemu možen.
VSC sodba Cpg 255/2014Višje sodišče v CeljuGospodarski oddelek29.10.2014varščina - ničnost razpisnih pogojev javne dražbeZFPPIPP določa le tiste sestavine, ki jih mora vsebovati vsak razpis javne dražbe, torej nujne sestavine, kar pa ne pomeni, da razpis ne sme vsebovati kakšnih drugih pogojev, ki v zakonu niso izrecno določeni, niso pa tudi z zakonom prepovedani, še zlasti, če gre za določila s katerimi se zasledujejo temeljna načela stečajnega postopka, kot je načelo hitrosti in zagotavljanja najugodnejših pogojev glede višine plačila terjatev upnikov.
VSC Sodba Cpg 167/2018Višje sodišče v CeljuGospodarski oddelek16.01.2019nastanek obveznosti - sklenitev pogodbe - zapadlost terjatve - prijava v stečajnem postopku - stroški stečajnega postopkaPogodba o poslovnem sodelovanju, na podlagi katere je nastala terjatev, vtoževana v obravnavani zadevi, je sklenjena 11. 4. 2013. S sklenitvijo pogodbe nastanejo obveznosti, tudi sedaj vtoževana terjatev, medtem ko je zapadlost terjatve lahko sočasna s sklenitvijo pogodbe ali kasnejša in pomeni časovni trenutek, ko upnik lahko zahteva izpolnitev. Pri vtoževnih terjatvah ne gre za terjatve, ki bi izhajale iz pogodbe sklenjene od začetka postopka prisilne poravnave do začetka stečajnega postopka (ta se je pri toženi stranki začel 24. 9. 2013) in zgolj takšnih terjatev, pravno dopustnih skladno z določbo 151. člena ZFPPIPP in v zvezi z drugim odstavkom 298. člena ZFPPIPP (veljavnega v času začetka stečajnega postopka nad toženo stranko) ni potrebno prijavljati v stečajnem postopku, ker sodijo med občasne stroške stečajnega postopka skladno z določbo 1. točke tretjega odstavka 355. člena ZFPPIPP. Prav ima pritožba, da gre pri vtoževani terjatvi za terjatev iz...
VSC Sodba Cpg 178/2019Višje sodišče v CeljuGospodarski oddelek11.02.2020bianco menica - pooblastilo za izpolnitev bianco menice - zastaranje terjatveNa tako izpolnjeni menici je bila tožena stranka navedena kot trasant in trasat, kar pomeni, da gre za trasirano lastno menico, ki je veljavna, saj ima vse sestavine po Zakonu o menici (ZM). Kot utemeljeno navaja tožeča stranka je sodišče prve stopnje slednje prezrlo in zmotno presodilo, da bi moralo biti besedilo ″plačajte za to″ spremenjeno v besedilo ″plačam, bom plačal, plačamo″.Pritožbeno sodišče ne more slediti niti (sicer pravočasnim) ugovornim navedbam tožene stranke, da v menici naveden datum dospelosti menice 16. 1. 2013 ni pravilen, ker da je obveznost po pogodbi o kratkoročnem kreditu zapadla v plačilo 30. 10. 2009 in bi moral biti ta datum naveden tudi v menici, kar pa ne drži. Pooblastilo za izpolnitev menice pooblašča imetnika menice, da sam določi tudi rok dospelosti menice, ki pa ni nujno enak datumu zapadlosti obveznosti po kreditni pogodbi, kot to zmotno navaja tožena stranka. Ker po določbi 78. člena ZM menična obveznost iz obravnavane...
VSC sklep Cpg 312/2014Višje sodišče v CeljuGospodarski oddelek14.01.2015sosporništvo - navadno - enotno - zavarovanec - zavarovalnica - pritožba zavarovalniceKer v tem pravdnem postopku nastopata na strani tožene stranke dve pravni osebi, tožeča stranka je namreč (z 19. 2. 2013 vloženo tožbo (oziroma predlogom za izvršbo na podlagi verodostojne listine)) tožila dve toženi stranki, je podano pasivno sosporništvo. Pritožbo zoper izdano vmesno sodbo prve stopnje pa je vložila le druga tožena stranka (in ne tudi prva tožena stranka). Toda ker se obravnavani gospodarski spor lahko reši na različna načina za toženi stranki (in ne le na enak način za obe), toženi stranki nista enotna sospornika, ki bi se štela za enotno pravdno stranko, temveč sta navadna sospornika. Zato se učinek vložene pritožbe druge tožene stranke zoper vmesno sodbo prve stopnje ne more in se ne razteza tudi na prvo toženo stranko.
VSC sodba Cpg 93/2017Višje sodišče v CeljuGospodarski oddelek17.05.2017pogodba sklenjena za nedoločen čas - odpoved trajnega dolžniškega razmerja - odpovedni rokBistveno je, da je tožena stranka bila podpisnik pogodbe iz leta 2003, da je v njej navedena kot solastnik ogrevalnega sistema z določenim solastniškim deležem, ki je bil osnova za obračun stroškov tožeče stranke kot upravitelja sistema. S to pogodbo je tožena stranka sprejela zavezo, da bo upoštevala šestmesečni odpovedni rok in v primeru odpovedi je slednje ključno, ne pa njen status lastništva. Odpovedano dolžniško razmerje preneha, ko preteče s pogodbo določen odpovedni rok, če takšen rok ni določen s pogodbo, pa po preteku z zakonom določenega, običajnega oziroma primernega roka. Pogodbeni, sedaj pravdni stranki, sta dogovorili šestmesečni odpovedni rok in tožena stranka ga je dolžna spoštovati in v tem obdobju ravnati kot pred začetkom teka odpovednega roka, kar pomeni izpolnjevati obveznosti po pogodbi. Ta obveznost je v plačilu nastalih fiksnih stroškov upravljanja.
VSC sklep Cpg 79/2014Višje sodišče v CeljuGospodarski oddelek22.03.2012pravdni stroški - priznanje terjatve v stečajnem postopku - umik tožbePriznanje zahtevka je možno analogno šteti kot izpolnitev zahtevka; čeprav res še ni plačala s priznanjem, je treba upoštevati, da tožena stranka kot stečajni dolžnik priznane terjatve ne more izplačati takoj, ko jo prizna, ampak se upnik poplača iz stečajne mase v skladu z določbami, ki veljajo za poplačilo terjatev stečajnega dolžnika. Glede na to, da pomeni priznanje terjatve »izpolnitev zahtevka«, bi morala tožeča stranka takoj umakniti tožbo, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek (priznala terjatev v stečaju), da bi si tožeča stranka zagotovila priznanje pravdnih stroškov po pravilih o povrnitvi stroškov pravdnega postopka.
VSC sklep Cpg 334/2014Višje sodišče v CeljuGospodarski oddelek21.01.2015prepozna pritožba - fikcija vročitveV sodni praksi je večkrat odločeno, da je besedno zvezo “po poteku roka” potrebno razlagati tako, da se vročitev šteje za opravljeno zadnji dan 15 dnevnega roka. Ker je bila izpodbijana sodba toženi stranki vročena 27. 6. 2014, je naslednji dan, to je 28. 6. 2014 začel teči petnajstdnevni rok rok za vložitev pritožbe, ki se je iztekel 12. 7. 2014, ki je bila sobota. Če je zadnji dan roka sobota ali nedelja, praznik ali drug dela prost dan, se rok izteče s pretekom prvega prihodnjega delavnika. Prvi delavnik je bil ponedeljek 14. 7. 2014 in tega dne bi tožena stranka morala vložiti pritožbo, da bi štela za pravočasno.
VSC sklep Cpg 349/2013Višje sodišče v CeljuGospodarski oddelek12.02.2014pravdni stroški - nastanek - nadaljevanje prekinjenega pravdnega postopka - načelo enakega obravnavanja upnikovIzhajajoč že iz načela enakega obravnavanja upnikov po 46. členu ZFPPIPP ni razumnega razloga za drugačno obravnavo upnika (tožeče stranke) iz druge situacije, ki mu zaradi poteka časa ni uspelo pridobiti izvršilnega naslova za terjatev in pravdne stroške. Do njega je prišel kasneje zaradi prerekanja stečajnega upravitelja in po nadaljevanju prekinjenega pravdnega postopka. Torej bodo tudi pravdni stroški za pridobitev izvršilnega naslova (v končni fazi) nastali po začetem stečajnem postopku in jih bo moral stečajni dolžnik plačati kot stroške stečajnega postopka. V tem primeru nadaljevanja pravdnega postopka po prerekanju stečajne upraviteljice stroški tožeče stranke niso nastali, ko so dejansko nastali, ampak šele, ko je sodišče o njih odločilo s sodno odločbo (prim. prvi odstavek 163. člena ZPP).

Izberi vse|Izvozi izbrane