<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Višje sodišče v Ljubljani
Civilni oddelek

VSL sodba IV Cp 3749/2009
ECLI:SI:VSLJ:2009:IV.CP.3749.2009

Evidenčna številka:VSL0058211
Datum odločbe:17.11.2009
Področje:DRUŽINSKO PRAVO
Institut:sporazumna razveza zakonske zveze - sporazum o delitvi skupnega premoženja v obliki izvršljivega notarskega zapisa

Jedro

Glede na obstoj sporazuma o razvezi ter priloženega pravno veljavnega in v predpisani obliki sklenjenega sporazuma o delitvi skupnega premoženja in preživljanju zakonca, so v obravnavani zadevi podani vsi pogoji za razvezo zakonske zveze.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sodba tako spremeni, da glasi:

„Zakonska zveza, ki sta jo dne 30.12.2006 pred Matičnim uradom v Ljubljani sklenila predlagatelja A. G., rojena ... v O., P. in M. G., rojen ... v Ljubljani, se razveže.“

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je razsodilo, da se zavrne predlog predlagateljev A. G. in M. G., da se razveže njuna zakonska zveza, ki sta jo dne 30.12.2006 sklenila pred Matičnim uradom v Ljubljani.

Predlagatelj je zoper sodbo vložil pravočasno pritožbo, v kateri se sklicuje na zmotne ugotovitve dejanskega stanja in kršitve materialnega prava ter predlaga spremembo oziroma podrejeno razveljavitev sodbe. Navaja, da je zaradi dopisa predlagateljice, ki je prispel na sodišče 21.5.2009, sodišče prve stopnje štelo, da ni več sporazuma zakoncev v smislu člena 64 ZZZDR. Takšno stališče sodišča je pravno napačno. Notarski zapis o delitvi skupnega premoženja obsega tudi določbo glede preživnine zakonca. Notarski zapis je v smislu 4. člena Zakona o notariatu neposredno izvršljiv. Sporazum po členu 64 ZZZDR je po svoji vsebini pogodba med zakoncema, s katerim določata status skupnega premoženja in preživnine. Takšen izvršljiv notarski zapis je pravno veljaven in pogodbeni stranki v celoti zavezuje, dokler ni razveljavljen. Sodišče je na vsebino sporazuma, ki zajema tako skupno premoženje kot preživnino, v celoti vezano. Iz določb ZZZDR ne izhaja dolžnost sodišča, da po uradni dolžnosti preverja ustreznost ali pravičnost sporazuma, takšna obveznost sodišča obstaja zgolj v zvezi z doseženo poravnavo zakoncev o vzgoji in varstvu skupnih otrok in stikih. Iz dopisov predlagateljice, ki jih je sodišče prejelo po zaključku glavne obravnave, je razvidno zgolj to, da predlaga preložitev obravnave zaradi zdravstvenega stanja, nikjer pa ne zapiše, da odstopa od predloga za sporazumno razvezo. Predlagateljica je zgolj izrazila željo po preživnini, čeprav se ji je v 4. členu veljavnega in izvršljivega notarskega zapisa odpovedala. Zato bi moralo sodišče prve stopnje na podlagi zaključenega dokaznega postopka zakonsko zvezo razvezati, tožbo zaradi preživnine pa zavreči oziroma zavrniti glede na vsebino veljavnega in izvršljivega notarskega zapisa.

Predlagateljica v odgovoru na pritožbo navaja, da predlagatelju ne bi rada oteževala razveze zakonske skupnosti, še vedno je za sporazumno razvezo zakonske zveze. Nista se videla že več kot eno leto, torej zakon dejansko ne obstaja. Čeprav iz notarskega zapisa izhaja, da sta pogodbenika sporazumna, da so s predmetnim sporazumom urejena vsa njuna premoženjskopravna razmerja in nimata iz naslova skupnega, v zakonski zvezi ustvarjenega premoženja, drug do drugega nobenega zahtevka več, ji predlagatelj ni poslal vseh stvari, razdeljenih med njima po dogovoru, obdržal je tudi nekatere osebne stvari predlagateljice, ki zanj ne predstavljajo nobene vrednosti. Kar se tiče zapisa, da preživnine od predlagatelja ne zahteva, pa je to pisala pod hudim stresom in podpisala v dobri veri, vendar je zapisano v sedanjiku, da ne zahteva, ne pa, da preživnine ne bo zahtevala. Upala je, da ne bo rabila nobene preživnine od moža. Zdaj, ko študira in se zdravi, ni zmožna še delati in si zagotoviti niti minimalna sredstva za življenje. Če leto in pol bo imela višjo izobrazbo in se bo zmožna sama preživljati. Glede stroškov postopka je predlagatelj obljubil, da bo on plačal vse, ker je on zahteval ločitev.

Pritožba je utemeljena.

Iz 64. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR) sledi, da sodišče razveže zakonsko zvezo na podlagi sporazuma zakoncev, če sta se sporazumela o varstvu, vzgoji in preživljanju skupnih otrok ter o njihovih stikih s staršema v skladu z določbami ZZZDR in če sta predložila v obliki izvršljivega notarskega zapisa sklenjen sporazum o delitvi skupnega premoženja, o tem, kdo od njiju ostane ali postane najemnik stanovanja, in o preživljanju zakonca, ki nima sredstev za življenje in brez svoje krivde ni zaposlen. V obravnavani zadevi sta predlagatelja navedla, da nimata skupnih otrok, priložila sta v obliki izvršljivega notarskega zapisa sklenjen dogovor o delitvi skupnega premoženja, ki vsebuje tudi zapis, da predlagateljica preživnine od predlagatelja ne zahteva ter na tej podlagi predlagala sporazumno razvezo zakonske zveze. Odločitev o zavrnitvi predloga za sporazumno razvezo je sodišče prve stopnje oprlo na ugotovitev, da med strankama ni več potrebnega soglasja oziroma sporazuma glede preživljanja predlagateljice, saj je slednja med postopkom vložila tožbo na plačilo preživnine, s katero od predlagatelja zahteva, da ji plačuje po 300,00 EUR preživnine mesečno.

Sodišče prve stopnje je pri odločitvi zmotno uporabilo določbo 64. člena ZZZDR, na kar pritožba pravilno opozarja. Sporazum o delitvi skupnega premoženja ter o določitvi najemnika stanovanja in o preživljanju zakonca, za katerega veljavnost zakon predpisuje strogo obličnost, saj mora biti sklenjen v obliki notarskega zapisa, je po svoji vsebini res pogodba med zakoncema, s katero opravita delitev skupnega premoženja in se dogovorita glede obveznosti plačila preživnine nepreskrbljenemu zakoncu. Pri sporazumni razvezi sodišče ne presoja vsebine sporazuma, dolžno je paziti samo na njegovo obličnost, ki je pogoj za veljavnost sporazuma. Zato je pravilna nadaljnja pritožbena trditev, da je izvršljiv notarski zapis pravno veljaven in pogodbeni stranki v celoti zavezuje, dokler ni razveljavljen. Ker sta predlagatelja predlogu predložila v obliki izvršljivega notarskega zapisa sklenjen sporazum o delitvi skupnega premoženja, ki vsebuje tudi njun sporazum, da predlagateljica preživnine od pogodbenika ne zahteva, bi se moralo sodišče prve stopnje le še prepričati, ali sta se zakonca res sporazumela o razvezi ali pa je predlagateljica med postopkom odstopila od predloga za sporazumno razvezo zakonske zveze, kot to dopušča 3. odstavek 415. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Predlagateljica v vlogah, ki jih je poslala sodišču, ne navaja, da odstopa od predloga za sporazumno razvezo zakonske zveze, iz njenega odgovora na pritožbo pa je nedvoumno razvidno, da soglaša s predlogom za sporazumno razvezo zakonske zveze. Glede na obstoj sporazuma o razvezi ter priloženega pravno veljavnega in v predpisani obliki sklenjenega sporazuma o delitvi skupnega premoženja in preživljanju zakonca, so v obravnavani zadevi podani vsi pogoji za razvezo zakonske zveze. Zato je pritožbeno sodišče ugodilo pritožbi in sodbo spremenilo na podlagi 358. člena ZPP. Ker predlagatelja nista zahtevala povrnitve stroškov postopka, odločitev o tem ni potrebna.


Zveza:

ZZZDR člen 64.
ZPP člen 415, 415/3.
Datum zadnje spremembe:
14.02.2013

Opombe:

P2RvYy0yMDEyMDMyMTEzMDUxNzEx