<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Upravno sodišče
Upravni oddelek

UPRS sodba III U 180/2016
ECLI:SI:UPRS:2016:III.U.180.2016

Evidenčna številka:UN0021971
Datum odločbe:01.07.2016
Senat, sodnik posameznik:Andrej Orel (preds.), Lea Chiabai (poroč.), Valentina Rustja
Področje:BREZPLAČNA PRAVNA POMOČ
Institut:brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - premoženje prosilca - s služnostjo obremenjena nepremičnina - možnost razpolaganja - prepoved odtujitve in obremenitve

Jedro

Pravni standard „možnost razpolaganja“ je treba razumeti v okviru pravne upravičenosti do razpolaganja, ki imetniku premoženjske pravice daje sposobnost, da to pravico prenese, jo obremeni, spremeni ali se ji odpove, kot tudi da to premoženje na drugačen pravnoposlovni način unovči in si tako zagotovi lastna sredstva. Sodišče meni, da vknjižena pravica dosmrtnega užitka v korist tožnikove mame ni ovira, da bi tožnik ne mogel razpolagati s solastnim deležem na tej nepremičnini.

Ovira za razpolaganje z nepremičnino, torej vknjižena pravica prepovedi odtujitve in obremenitve, je nastala tudi po volji tožničinega moža, kar pomeni, da niso izkazani upravičeni razlogi, ki bi dopuščali sklepanje, da je do tega prišlo brez njegovega soglasja. Sodišče zato ugotavlja, da niso izpolnjeni pogoji iz tretjega odstavka 14. člena ZBPP, ki bi omogočali izvzetje vrednosti solastnega deleža tožničinega moža na stanovanju pri ugotavljanju materialnega položaja tožničine družine, kar pa pomeni, da je višina vrednosti premoženja taka, da tožnica ne izpolnjuje finančno materialnega kriterija za dodelitev brezplačne pravne pomoči.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Tožena stranka je z izpodbijano odločbo zavrnila prošnjo tožnice za dodelitev brezplačne pravne pomoči v zadevi opr. št. P 75/2015, ki se vodi pri Okrajnem sodišču v Piranu. V obrazložitvi je pojasnila, da se po določbi 11. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) pri odločanju o prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči, upošteva finančni položaj prosilca in drugi z zakonom določeni pogoji. Finančni položaj prosilca se ugotavlja glede na njegove dohodke in prejemke ter dohodke in prejemke njegove družine ter glede na premoženje, ki ga ima prosilec in njegova družina. Do brezplačne pravne pomoči je upravičena oseba, ki, glede na svoj finančni položaj in glede na finančni položaj svoje družine, brez škode za svoje socialno stanje in socialno stanje svoje družine ne bi zmogla poravnati stroškov postopka. Šteje se, da je socialno stanje prosilca in njegove družine ogroženo, če mesečni dohodek na člana družine ne presega dvakratnika zneska minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialnovarstvene prejemke. Ta zakon je Zakon o socialno varstvenih prejemkih (v nadaljevanju ZSVarPre), ki v 8. členu kot minimalni dohodek določa znesek 288,81 EUR, torej je dvakratnik tega zneska 577,62 EUR. Kot premoženje prosilca se upošteva premoženje, ki dosega ali presega višino 13.862,88 EUR in osebni avtomobil ali enosledno vozilo, ki presega vrednost 8.086,68 EUR.

2. Tožena stranka je ugotovila, da iz spisovnih podatkov izhaja, da živi prosilka v gospodinjski skupnosti z možem in dvema mladoletnima otrokoma. V obdobju treh mesecev pred mesecem vložitve prošnje, je iz naslova zaposlitve prejela 2.000,97 EUR plače, imela pa je tudi gotovinske prilive na svoj račun. Tožnica je solastnica do ½ nepremičnine, to je dela stavbe št. 109 v stavbi 1416 k.o. ..., ki je v naravi stanovanje na naslovu A., v katerem živi skupaj s svojo družino. Posplošena vrednost stanovanja je 129.401,00 EUR. Tožničina otroka nimata lastnega premoženja ali lastnih dohodkov, prejemata pa otroški dodatek. Tožničin mož je zaposlen in je v treh mesecih pred vložitvijo vloge prejel plačo v skupni višini 2.498,21 EUR, poleg tega pa še en priliv na račun. Tožena stranka je ugotovila, da je tožničin mož tudi solastnik do ½ nepremičnine, to je dela stavbe št. 11, v stavbi 1240 k.o. ..., ki je v naravi stanovanje na naslovu B v ... Posplošena vrednost tega stanovanja je 129.154,00 EUR.

3. Tožena stranka je ugotovila, da tožničina plača, plača njenega moža, prilivi na njuna računa in otroški dodatek znašajo mesečno 508,68 EUR in ne presegajo dvakratnika osnovnega zneska minimalnega mesečnega dohodka, ki znaša 577,62 EUR. Tožena stranka je nadalje odločila, da se v premoženje, s katerim razpolaga tožničina družina, ne šteje vrednost stanovanja na naslovu A., v katerem biva, šteje pa se vrednost solastnega deleža njenega moža pri nepremičnini, to je stanovanju na naslovu B. v ... v višini 64.577,00 EUR, saj v njem ne prebivajo. Vrednost tega premoženja presega višino 13.862,88 EUR, ki je določen po 13. členu ZBPP in torej tožnica ne izpolnjuje subjektivnega pogoja za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Ker morata biti za dodelitev brezplačne pravne pomoči kumulativno izpolnjena tako subjektivni, torej finančno materialni kriterij, in objektivni kriterij, slednjega tožena stranka ni preverjala, pač pa je zaradi neizpolnjevanja subjektivnega pogoja tožničino prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči zavrnila.

4. Tožnica se z odločitvijo tožene stranke ne strinja in v tožbi navaja, da je tožena stranka napačno ugotovila dejansko stanje in posledično napačno uporabila materialno pravo. Nepremičnina, del stavbe št. 11 v stavbi št. 1240 k.o. ..., to je stanovanje na naslovu B. v ..., je v solasti njenega moža C.C. do deleža ½. Gre za nepremičnino, v kateri njena družina ne biva niti nima na tem naslovu prijavljenega bivališča. Mož je solastni delež na stanovanju pridobil na podlagi pogodbe o izročitvi in razdelitvi premoženja, ki jo je sklenil z D.D. in E.E. kot izročevalcema ter F.F. kot prvim prevzemnikom. D.D. je s pogodbo pridobila pravico brezplačnega dosmrtnega užitka na tem stanovanju. Užitek posega v lastninska upravičenja, saj lastniku ostane le gola lastninska pravica, užitkar pa lahko izvrševanje užitka celo prenese na drugo osebo. S to pogodbo je bila dogovorjena tudi prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnine. Iz opisanega razloga ni možnosti razpolaganja z nepremičnino in je zato tožena stranka ne bi smela upoštevati kot del premoženja. Sodišču predlaga, da izpodbijano odločbo odpravi, toženi stranki pa tudi naloži plačilo stroškov postopka. Predlaga tudi, da se zadeva združi s postopkom, v katerem njen mož prav tako izpodbija odločbo, s katero je bila zavrnjena njegova prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči, utemeljitev tožene stranke pa je enaka. Prosi tudi, da se jo oprosti plačila sodne takse.

5. Tožena stranka v odgovoru na tožbo navaja, da med strankama ni sporno, da je mož tožnice solastnik do 1/2 nepremičnine, to je stanovanja na B. v ... in da je pri tej nepremičnini na podlagi notarskega zapisa pogodbe o izročitvi in razdelitvi premoženja vknjižena pravica brezplačnega dosmrtnega užitka v korist D.D., na podlagi iste pogodbe pa vknjižena tudi prepoved odtujitve in obremenitve v njeno korist. Tožena stranka navaja, da se po določbi tretjega odstavka 14. člena ZBPP pri ugotavljanju materialnega položaja prosilca in njegove družine, v premoženje ne šteje premoženje, s katerim prosilec in njegova družina ne morejo razpolagati in to takrat, če izkažejo upravičene razloge, zaradi katerih je razpolaganje s premoženjem omejeno in na podlagi katerih je mogoče utemeljeno sklepati, da jih prosilec ali njegovi družinski člani niso zakrivili po lastni volji. Tožnica v postopku za dodelitev brezplačne pravne pomoči ni navajala, da z nepremičnino ne bi bilo mogoče razpolagati, niti okoliščin, na podlagi katerih bi bilo mogoče utemeljeno sklepati, da nemožnost razpolaganja ne izvira iz volje družinskega člana. V obravnavanem primeru ustanovitev užitka sama po sebi še ne pomeni omejitve razpolaganja, saj lahko lastnik med trajanjem užitka razpolaga s stvarjo tako, da prenese lastnino. Glede vknjižene prepovedi odtujitve in obremenitve pa je treba presojati tudi drugi pogoj, to je ali te omejitve niso prosilec in njegovi družinski člani zakrivili po lastni volji. V obravnavanem primeru je bila prepoved odtujitve in obremenitve ustanovljena z izročilno pogodbo, pri čemer je bil tožničin mož pogodbena stranka. Ne gre torej za okoliščino, na katero ta ne bi imel vpliva, saj je pri sklenitvi pogodbe sodeloval. Zaradi tega, pogodbeno dogovorjena omejitev razpolaganja z nepremičnino ne pomeni okoliščine, ki bi na podlagi tretjega odstavka 14. člena ZBPP opravičevala izvzem nepremičnine iz premoženja, ki se upošteva pri ugotavljanju upravičenosti do brezplačne pravne pomoči.

K točki I izreka:

6. Tožba ni utemeljena.

7. Po presoji sodišča je odločba tožene stranke pravilna in zakonita, izhaja iz podatkov v upravnih spisih ter ima oporo v materialnih predpisih, na katere se sklicuje. Tožena stranka je v obrazložitvi izpodbijane odločbe navedla utemeljene razloge za svojo odločitev in jih argumentirala. Sodišče zato v celoti sledi njeni obrazložitvi (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sodišču - v nadaljevanju: ZUS-1). V zvezi s tožničinimi navedbami pa še dodaja:

8. Tožena stranka je, po mnenju sodišča, pri svoji odločitvi pravilno izhajala iz določbe tretjega odstavka 11. člena ZBPP, po katerem se, kot eden od pogojev za dodelitev brezplačne pravne pomoči, ugotavljajo materialni položaj prosilca in drugi pogoji, določeni z zakonom. 13. člen ZBPP določa, da je do brezplačne pravne pomoči upravičena oseba, ki glede na svoj materialni položaj in glede na materialni položaj svoje družine brez škode za svoje socialno stanje in socialno stanje svoje družine ne bi zmogla stroškov sodnega postopka, oziroma stroškov nudenja pravne pomoči. Šteje se, da je socialno stanje prosilca in njegove družine zaradi stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči ogroženo, če mesečni dohodek prosilca oziroma mesečni povprečni dohodek na člana družine ne presega višine dveh osnovnih zneskov minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialnovarstvene prejemke. Tožena stranka tudi pravilno ugotavlja, da se kot premoženje prosilca in njegove družine upošteva premoženje, ki dosega ali presega višino 13.862,88 EUR in osebni avtomobil ali enosledno vozilo, ki presega vrednost 8.086,68 EUR.

9. V zadevi ni sporno, da dohodki tožnice in njenih družinskih članov, vključno z vsemi prilivi na njen račun in račun njenega moža v času treh mesecev pred vložitvijo prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči, znašajo manj od dvakratnika osnovnega zneska minimalnega mesečnega dohodka. Prav tako tudi ni sporno, da se v premoženje, s katerim razpolaga tožnica in njena družina, ne šteje vrednost stanovanja, v katerem bivajo. Sporno tudi ni, da je tožničin mož solastnik stanovanja na naslovu B. v ..., da je vrednost njegovega solastniškega deleža 64.577,00 EUR, da v tem stanovanju tožnica in njeni družinski člani ne živijo, da je tožničin mož solastni delež pridobil na podlagi pogodbe o izročitvi in razdelitvi premoženja, ki jo je sklenil s svojo mamo D.D. ter da je v njeno korist pri tem stanovanju vknjižena pravica dosmrtnega užitka in vknjižena prepoved odtujitve in obremenitve te nepremičnine. Sporno pa je ali je, glede na opisani bremeni nepremičnine, dopustno vrednost solastnega deleža tožničinega moža pri tem stanovanju šteti kot premoženje, ki se upošteva pri odločanju o dodelitvi brezplačne pravne pomoči ali pa kot premoženje, s katerim tožničin mož ne more razpolagati. Po določbi tretjega odstavka 14. člena ZBPP se namreč pri ugotavljanju materialnega položaja prosilca in njegove družine premoženje, s katerim prosilec in njegova družina dejansko ne morejo razpolagati, ne upošteva, če prosilec ali druge osebe izkažejo upravičene razloge, zaradi katerih je razpolaganje s tem premoženjem omejeno in na podlagi katerih je mogoče utemeljeno sklepati, da jih prosilec ali njegovi družinski člani niso zakrivili po lastni volji. Tožnica namreč trdi, da vknjižena dosmrtni užitek in prepoved odtujitve in obremenitve onemogočata razpolaganje z nepremičnino.

10. Sodišče meni, da je pravni standard „možnost razpolaganja“ treba razumeti tako v okviru pravne upravičenosti do razpolaganja, ki imetniku premoženjske pravice daje sposobnost, da to pravico prenese, jo obremeni, spremeni ali se ji odpove, kot tudi da to premoženje na drugačen pravnoposlovni način vnovči in si tako zagotovi lastna sredstva (tako Vrhovno sodišče RS v sodbi, opr. št. X Ips 236/2013 z dne 10. 12. 2014). Sodišče meni, da vknjižena pravica dosmrtnega užitka v korist tožnikove mame pri stanovanju na naslovu B. v ... ni ovira, da bi tožnik ne mogel razpolagati s solastnim deležem pri tej nepremičnini, kot napačno navaja tožeča stranka. Po določbi 230. člena Stvarnopravnega zakonika (SPZ) je užitek osebna služnost, ki daje pravico uporabljati in uživati tujo stvar ali pravico tako, da se ohranja njena substanca. Užitkar svoje pravice ne more prenesti, lahko pa prenese njeno izvrševanje. Tako kot za vse služnosti, enako tudi za užitek kot osebno služnost velja, da ne vpliva na pravico imetnika lastninske pravice, da z njo prosto razpolaga (enako v sodbi Upravnega sodišča RS, opr. št. II U 74/2016 z dne 6. 4. 2016). Nedvomno pa je, da razpolaganje z nepremičnino omejuje vknjižena prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnine, ki je v obravnavanem primeru prav tako vknjižena v korist D.D. Taka pravica pomeni, da je dopustno nepremičnino (torej tudi solastni delež tožničinega moža) obremeniti ali odtujiti le, kolikor oseba, v korist katere je taka omejitev vknjižena (v danem primeru torej D.D.), to dovoli.

11. Četudi v obravnavanem primeru torej ni sporno, da je pri solastnem deležu tožničinega moža pri stanovanju na B. v ... vknjižena pravica odtujitve in obremenitve, ki onemogoča prosto razpolaganje z nepremičnino, pa sodišče vendarle meni, da ne gre za okoliščino, ki bi dopuščala, da se to premoženje ne bi vštelo v premoženje tožničine družine pri odločanju o dodelitvi brezplačne pravne pomoči. Kot je bilo pojasnjeno že zgoraj, je to dopustno le v primeru, če so izkazani upravičeni razlogi, zaradi katerih je razpolaganje s premoženjem omejeno in na podlagi katerih je mogoče utemeljeno sklepati, da jih prosilec ali njegovi družinski člani niso zakrivili po lastni volji. V obravnavanem primeru je bila, kot ni sporno, prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnine, torej tudi solastnega deleža tožničinega moža, vknjižena na podlagi pogodbe o izročitvi in razdelitvi premoženja, torej na podlagi pravnega posla, pri sklenitvi katerega je sodeloval tudi tožničin mož. Po določbi 15. člena Obligacijskega zakonika (OZ) je pogodba sklenjena takrat, ko se pogodbene stranke sporazumejo o njenih bistvenih sestavinah. To pomeni, da je bila tudi pogodba o izročitvi in razdelitvi premoženja, vključno z določilom o ustanovitvi prepovedi odtujitve in obremenitve nepremičnine, sklenjena, ko so z njo soglašale vse pogodbene stranke, torej ko je z njo soglašal tudi tožničin mož. Ovira za razpolaganje z nepremičnino, torej vknjižena pravica prepovedi odtujitve in obremenitve, je torej nastala tudi po volji tožničinega moža, kar pa pomeni, da niso izkazani upravičeni razlogi, ki bi dopuščali sklepanje, da je do tega prišlo brez njegovega soglasja. Sodišče zato ugotavlja, da niso izpolnjeni pogoji iz tretjega odstavka 14. člena ZBPP, ki bi omogočali izvzetje vrednosti solastnega deleža tožničinega moža na stanovanju pri ugotavljanju materialnega položaja tožničine družine, kar pa pomeni, da je višina vrednosti premoženja taka, da tožnica ne izpolnjuje subjektivnega, torej finančno materialnega kriterija za dodelitev brezplačne pravne pomoči.

12. Skladno z vsemi opisanimi razlogi je sodišče tožničino tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo kot neutemeljeno. Ker v tožbi niso navedena nova dejstva in dokazi, ki bi lahko vplivali na odločitev, je sodišče, skladno z 2. alinejo drugega odstavka 59. člena ZUS-1 odločilo brez glavne obravnave.

13. Tožnica je v tožbi tudi predlagala, naj se njena zadeva združi s postopkom, ki ga je sprožil njen mož, saj mu je bila iz enakih razlogov zavrnjena prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči, vendar pa sodišče, po podatkih vpisnika, ugotavlja, da taka tožba ni bila vložena. Predlagala je še, da jo sodišče oprosti plačila sodnih taks v tem postopku. Ob tem ji sodišče le pojasnjuje, da se v postopku presojanja pravilnosti odločitve o prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči, sodna taksa za vložitev tožbe ne odmerja (četrti odstavek 10. člena Zakona o sodnih taksah - ZST-1) in zato o tem predlogu ni posebej odločalo.

K točki II izreka:

14. Odločitev o stroških temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne.


Zveza:

ZBPP člen 14.
Datum zadnje spremembe:
27.10.2016

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExMzk5MTM4