Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 609cT1WU0MlMjBDcGclMjAzMzMvMjAxMyZkYXRhYmFzZSU1QlNPVlMlNUQ9U09WUyZkYXRhYmFzZSU1QklFU1AlNUQ9SUVTUCZfc3VibWl0PWklQzUlQTElQzQlOERpJnJvd3NQZXJQYWdlPTIwJm9yZGVyPWRhdGUmZGlyZWN0aW9uPWRlc2M=
 DokumentSodiščeOddelekDatumInstitutJedro
VSL Sklep II Ip 2169/2019Višje sodišče v LjubljaniIzvršilni oddelek04.12.2019stroški izvršilnega postopka - uspeh strank v postopku - vrednost spornega predmeta - preživnina - izvršba - zavarovanjeDoločbe 38. člena ZIZ ne izključujejo uporabe splošnega pravila odločanja o stroških po merilu uspeha in tudi niso neskladne z njim, temveč dodatno regulirajo posamične stroškovne obveznosti strank (predvsem upnika) v določenih fazah izvršilnega postopka z upoštevanjem njegovih posebnosti. Zakonska določba 154. člena ZPP, enako kot določba šestega odstavka 38. člena ZIZ, ne ukinja uspeha strank kot splošnega merila za odločanje o povrnitvi stroškov, temveč vzporedno uvaja še ločeno merilo za krivdno povzročene posamične stroške med postopkom "ne glede na izid" postopka. Ni pa mogoče uporabiti krivdnega principa za odločanje o stroških vsega postopka, neodvisno od njegovega končnega izida in je izjema predvidena z določbo 158. člena ZPP.
VSC Sodba Cpg 155/2019Višje sodišče v CeljuGospodarski oddelek04.12.2019izpolnitev obveznosti - izpolnitev tretjega - poroštvoIzpolnitev tožene stranke kot tretje osebe je veljavna (če jo upnik sprejme) in povzroči prenehanje obveznosti. Z zatrjevanimi nakazili oziroma plačili, kot jih je ugotovilo sodišče prve stopnje, je tožeča stranka zapirala le tiste obveznosti E. d.o.o., ki jih je v plačilih (v nalogih, cesijskih pogodbah oziroma asignacijah) v sklicih oziroma pod namen navedla sama tožena stranka, s čemer je tožena stranka opravila izbiro o izpolnitvi, o kateri je bila banka obveščena. S tem je torej tožena stranka izrazila svojo voljo, da plača tuj dolg, s tem pa je v skladu s prvim odstavkom 271. člena OZ izpolnila drugo obveznost E.d.o.o. v razmerju do banke in ne obveznost po kreditni pogodbi, za katero je prevzela poroštvo.
VSC Sklep II Cpg 154/2019Višje sodišče v CeljuGospodarski oddelek27.11.2019začasna odredba v zavarovanje denarne terjatve - razpolaganje s premoženjem - subjektivna nevarnost za uveljavitev terjatvePrvotoženec je razpolagal s pogodbo o odsvojitvi nepremičnine z dne 21. 7. 2016 in s pogodbo o odsvojitvi poslovnega deleža z dne 15. 12. 2016, tožeča stranka pa je vložila tožbo zaradi plačila obravnavane terjatve septembra 2018 in predlog za začasno odredbo aprila 2019, tako da je med razpolaganji in predlagano začasno odredbo minilo cca 2,5 leti. Tudi če je do odsvajanj prvotoženca prišlo po vložitvi prve tožbe tožeče stranke, ki jo je po njenih trditvah v predlogu za izdajo začasne odredbe vložila pri Okrožnem sodišču v Mariboru primarno zaradi povračila 99.460,00 EUR in plačila uporabnine 97.500,00 EUR, slednja nima zveze z obravnavano odškodninsko terjatvijo, ki jo želi tožeča stranka zavarovati. Tožeča stranka tudi ni pojasnila razlogov zakaj je odlašala z vložitvijo tožbe in predloga za izdajo začasne odredbe. V dejanskih okoliščinah tega primera je prvotoženec izpodbil verjetno nevarnost, da je zaradi njegovega odtujevanja, skrivanja ali...
VSC Sodba Cpg 160/2019Višje sodišče v CeljuGospodarski oddelek20.11.2019informativni dokaz - izvedensko mnenje - sklepčnost tožbe - trditveno in dokazno breme - odgovornost delodajalca za škodo - ekskulpacija odgovornosti - spolzka tlaZa zadosti opredeljene trditve v zvezi z zatrjevano odškodninsko odgovornostjo tožene stranke je tožeča stranka pravilno predlagala dokaz z izvedencem s področja varstva pri delu, saj je svoje trditve, ki jih je opredelila, v nasprotju z zmotnim pritožbenim stališčem, že na nivoju konkretnosti, morala še dokazati. Tako ne gre za situacijo, da bi tožeča stranka šele na podlagi izvedenega dokaza nato podala trditve (informativni dokaz, ki je v procesni teoriji in praksi nedovoljen dokaz) kot zmotno meni pritožba. Trditveno breme se nanaša na dejstva kot del procesnega gradiva, ne pa na pravno podlago, ki je toženki celo ni treba navajati. Sklepčnost tožbe je vprašanje materialnega prava in ne procesno pravno vprašanje. Pri sklepčnosti gre za abstraktno vprašanje ali bi sodišče lahko izdalo ugodilno sodbo, če bi se zatrjevana dejstva izkazala za resnična. Sklepčnost tožbe se presoja izključno na podlagi trditev, ki jih tožeča stranka navede v tožbi. Pritožba...
VSL Sodba II Cpg 229/2019Višje sodišče v LjubljaniGospodarski oddelek14.11.2019spor majhne vrednosti - večstanovanjska stavba - dobava toplotne energije - izterjava denarne obveznosti - terjatev dobavitelja do posameznega etažnega lastnika - ključ delitve stroškov - posredovanje podatkov o etažnem lastniku - sklepčnost - trditveno in dokazno bremeUpravnik v tej zadevi ni hkrati delil in tudi prejemal plačil od posameznega etažnega lastnika ter jih nato posredoval tožeči stranki. Vendar pa zgolj dogovor, da tožeča stranka kot dobavitelj račune neposredno izstavlja etažnim lastnikom, upravnika zakonske obveznosti po drugem odstavku 71. člena SZ-1 ne more razbremeniti. V Aneksu št. 1 je bil namreč določen le drugačen način plačevanja obveznosti, kot ga predvideva prvi odstavek 71. člena SZ-1, delitev stroškov pa je še vedno ostala v domeni upravnika.
VSC Sodba Cpg 139/2019Višje sodišče v CeljuGospodarski oddelek13.11.2019procesni pobotni ugovor - izvenpravdni pobot - litispendenca - res iudicata - prepoved reformatio in peiusPravda začne teči z vročitvijo tožbe toženi stranki. S tem trenutkom nastopi visečnost pravde oziroma litispendenca. Najpomembnejša posledica litispendence je, da se med istima strankama ne sme začeti nova pravda o isti stvari. Litispendenco ustvari tudi uveljavljane ugovora pobota v pravdi. Sodišče prve stopnje o tožbenem zahtevku odloča po stanju ob koncu glavne obravnave. Ob koncu glavne obravnave je bila terjatev tožene stranke v znesku 22.035,00 EUR že pravnomočno zavrnjena. Tisto, kar je pravnomočno razsojeno, je šteti za resnično (res iudicata pro veritate accipitur), o isti stvari pa je prepovedano ponovno odločati (ne bis in idem). Tožena stranka pa lahko v pravdi z izvenpravdnim pobotanjem uspe le, če bo zatrjevala in dokazala obstoj, višino in dospelost terjatve ter dejstvo, da je podala pobotno izjavo. Pritožbeno sodišče pa ne sme spremeniti sodbe v škodo stranke, ki se je pritožila, če se je pritožila samo ona.
VSC Sodba in sklep Cpg 107/2019Višje sodišče v CeljuGospodarski oddelek06.11.2019financiranje - pogodba o izvajanju programa zdravstvenih storitev - zdravstvene storitveUpoštevajoč določbo prvega odstavka 63. člena ZZVZZ je za spremembo v Splošnem dogovoru za leto 2017 dogovorjenih kalkulativnih elementov za vrednotenje programov zdravstvenih storitev, kot je bil po tožeči stranki zatrjevani sklep vlade o povišanju plač v javnem sektorju, ko so se te povišale za dva plačna razreda, potrebna sprememba Splošnega dogovora oziroma soglasje podpisnikov oziroma sklep arbitraže, če ni soglasja, oziroma sklep vlade, če soglasja ne doseže niti arbitraža. Sodišče prve stopnje je določilo četrtega odstavka 9. člena SD za leto 2017 pravilno razlagalo, ko je pojasnilo, da se avtomatsko usklajevanje lahko nanaša le na primere, ko tožena stranka ima na podlagi SD že določene kalkulativne elemente, torej izhodišča za cene, kakor to izhaja iz prvega odstavka 63. člena v zvezi s členom 66 ZZVZZ. V obravnavanem primeru pa tega ni imela, saj je, kot je to razvidno tudi iz obrazložitve obračuna novih cen upoštevaje višje plače, ki ga je...
VSC Sodba Cpg 134/2019Višje sodišče v CeljuGospodarski oddelek10.10.2019plačilo v izvršbi - razveljavitev izvršilnega naslova - nasprotna izvršba - pravdni postopek - neupravičena pridobitevTožena stranka kot upnica je v situaciji, ko je tožeča stranka zoper pravnomočno sodbo vložila revizijo kot izredno pravno sredstvo, sprejela tveganje, da bo izvršilni naslov, na podlagi katerega je predlagala izvršbo, pravnomočno odpravljen, spremenjen, razveljavljen ali izrečen za neveljavnega. Z razveljavitvijo izvršilnega naslova pa je skladno z določbo 67. člena ZIZ tožeča stranka kot dolžnik pridobila pravico, da od tožene stranke kot upnika zahteva, da ji vrne tisto, kar je z izvršbo dobila. V konkretnem primeru je bil razveljavljen izvršilni naslov in ne sklep o izvršbi, vendar tožena stranka zmotno meni, da lahko zadrži tisto, kar je prejela na podlagi pravnomočnega sklepa o izvršbi, ker je odločilno, da je bil razveljavljen izvršilni naslov kot pravna podlaga za vložitev predloga za izvršbo. Sklep o izvršbi je smel biti realiziran, vendar kasnejša razveljavitev izvršilnega naslova omogoča dolžniku, da tisto, kar je upnik v izvršbi prejel vrne...
VSM Sodba I Cpg 118/2019Višje sodišče v MariboruGospodarski oddelek03.10.2019izvršnica - pogoji za vnovčitev - ugovori iz temeljnega posla - neupravičena pridobitev - potrebni pravdni stroški - potni stroški odvetnikaUnovčitev izvršnice, ki vsebuje vse zakonske sestavine iz 39. člena ZPreZP-1 in je nastopila njena zapadlost, je namreč nepogojna, saj velja neizpodbitna domneva, da izvršnica vsebuje nepreklicno pooblastilo dolžnika (izdajatelja izvršnice) upniku, da zahteva izvršitev plačilne transakcije v breme dolžnikovih denarnih sredstev v skladu z izvršnico in nepreklicno soglasje dolžnika vsem ponudnikom plačilnih storitev za izvršitev take transakcije (drugi odstavek 39. člena ZPreZP-1). Vendar pa mora za uspešno uveljavitev svojega zahtevka doseči ugotovitev, da je izvršnica v celoti ali deloma (za določen znesek) neveljavna. Vse dokler izvršilni naslov, v obravnavani zadevi izvršnica, ni spremenjena, izrečena za nično ali neveljavno, namreč učinkuje z vsebino, kakršna iz nje izhaja in predpostavlja, da je bila unovčitev izvršnice utemeljena. Vse dokler izvršilni naslov obstoji, obstoji tudi pravna podlaga za obveznost, ki iz njega izhaja, zato je zahtevek iz naslova...
VSC Sodba Cpg 64/2019Višje sodišče v CeljuGospodarski oddelek24.09.2019prenos delnic - nakup lastnih delnic - dopustnost dogovora - pogodba o prenosu delnic - dopustnost pogodbenega namenaStranki sta sklenili dogovor o prenosu delnic na toženo stranko ob plačilu kupnine tožene stranke, plačane s kreditom tožeče stranke pri Banki ..., in stroškov. Sklenili sta mandatno pogodbo oziroma pogodbo o naročilu. Poleg pogodbene je določba 776. člena OZ tudi zakonska podlaga za utemeljenost tožbenega zahtevka.
VSC Sodba Cpg 111/2019Višje sodišče v CeljuGospodarski oddelek11.09.2019pogodbena kazen - splošni pogoji pogodbe - načelo vestnosti in poštenjaPogodbene zaveze, ki pomenijo nasprotovanje načelu vestnosti in poštenja, se smejo izključiti ali pa uporabiti na način, da bo pravni položaj uravnotežen za obe pogodbeni stranki. Za takšno situacijo v obravnavanem primeru gre, ko je tožena stranka plačala tožeči stranki na podlagi dejansko odvedene količine odpadne vode v kanalizacijsko omrežje in višje plačilo kot ga terja tožeča stranka, bi bilo nepravično. Prejela bi plačilo za obseg storitev, ki jih ni opravila.
VSC Sodba Cpg 86/2019Višje sodišče v CeljuGospodarski oddelek04.09.2019povrnitev premoženjske škode - odškodninska odgovornost države za delo sodnikaRavnanje sodnika je protipravno, kadar gre za nerazumno odstopanje od jasnih določb materialnega prava ter uveljavljene sodne prakse, da se zahteva kvalificirana stopnja napačnosti, ko je ravnanje sodnika v očitnem nasprotju z zakoni ali če je njegova razlaga predpisa namerno v nasprotju z ustaljeno sodno prakso. Vsaka napačna uporaba materialnega prava, zaradi katere je razveljavljena odločitev sodišča, še ne pomeni protipravnega ravnanja sodišča.
VSL Sodba in sklep I Cpg 432/2018Višje sodišče v LjubljaniGospodarski oddelek27.08.2019združitev pravd v skupno obravnavanje - litispendenca - stranska intervencijaNegativna procesna predpostavka litispendence zaradi združitve zadev v skupno obravnavanje ni prenehala. Stranski intervenient mora dajati predloge in opravljati vsa druga pravdna dejanja v rokih, v katerih bi lahko to storila stranka, ki se ji je pridružil. Predpravdno mnenje dopolnjuje to, kar je pritožnica navedla že v tožbi. Že izdelano mnenje bi poleg dopolnjevanja trditvene podlage imelo kvečjemu vlogo navedb, s katerimi se strokovno postavi pod vprašanje pravilnost izdelanega izvedenskega mnenja, ki bi ga odredilo sodišče.
VSL Sodba II Cp 409/2019Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek31.07.2019spor majhne vrednosti - posebnosti v postopku v sporih majhne vrednosti - posebna pravila v postopkih majhne vrednosti - pisno izvedena pravdna dejanja - trditveno breme stranke - utemeljitev zahtevka - neobligatornost naroka - razpis naroka - zaslišanje stranke - prekluzija v navajanju dejstev - stečajni postopek - osebni stečaj - dejanje pred začetkom stečaja - vpliv začetka stečajnega postopka na pravdni postopek - vsebina tožbenega zahtevka - zapadlost terjatveKer toženka konkretnih navedb, ki bi utemeljevale zavrnitev tožbenega zahtevka, ni podala, tega tudi ne bi mogla doseči niti s svojim zaslišanjem, saj dokazi služijo ugotavljanju resničnosti navedenih dejstev, ne pa šele njihovemu navajanju. Zato so bili njeni dokazni predlogi za zaslišanje nje kot stranke in prič pravilno zavrnjeni. Sodišče bi narok za glavno obravnavo razpisalo le, če bi ga katera od pravdnih strank zahtevala. Po ustaljeni sodni praksi gre pri tem za izrecno zahtevo razpisa naroka in ni mogoče šteti, da določeni dokazni predlogi pomenijo takšno zahtevo. To velja ne glede na to, ali pravdna stranka nastopa prek pooblaščenca ali samostojno kot pravni laik. Stečajni postopek vpliva le na terjatve upnikov do stečajnega dolžnika, nastale pred začetkom stečajnega postopka. Tožnik pa s tožbo ne zahteva poplačila obveznosti, ki so bile priznane že v okviru stečaja.
VSL Sodba II Cpg 403/2019Višje sodišče v LjubljaniGospodarski oddelek30.07.2019spor majhne vrednosti - splošni dogovor - veljavnost dogovora - kršitev obveznosti - pogodbena kazen - pogoji za izrekTožeča stranka bi morala za utemeljitev svojega tožbenega zahtevka, s katerim je zahtevala plačilo pogodbenih kazni, trditi in dokazati, da ji je s kršitvijo pogodbenih obveznosti tožeče stranke nastala škoda. Nastanka škode pa ni niti zatrjevala. Iz ugotovljenih dejstev sodišča prve stopnje izhaja, da sta se oba opravljena nadzora s strani tožeče stranke nanašala na obdobje pred sprejetjem Splošnega dogovora za pogodbeno leto 2017.
VSC Sodba Cp 183/2019Višje sodišče v CeljuCivilni oddelek18.07.2019določitev drugega izvedenca - nestrinjanje z mnenjem izvedenca - zmotna ugotovitev dejanskega stanjaNestrinjanje z zaključki in mnenjem izvedenca medicinske stroke, ki izhajajo iz pritožbe, tako ne predstavlja podlage niti za določitev novega izvedenca, niti za utemeljenost pritožbenega razloga o zmotno in nepopolno ugotovljenem dejanskem stanju.
VSC Sodba Cpg 79/2019Višje sodišče v CeljuGospodarski oddelek08.07.2019prodajna pogodba - pritožbene novote - pravilna uporaba materialnega prava - materialno pravo - ugovorne navedbe - trditveno in dokazno breme - napotki pritožbenega sodišča - pravna dejanja - pravna vprašanja - ponovno sojenjeSkladno s prvim odstavkom 362. člena ZPP v zvezi s 383. členom ZPP je moralo sodišče prve stopnje le opraviti pravdna dejanja in obravnavati sporna vprašanja, kar je tudi storilo. Nižja sodišča niso vezana na pravna in materialna stališča višjih sodišč, za kar se očitno zavzema pritožba, zato do zatrjevane relativne bistvene kršitve določb pravdnega postopka ni prišlo. S pritožbo toženka torej želi preko lastne razlage določb in pogojev pogodbe, ki se nanašajo na po pogodbi predvideni (redni) prodaji nepremičnine in izvedbi investicije, neutemeljeno na tožnike prevaliti nekakšno dodatno trditveno in dokazno breme glede okoliščin, ki jih tožniki za utemeljenost zahtevka po določbah 5.2. in zadnjega odstavka 2.3. člena pogodbe niso bili dolžni zatrjevati in izkazovati.
VSC Sodba Cp 104/2019Višje sodišče v CeljuCivilni oddelek27.06.2019zastaranje odškodninske terjatve - renta - izgubljeni dobiček (zaslužek) - ugovor zastaranja odškodninske terjatveUgovor zastaranja je materialnopravni ugovor, ki v pravdi, če se izkaže za utemeljenega, narekuje zavrnitev tožbenega zahtevka. Vendar ob zgoraj povzetem ni pritrditi pritožbi, da se je tožena stranka ugovoru zastaranja odpovedala, niti ga ni umaknila, kot zmotno trdi pritožba. Nasprotno, na navedenem naroku je ugovor zastaranja še dodatno utemeljevala, njena navedba, da temelju zahtevka ne nasprotuje, pa je bila dana v zvezi s substanciranjem dokaznega predloga na poziv sodišča in se je očitno nanašala le na odškodninsko odgovornost oziroma po toženi stranki zatrjevan soprispevek tožnika k škodnemu dogodku. Sodišče prve stopnje je materialnopravno presojo ugovora zastaranja pravilno oprlo na 352. člen Obligacijskega zakonika (OZ) in se pri tem utemeljeno sklicevalo tudi na ustaljeno sodno prakso, iz katere izhaja, da v primerih, ko je po rednem teku stvari predvideno, da bo škoda kontinuirano in sukcesivno nastajala tudi v prihodnosti, zastaranje terjatve za sukcesivno...
VSC Sodba in sklep Cpg 70/2019Višje sodišče v CeljuGospodarski oddelek19.06.2019zmotna ocena - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - nepopolna in zmotna ugotovitev dejanskega stanja - dokazna ocenaGre za situacijo, ko sodišče prve stopnje glede na zgoraj opisano ni upoštevalo metodološkega napotka iz 8. člena ZPP in sta podani dve kršitvi. Prva je bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP, saj je sodišče prve stopnje kot navaja tudi samo zaslišalo zakonitega zastopnika toženke, ki je izpovedal tudi v tej smeri, nato pa o izvedbi ter (ne)upoštevanju (dokazni oceni) tega dokaza v obrazložitvi sodbe ni navedlo ničesar, čeprav je zaključilo, da toženka ni izkazala obstoja nasprotne terjatve. Hkrati je podana tudi zmotna ugotovitev dejanskega stanja, saj je v preostalem delu argumentacija sodišča prve stopnje v zvezi s predloženimi računi sicer v skladu s formalnimi okviri proste dokazne ocene, a je vsebinsko neprepričljiva, ker je v nasprotju z nenapisanimi, neformalnimi dokaznimi pravili.
VSC Sodba I Cpg 72/2019Višje sodišče v CeljuGospodarski oddelek12.06.2019navidezna solastnina - dejanska etažna lastnina - pogodba o upravljanju - vplačilo v rezervni sklad - upravnik - etažni lastnik - zakoniti zastopnikPravilni materialnopravni zaključek sodišča prve stopnje, da gre med pravdnima strankama za navidezno solastnino oziroma za dejansko etažno lastnino, ki kot takšna uživa pravno varstvo etažne lastnine, temelji na ugotovitvah, da je med pravdnima strankama v teku nepravdni postopek za vzpostavitev etažne lastnine in da so solastniki predhodno v naravi nepremičnine oziroma nepremičnino že razdelili (toženka npr. koristi pretežni del prostorov „stolpiča C“ in nekaj parkirišč in ima na tem delu dejansko izključno lastnino). Na tej podlagi je sodišče prve stopnje, ker gre za nepremičnino z več kot osmimi posameznimi deli in več kot dvema solastnikoma, pravilno zaključilo še, da morajo etažni lastniki določiti upravnika, kar šteje za posel rednega upravljanja (118. člen Stvarnopravnega zakonika (SPZ)), da morajo ustanoviti rezervni sklad (119. člen SPZ), da je sporna pogodba med S. d.d. in dejanskimi etažnimi lastniki z aneksom veljavna (podpisala jo je več...

Izberi vse|Izvozi izbrane