Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 4767cT1QZHAlMjA2MDQvMjAxNCZkYXRhYmFzZSU1QlZEU1MlNUQ9VkRTUyZfc3VibWl0PWklQzUlQTElQzQlOERpJnNob3dUeXBlPWRpdiZyb3dzUGVyUGFnZT0yMCZwYWdlPTg=

Dokument: VDSS sodba Pdp 380/2016, Sodišče: Višje delovno in socialno sodišče, Oddelek: Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore, Datum: 16.06.2016

Institut: redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - posebno pravno varstvo pred odpovedjo - starejši delavci

Jedro: Tožnik je bil ob podpisu pogodbe star 57 let, zato je glede na 114. člena ZDR-1 in prehodne določbe v 226. členu ZDR-1 že izpolnjeval pogoje za varstvo pred odpovedjo. Navedeni člen namreč določa, da ne glede na določbo prvega odstavka 114. člena tega zakona uživajo posebno varstvo pred... odpovedjo delavci, ki v letu 2013 izpolnijo pogoj starosti 54 let in 4 mesece - ženske in 55 let - moški in delavci, ki v letu 2014 izpolnijo pogoj starosti 55 let. V nadaljnjih treh letih do uveljavitve starosti 58 let se starost za delavce zvišuje vsako leto za eno leto.

+

Dokument: VDSS Sodba Pdp 378/2018, Sodišče: Višje delovno in socialno sodišče, Oddelek: Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore, Datum: 13.06.2018

Institut: zamudna sodba

Jedro: Iz dejstev navedenih v tožbi izhaja, da tožnik ni prejel regresa za letni dopust za leto 2014, sorazmernega dela regresa za letni dopust za leto 2015 in da tožniku tožena stranka ni izplačala vseh dnevnic, do katerih je bil upravičen. Dejstva, na katera se opira tožbeni zahtevek, niso v nasprotju... z dokazi, ki jih je predložil sam tožnik, ali dejstvi, ki so splošno znana. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da so izpolnjeni vsi pogoji za izdajo zamudne sodbe po 318. členu ZPP, torej tudi pogoj po 4. točki 1. odstavka navedenega člena.

+

Dokument: VDSS Sodba Pdp 1001/2018, Sodišče: Višje delovno in socialno sodišče, Oddelek: Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore, Datum: 28.02.2019

Institut: božičnica - podjetniška kolektivna pogodba - sporazum

Jedro: Pritožba utemeljeno opozarja, da je tožena stranka dne 13. 2. 2014 s sindikatom sklenila sporazum v zvezi z izplačilom božičnice za leto 2013, po katerem so imeli pravico do izplačila božičnice le delavci, ki so bili na dan 31. 12. 2013 pri toženi stranki v delovnem razmerju. Tako je bilo... izplačilo božičnice za to leto urejeno tudi na podlagi sporazuma in ne le, kot v letu 2015, na podlagi 35. člena podjetniške kolektivne pogodbe. Deveti tožnik, ki mu je delovno razmerje pri toženki prenehalo 28. 1. 2013, prav zaradi tega sporazuma do izplačila božičnice za leto 2013 ni upravičen.

+

Dokument: VDSS sodba in sklep Pdp 335/2015, Sodišče: Višje delovno in socialno sodišče, Oddelek: Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore, Datum: 08.10.2015

Institut: ugotovitev obstoja delovnega razmerja - elementi delovnega razmerja

Jedro: Tožnik je v spornem obdobju pri toženi stranki opravljal delo po „pogodbi o volonterskem usposabljanju“. Sodišče prve stopnje je zavzelo pravilno stališče, da delo po takšni pogodbi ni skladno z veljavno zakonodajo in gre za delo na črno. Poleg tega pogodbi o volonterskem usposabljanju... nista bil sklenjeni zaradi strokovnega usposabljanja zaradi priprave na strokovni izpit, saj je tega po končanem pripravništvu tožnik že opravil. Ker je tožnik delo pri toženi stranki opravljal samostojno in je pripravništvo ter strokovni izpit že opravil, kar pomeni, da ni šlo primarno za usposabljanje, temveč je šlo za dejansko samostojno opravljanje dela, je v spornem obdobju obstajalo delovno razmerje kljub temu, da manjka plačilo za delo kot element delovnega razmerja.Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je med tožnikom in toženo stranko obstajalo delovno razmerje za čas od 1. 5. 2014 do 3. 6. 2014, saj po tem datumu tožnik ni več prihajal na delo in ni bil s toženo stranko v nobenem razmerju, ki bi lahko imelo elemente delovnega razmerja. Skladno z ustaljeno sodno prakso mora delavec v primeru, da dejansko delovno razmerje že preneha, uveljaviti in doseči ugotovitev nezakonitega prenehanja veljavnosti pogodbe o zaposlitvi. Tega tožnik v predmetnem individualnem delovnem sporu ni uveljavljal, zato je sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo zahtevek po 3. 6. 2014, ko tožnik ni več prihajal na delo.

+

Dokument: VDSS sodba in sklep Pdp 1077/2015, Sodišče: Višje delovno in socialno sodišče, Oddelek: Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore, Datum: 05.05.2016

Institut: redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog

Jedro: Tožnica je bila pri toženi stranki za nedoločen čas zaposlena na delovnem mestu vodja programa, za katerega so bila na podlagi pogodbe o sofinanciranju za leto 2013 zagotovljena denarna sredstva. V letu 2014 pa program ni bil (več) sofinanciran. Nepravilna je odločitev sodišča prve stopnje,... da odpovedni (poslovni) razlog ni obstajal. Tožena stranka od 1. 1. 2014 ni imela sredstev za izplačilo plač tožnici, kar je ekonomski razlog v smislu prve alineje prvega odstavka 89. člena ZDR-1. Poslovni razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi po prvi alineji prvega odstavka 89. člena ZDR-1, v katerega sodi tudi ekonomski razlog, pomeni prenehanje potrebe po opravljanju določenega dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi, ne pa nujno tudi prenehanje potrebe po opravljanju del, ki spadajo v opis nekega delovnega mesta. Dejstvo, da potreba po delovnih nalogah, ki jih je opravljala tožnica, ni prenehala, samo po sebi še ne utemeljuje presoje, da ni obstajal poslovni razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi. Neutemeljen je zato zaključek sodišča prve stopnje, da odpovedni razlog ni podan, ker so se naloge, ki jih je opravljala tožnica, po 1. 1. 2014 še vedno opravljale. Ker je podan utemeljen odpovedni razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, je izpodbijana odpoved pogodbe o zaposlitvi zakonita. Zato je pritožbeno sodišče izpodbijani del sodbe spremenilo tako, da je tožbeni zahtevek v celoti zavrnilo.

+

Dokument: VDSS sodba Pdp 665/2015, Sodišče: Višje delovno in socialno sodišče, Oddelek: Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore, Datum: 15.10.2015

Institut: ugotovitev obstoja delovnega razmerja - elementi delovnega razmerja - ugotovitev nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi

Jedro: Sodišče prve stopnje je pravilno zavrnilo tožnikov tožbeni zahtevek za ugotovitev obstoja delovnega razmerja pri toženi stranki za obdobje po prenehanju delovnega razmerja, ker je ugotovilo, da je tožniku delovno razmerje pri toženi stranki prenehalo 4. 7. 2014, tožnik pa v postopku ni uveljavljal... tudi ugotovitve nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi oziroma nezakonitosti prenehanja delovnega razmerja s tem datumom. Tožnik je v spornem obdobju delo opravljal po navodilih zakonitega zastopnika določene družbe in navodil za delo od tožene stranke ni prejemal. Poleg tega je tožniku tudi delo odrejal zakoniti zastopnik določene družbe, ki mu je za opravljeno delo izplačal določeno plačilo, tožnik pa je delo opravljal pretežno v korist te družbe. To pa pomeni, da med tožnikom in toženo stranko ni bilo vzpostavljenega razmerja, ki je kot delovno razmerje opredeljeno v prvem odstavku 4. člena ZDR-1. Sodišče prve stopnje je zato pravilno zaključilo, da med tožnikom in toženo stranko tudi v obdobju od 1. 10. 2013 do 4. 7. 2014 ni obstajalo razmerje, ki bi imelo elemente delovnega razmerja.

+

Dokument: VDSS sklep Pdp 730/2015, Sodišče: Višje delovno in socialno sodišče, Oddelek: Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore, Datum: 03.09.2015

Institut: zavrženje tožbe - zmotna uporaba materialnega prava - vročanje - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi

Jedro: Sodišče prve stopnje je zaključilo, da je tožena stranka tožnici pravilno vročala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi in je posledično zavrglo tožbo, ker je tožnica zamudila rok za sodno varstvo. Stališče sodišča prve stopnje o pravilni vročitvi izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi... tožnici je zmotno. Tožena stranka bi morala tožnici izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi vročati na naslov, določen v pogodbi o zaposlitvi, saj tožnica pisno ni sporočila drugega naslova. Pri tem je nepomembno, kje je imela tožnica dejansko prijavljeno prebivališče, ampak le, katero prebivališče je bilo navedeno v pogodbi o zaposlitvi, saj tožena stranka dokazov, da ji je tožnica pisno sporočila spremembo naslova iz pogodbe o zaposlitvi, ni predložila. Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi tožnici ni bila vročena skladno s 4. odstavkom 88. člena ZDR-1 in se je tožnica z izredno odpovedjo seznanila šele 17. 1. 2014 (ko je prišla v službo). Zato je tožba, vložena dne 22. 1. 2014, glede na določbo 3. odstavka 200. člena ZDR-1 pravočasna. Ker je zaradi zmotne uporabe materialnega prava ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno, je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep sodišča prve stopnje razveljavilo ter mu zadevo vrnilo v nov postopek.

+

Dokument: VDSS sklep Pdp 866/2015, Sodišče: Višje delovno in socialno sodišče, Oddelek: Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore, Datum: 07.04.2016

Institut: odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - zmotna uporaba materialnega prava - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - ukinitev delovnega mesta

Jedro: Tožena stranka je v odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga navedla, da bo v določeni poslovni enoti reorganizirala delovni proces tako, da bo ukinila eno delovno mesto prodajalca na bencinskem servisu zaradi potrebe po znižanju stroškov in zaradi nedoseganja pričakovanega poslovnega... rezultata. Delodajalec je ugotovila, da je eno delovno mesto prodajalca poleg obstoječih delovnih mest prodajalcev na bencinskem servisu postalo nepotrebno in da se lahko delovne naloge tega delovnega mesta uspešno prerazporedijo na druge prodajalce. Vrhovno sodišče Republike Slovenije je v sklepu VIII Ips 182/2014 z dne 13. 1. 2015 (s katerim je ugodilo reviziji tožnika in razveljavilo v tem individualnem delovnem sporu sodbo sodišča 1. in 2. stopnje) navedlo, da iz odpovedi pogodbe o zaposlitvi tožniku izhaja, da je tožena stranka ukinila le eno delovno mesto prodajalca in je zato postal nepotreben le en prodajalec. V kolikor je ob odpovedi pogodbe o zaposlitvi tožniku tožena stranka vedela, da bo prenehalo delovno razmerje drugemu prodajalcu (tožnikovemu bratu), navedeno kaže na to, da odpovedni razlog takrat več ni obstajal, saj je odpadel zaradi dogovora o sporazumnem prenehanju pogodbe o zaposlitvi prodajalcu na istem bencinskem servisu. Zato je zaključek sodišča prve stopnje, da sporazumno prenehanje delovnega razmerja drugemu prodajalcu pri toženi stranki nima nobenega vpliva na zakonitost odpovedi tožniku, v nasprotju s stališčem Vrhovnega sodišča Republike Slovenije v sklepu VIII Ips 182/2014 z dne 13. 1. 2015. Zaradi zmotne materialno pravne presoje in pomanjkljive dokazne ocene je pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.

+

Dokument: VDSS sodba Pdp 1005/2015, Sodišče: Višje delovno in socialno sodišče, Oddelek: Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore, Datum: 19.05.2016

Institut: plačilo plače - obveznost plačila - variabilni del plače - prisilna poravnava - učinkovanje prisilne poravnave

Jedro: Pravdni stranki sta se s pogodbo o zaposlitvi dogovorili za izplačevanje delovne uspešnosti, kasneje pa sta z dogovorom določili, da tožniku poleg plače pripada še del izplačila iz uspešnosti izgradnje objektov ter provizija od sklenjenega posla. Ker tožena stranka tožniku v spornem obdobju... ni plačala pripadajočega variabilnega dela plače iz naslova provizije in uspešnosti gradnje, je tožbeni zahtevek iz tega naslova utemeljen.Sodišče prve stopnje bi moralo toženi stranki naložiti, da izplačilo neizplačanega dela plače opravi v skladu s pogoji prisilne poravnave. Nad toženo stranko je bil dne 9. 5. 2013 s sklepom Okrožnega sodišča pričet postopek prisilne poravnave, ki je bila potrjena dne 4. 4. 2014 in je sklep postal pravnomočen 15. 5. 2014. V obravnavani zadevi je bila tožba vložena 21. 3. 2012, vse vtoževane terjatve pa so nastale najkasneje leta 2011, kar pomeni, da nanje učinkuje prisilna poravnava. Skladno s 1. odstavkom 212. člena ZFPPIPP potrjena prisilna poravnava učinkuje za vse terjatve upnikov do dolžnika, ki so nastale do začetka postopka prisilne poravnave, ne glede na to, ali je upnik to terjatev prijavil v postopku prisilne poravnave. Dejstvo, da je bila potrjena prisilna poravnava, ki vpliva na terjatev, glede katere je tekel sodni postopek in v času potrditve prisilne poravnave še ni bil končan, bi moralo sodišče prve stopnje upoštevati pri izdaji sodbe, česar pa ni storilo. Zato je pritožbeno sodišče izpodbijani del sodbe spremenilo tako, da so obresti za vse prisojene zneske prenehale teči 9. 5. 2013, prisojene zneske pa je tožena stranka dolžna tožniku plačati pod pogoji potrjene prisilne poravnave.

+

Dokument: VDSS sodba Pdp 1197/2015, Sodišče: Višje delovno in socialno sodišče, Oddelek: Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore, Datum: 12.05.2016

Institut: izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - javni uslužbenec - zagovor - sodna razveza - upokojitev

Jedro: Tožena stranka bi morala tožnika pisno seznaniti z očitanimi kršitvami in mu omogočiti zagovor v razumnem roku, ki ne sme biti krajši od treh delovnih dni. Pravica do zagovora ni absolutna, vendar v konkretnem primeru ni šlo za situacijo, ko bi bilo od delodajalca neupravičeno pričakovati,... da delavcu omogoči zagovor. V kolikor bi se direktor čutil osebno ogroženega, bi zagovor s tožnikom lahko opravila tudi druga pooblaščena oseba. Prav tako ne bi bilo nikakršne ovire, da bi ob morebitnem zagovoru prisostvoval tudi varnostnik. Ker tožena stranka tožniku ni omogočila zagovora in niso obstajale okoliščine, zaradi katerih bi bilo od delodajalca neupravičeno pričakovati, da delavcu omogoči zagovora, je sodišče prve stopnje pravilno presodilo, da je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita. Sodišče prve stopnje je tožniku zmotno priznalo delovno razmerje pri toženi stranki do konca glavne obravnave. Tako kot v primeru, če se delavec zaposli pri drugem delodajalcu, mu tudi v primeru upokojitve ni mogoče priznati pravic iz delovnega razmerja, saj dveh statusov hkrati ne more imeti. Zato je pritožbeno sodišče odločilo, da je tožniku prenehalo delovno razmerje pri toženi stranki dne 6. 11. 2014 in s tem dnem razvezalo njegovo pogodbo o zaposlitvi. Tožnik se je namreč upokojil 7. 11. 2014, to je naslednji dan po prenehanju delovnega razmerja po odpovedi pogodbe o zaposlitvi.

+

Dokument: VDSS sodba Pdp 496/2016, Sodišče: Višje delovno in socialno sodišče, Oddelek: Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore, Datum: 10.11.2016

Institut: redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog nesposobnosti - rok za podajo odpovedi - neizrabljen letni dopust

Jedro: Razlog nesposobnosti, ki je tožnici očitan v izpodbijani odpovedi, je nastal najkasneje 25. 9. 2014 (glede posameznih očitkov iz odpovedi pa že prej), zato je v času podaje odpovedi 21. 4. 2015 že potekel šestmesečni rok iz tretjega odstavka 89. člena ZDR-1. Ker je izpodbijana odpoved... nezakonita že zato, ker je bila podana prepozno, je izpodbijana odločitev o zahtevku za ugotovitev nezakonitosti odpovedi že iz tega razloga pravilna.Sodišče prve stopnje je v zvezi z nadomestilom za neizrabljen letni dopust ugotovilo, da je imela tožnica v letu 2014 24 dni letnega dopusta, od katerih ji je neizrabljenih ostalo še 5 dni, v letu 2015 pa je imela 26 dni letnega dopusta, ki ga še ni izrabila. Ugotovilo je, da je bila odpoved pogodbe o zaposlitvi tožnici vročena 4. 5. 2015 in da je istega dne poslala elektronsko sporočilo, v katerem je najavila izrabo preostalega letnega dopusta v času od 6. 5. 2015 do 26. 5. 2015, vendar odgovora ni prejela. Dne 27. 5. 2015 je tožnica nastopila bolniški stalež in bila v njem do izteka delovnega razmerja 31. 10. 2015. Zato je sodišče prve stopnje pravilno presodilo, da tožnica iz objektivnih razlogov ni izrabila preostalih 31 dni letnega dopusta in da ji zato pripada zahtevano nadomestilo.

+

Dokument: VDSS Sklep Pdp 830/2016, Sodišče: Višje delovno in socialno sodišče, Oddelek: Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore, Datum: 23.03.2017

Institut: odpravnina - odškodnina zaradi izgubljenega plačila za čas odpovednega roka - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - trpinčenje na delovnem mestu - prepoved nadlegovanja in trpinčenja na delovnem mestu

Jedro: Sodišče prve stopnje je zmotno uporabilo materialno pravo, ko je presojalo kršitev po 8. alineji prvega odstavka 111. člena ZDR-1 (kršitev prepovedi nadlegovanja ali trpinčenja) le v delu, ki se je nanašal na trpinčenje, ni pa presojalo zatrjevanega nadlegovanja in sicer dogodka z dne 3. 4.... 2014, ki bil predmet pravnomočne obsodilne kazenske sodbe. Glede na prvi odstavek 7. člena ZDR-1, ki določa, da je nadlegovanje vsako nezaželeno vedenje (lahko tudi enkratni dogodek), povezano s kakršnokoli osebno okoliščino (tožnica je bila bivša izvenzakonska partnerica tožene stranke), pri čemer je tožnici dne 3. 4. 2014 v prostorih tožene stranke, zato, da bi jo ustrahoval, grdo ravnal, ko jo je prijel za roko in jo potisnil tako, da je padla na tla in pri tem utrpela odrgnino desnega komolca, povzročil občutek ogroženosti in prestrašenosti (kakor izhaja iz pravnomočne kazenske obsodilne sodbe). Ker je sodišče prve stopnje naveden dogodek presojalo zgolj kot trpinčenje na delovnem mestu, ne pa tudi v zatrjevani kršitvi prepovedi nadlegovanja, je zaradi zmotne uporabe materialnega prava, dejansko stanje v tem delu ostalo nepopolno ugotovljeno.

+

Dokument: VDSS Sodba Pdp 83/2017, Sodišče: Višje delovno in socialno sodišče, Oddelek: Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore, Datum: 20.07.2017

Institut: pogodba o zaposlitvi za določen čas - transformacija - dovoljenje za sezonsko delo

Jedro: Sezonsko delo je tipično za gostinstvo in turizem, do njega pa lahko pride tudi v dejavnosti letalskega prometa, ki ga opravlja tožena stranka. Iz definicije sezonskega dela iz 4. člena ZZDT-1 oziroma 28. člena sedaj veljavnega ZZSDT izhaja, da gre pri sezonskem delu za znatno povečan... obseg potrebe po delavcih, kar pomeni, da ne izključuje možnosti, da se določeno delo opravlja tudi izven sezone, v sezoni pa, zaradi posebnosti te dejavnosti, pride do povečane potrebe po opravljanju tega dela. Sezonsko pogojena potreba po zaposlovanju dodatnih delavcev je zakonit razlog za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas zaradi opravljanja sezonskega dela, zato je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo materialno pravo, ko je zaključilo, da pogodba o zaposlitvi za določen čas, ki sta jo stranki sklenili za čas od 30. 3. 2014 do 25. 10. 2014, ni bila sklenjena v nasprotju z zakonom, saj je obstajal v pogodbi naveden razlog za sklenitev takšne pogodbe, to je opravljanje sezonskega dela. Če se čas, za katerega je bila sklenjena pogodba o zaposlitvi ne ujema povsem natančno s poletno sezono, tudi ne vpliva na zakonitost sklenitve pogodbe.

+

Dokument: VDSS Sodba Pdp 711/2016, Sodišče: Višje delovno in socialno sodišče, Oddelek: Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore, Datum: 18.05.2017

Institut: izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - relativna bistvena kršitev določb postopka - kršitev pogodbenih obveznosti - znaki kaznivega dejanja - naklep - izločitev izvedenca - nepristranskost izvedenca - zagovor - grožnja - sodna razveza - denarno povračilo

Jedro: Tožnik v spornem obdobju ni bil zmožen za delo, zato je sodišče prve stopnje pravilno presodilo, da mu ni možno očitati, da je z dela izostal neopravičeno. Psihične težave so vplivale tudi na tožnikovo obnašanje v času kršitve z dne 25. 2. 2014, ko je svoji nadrejeni grozil, da jo bo med... vikendom z ekipo obiskal na domu, in s tem povzročil, da se je počutila ogroženo in prestrašeno. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da takšna grožnja predstavlja hujšo kršitev obveznosti iz delovnega razmerja, to je kršitev iz prvega odstavka 33. člena ZDR-1, po katerem mora delavec vestno opravljati delo, pravilna pa je tudi ugotovitev, da kršitev nima vseh znakov kaznivega dejanja grožnje po prvem odstavku 135. člena KZ-1, ker ni dokazano, da bi tožnik grožnjo izrekel z namenom, da bi nadrejeno ustrahoval in vznemiril. Prvostopenjsko sodišče je pravilno ugotovilo, da tožnikova odgovornost za hujšo kršitev pogodbenih obveznosti za dogodek 25. 2. 2014 ni podana, ker tožniku - ker je grožnjo izrekel v okoliščinah, v katerih se je znašel zaradi svojih zdravstvenih - psihičnih težav, povezanih s kasnejšim nastankom hujših težav, zaradi katerih je bil hospitaliziran - ni mogoče očitati direktnega naklepa. Te kršitve iz malomarnosti niti ni mogoče storiti. Zato je sodišče prve stopnje pravilno presodilo, da v obravnavanem primeru ni podan utemeljen razlog za izredno odpoved po 1. in 2. alinei 1. odstavka 110. člena ZDR-1.

+

Dokument: VDSS sodba Pdp 1138/2014, Sodišče: Višje delovno in socialno sodišče, Oddelek: Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore, Datum: 18.03.2015

Institut: redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - posebno pravno varstvo pred odpovedjo - delavci pred upokojitvijo - odpovedni rok - starostna pokojnina - pridobitev pravice

Jedro: Tožnica je bila ob podaji redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga februarja 2014, stara 52 let in je imela dopolnjenih 35 let pokojninske dobe. Glede na to, da tožnica ob odpovedi pogodbe o zaposlitvi ni bila stara 58 let, oziroma glede na prehodno obdobje v letu 2014 55 let, je... sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da starostni pogoj po določbi 114. člena ZDR-1 v zvezi z določbo 226. člena ZDR-1 ni izpolnjen. Izpolnjen tudi ni drugi pogoj po določbi 114. člena ZDR-1, da delavcu do izpolnitve pogojev za starostno upokojitve manjka do pet let pokojninske dobe, saj tožnica tudi 5 let po odpovedi pogodbe o zaposlitvi (v letu 2019), kljub morebitnemu izpolnjevanju pogoja dopolnjene pokojninske dobe, ne bo izpolnila starostnega pogoja za pridobitev pravice do starostne pokojnine po določbi 27. člena ZPIZ-2. Oba pogoja, starost upravičenca in število let pokojninske dobe, pa morata biti izpolnjena kumulativno. Ker tožnica ne spada v varovano kategorijo delavcev pred upokojitvijo, ki so varovani pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga v skladu z določbo 114. člena ZDR-1 v zvezi z določbo 226. člena ZDR-1, izpodbijana odpoved pogodbe o zaposlitvi iz tega razloga ni nezakonita.

+

Dokument: VDSS Sodba Pdp 498/2018, Sodišče: Višje delovno in socialno sodišče, Oddelek: Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore, Datum: 12.12.2018

Institut: izraba letnega dopusta - neizrabljen letni dopust - kršitev pravic - nadomestila za neizrabljen letni dopust - pogodbena obveznost

Jedro: Ker tožnica po izteku obdobja za prenos, tj. po 31. 12. 2015 nima več pravice do izrabe letnega dopusta za leto 2014, se pritožbeno sodišče strinja z odločitvijo sodišča prve stopnje, ki je zavrnilo primarni tožbeni zahtevek, s katerim je tožnica zahtevala, da ji tožena stranka omogoči... izrabo letnega dopusta. Pravica do plačanega letnega dopusta ne more ugasniti, če tožnica dejansko ni imela možnosti te pravice izrabiti. Pri plačanem letnem dopustu gre za obveznost delodajalca, ki je po svoji naravi pogodbena oziroma njej enaka obveznost. Tožena stranka ni izpolnila svoje obveznosti oziroma ni storila vsega, da bi tožnici zagotovila izrabo letnega dopusta po vrnitvi z bolniške odsotnosti. Na podlagi drugega odstavka 239. člena OZ je upnik, če dolžnik ne izpolni obveznosti ali zamudi z njeno izpolnitvijo, upravičen zahtevati tudi povrnitev škode, ki mu je zaradi tega nastala. Ker je tožena stranka ob izteku obdobja za prenos črtala neizrabljeni letni dopust za leto 2014, je tožnici odškodninsko odgovorna na podlagi drugega odstavka 179. člena ZDR-1. Navedeno pomeni, da je tožnica zaradi kršitve pravice do plačanega letnega dopusta upravičena do plačila odškodnine za premoženjsko škodo, kot jo zahteva v predmetni zadevi.

+

Dokument: VDSS Sklep Pdp 487/2017, Sodišče: Višje delovno in socialno sodišče, Oddelek: Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore, Datum: 03.08.2017

Institut: izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - neupravičen izostanek z dela - obveščanje delodajalca

Jedro: Pogoj iz prvega odstavka 109. člena ZDR-1 je podan, če ob upoštevanju vseh okoliščin in interesov obeh pogodbenih strank ni mogoče nadaljevati delovnega razmerja med strankama niti do izteka odpovednega roka oziroma do poteka časa, za katerega je sklenjena pogodba o zaposlitvi za določen čas.... Pojem "vse okoliščine" se nanaša zlasti na naravo, težo in posledice kršitve, za pojem "interesov obeh pogodbenih strank" pa je pomembno zlasti, kako je kršitev vplivala na medsebojno razmerje med strankama. Na podlagi ugotovitev, da sta stranki po razrešitvi tožnika s funkcije direktorja zaradi hujših kršitev že dalj časa poskušali rešiti tožnikovo delovnopravno situacijo pri toženi stranki, da tožnik ni podpisal ponujene nove pogodbe o zaposlitvi in da se tožnik pri toženi stranki ne vidi več, ni mogoč sklep, da je podan pogoj iz prvega odstavka 109. člena ZDR-1. Ugotovitev o pravno relevantnih okoliščinah za presojo obstoja tega pogoja za zakonitost izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi pa izpodbijana sodba nima.Sodišče prve stopnje je glede obstoja odpovednega razloga iz 4. alineje prvega odstavka 110. člena ZDR-1 zavzelo stališče, da tožnik 5 dni zaporedoma neupravičeno ni prišel na delo, o razlogih za svojo odsotnost pa delodajalca ni obvestil, čeprav bi to moral in mogel storiti. Pritožbeno sodišče na podlagi pritožbe tožnika v zvezi s tem poudarja, da je za presojo upravičenosti tožnikovega neprihoda na delo od 14. do 18. 7. 2017 treba upoštevati vse okoliščine v konkretni (specifični) situaciji. V tej zadevi je bistveno, da je bil tožnik od njegove razrešitve s funkcije direktorja 11. 4. 2014 dalje odsoten z dela, ker tožena stranka ni imela zanj na voljo ustreznega prostega delovnega mesta in so med strankama potekala pogajanja glede njegovega delovnopravnega statusa, konkurenčne klavzule in glede odkupa njegovega poslovnega deleža. Delovnega mesta vodje servisa, za katero je imel sklenjeno pogodbo o zaposlitvi z dne 6. 8. 1993, v letu 2014 ni bilo več, individualna pogodba o zaposlitvi za delovno mesto direktorja tožene stranke z dne 10. 5. 2010 pa je 11. 5. 2014 prenehala, tako da se tožnik ne bi mogel vrniti na delo niti na ti dve delovni mesti (tega tožena stranka niti ne zatrjuje). Na podlagi navedenega pritožbeno sodišče ugotavlja, da je utemeljena pritožbena navedba, da tožnik v času svoje odsotnosti ni vedel, na katero delovno mesto in pod kakšnimi pogoji (plača ipd.) naj pride delat k toženi stranki.

+

Dokument: VDSS sodba in sklep Pdp 414/2015, Sodišče: Višje delovno in socialno sodišče, Oddelek: Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore, Datum: 05.11.2015

Institut: pogodba o zaposlitvi za določen čas - transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas v nedoločen čas

Jedro: Tožena stranka je s tožnico sklenila dvanajst pogodb o zaposlitvi oziroma anekse k pogodbam, in sicer za čas od 15. 9. 2009 do vključno 15. 6. 2014. Tožnica je zgolj po prvi pogodbi o zaposlitvi nadomeščala delavko, kasneje pa je ves čas delala isto delo, čeprav so bile pogodbe o zaposlitvi... sklenjene zaradi nadomeščanja različnih delavk. Ker je tožnica ves čas pri toženi stranki delala enako delo, ne glede na poimenovanje delovnega mesta v pogodbi o zaposlitvi, je podlagi 56. člena ZDR-1 delovno razmerje prešlo iz določenega v nedoločen čas.

+

Dokument: VDSS sodba in sklep Pdp 857/2015, Sodišče: Višje delovno in socialno sodišče, Oddelek: Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore, Datum: 18.02.2016

Institut: regres za letni dopust - zavrženje tožbe

Jedro: Ker je že bilo pravnomočno razsojeno, da je tožnici prenehalo delovno razmerje 31. 8. 2012, je sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo tožbeni zahtevek za izplačilo regresa za letni dopust za leto 2013 in leto 2014. Tudi glede regresa za letni dopust za leto 2015 in nadaljnja leta bi moralo... tožbeni zahtevek zavrniti in ne zavreči tožbe. Pritožbeno sodišče ni poseglo v ta del odločitve, saj je zavrženje tožbe za tožnico ugodnejše od zavrnitve tožbenega zahtevka, hkrati pa ne vpliva na vsebinsko odločitev glede izplačila regresa za letni dopust.

+

Dokument: VDSS sklep Pdp 699/2014, Sodišče: Višje delovno in socialno sodišče, Oddelek: Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore, Datum: 18.12.2014

Institut: zavrženje tožbe - javni uslužbenec - prenehanje delovnega razmerja - sodno varstvo - rok za vložitev tožbe

Jedro: Zakonitost prenehanja delovnega razmerja, do katerega je prišlo dne 14. 12. 2011, bi tožnik moral izpodbijati po postopkih in v rokih, kot jih določa ZJU. Postopek in rok za uveljavljanje pravnega varstva v primerih prenehanja delovnega razmerja določata 24. in 25. člen ZJU. Drugi odstavek 25.... člena ZJU določa, da lahko javni uslužbenec sodno varstvo pred pristojnim delovnim sodiščem zahteva v 30 dneh od dneva vročitve sklepa komisije za pritožbe oziroma od dneva, ko poteče rok za izdajo tega sklepa; ta glede na določbo drugega odstavka 39. člena ZJU znaša 30 dni. Tožnik je 17. 1. 2012 toženi stranki poslal zahtevo za odpravo kršitev pravic iz delovnega razmerja, o kateri tožena stranka ni odločila. 30-dnevni rok za vložitev tožbe je tako pričel teči 17. 2. 2012 in se je iztekel 19. 3. 2012. Ker je tožnik tožbo vložil šele 7. 2. 2014, jo je vložil prepozno, zato jo je sodišče prve stopnje pravilno zavrglo.

+

Izberi vse|Izvozi izbrane