Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 4825cT1QZHAlMjA2MDQvMjAxNCZkYXRhYmFzZSU1QlZEU1MlNUQ9VkRTUyZfc3VibWl0PWklQzUlQTElQzQlOERpJnNob3dUeXBlPWRpdiZyb3dzUGVyUGFnZT0yMCZwYWdlPTIzOA==

Dokument: VDSS sodba in sklep Pdp 690/2013, Sodišče: Višje delovno in socialno sodišče, Oddelek: Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore, Datum: 20.09.2013

Institut: redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog nesposobnosti - predhodni zdravstveni pregled - zdravstvena zmožnost za opravljanje dela - sodno varstvo - pogodba o zaposlitvi za določen čas - zakoniti razlog - transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas

Jedro: Ob nastopu dela pri toženi stranki je tožnik opravil predhodni preventivni zdravstveni pregled, iz izdanega zdravniškega spričevala izhaja, da tožnik izpolnjuje zdravstvene pogoje za eno leto. Zato je tožena stranka ravnala pravilno, ko je tožnika po poteku enega leta napotila na usmerjeni... obdobni in drugi usmerjeni preventivni zdravstveni pregled, na podlagi katerega je specialist medicine dela, prometa in športa podal mnenje, da tožnik začasno ne izpolnjuje posebnih zdravstvenih zahtev za delovno mesto prodajalec na terenu/svetovalec za higieno. Na podlagi te ugotovitve tožena stranka ni imela podlage za ugotavljanje nesposobnosti za delo v smislu 2. alinee prvega odstavka 88. člena ZDR. Skladno s to določbo ZDR je razlog nesposobnosti med drugim opredeljen kot neizpolnjevanje pogojev za opravljanje dela, določenih z zakoni in izvršilnimi predpisi, izdanimi na podlagi zakona. Med takšne pogoje pa ni mogoče šteti posebnih zdravstvenih pogojev za opravljanje dela na delovnem mestu po pogodbi o zaposlitvi. V kolikor delavec ne izpolnjuje zdravstvenih pogojev začasno, se ugotavlja upravičenost bolniškega staleža v okviru predpisov s področja zdravstvenega zavarovanja, v kolikor pa delavec zdravstvenih pogojev ne izpolnjuje trajno, pa se ugotavlja invalidnost. Zato delodajalec ne more za delavca, ki nima zdravstvene zmožnosti, kot tožnik, ugotavljati razloga nesposobnosti in mu iz tega razloga podati redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Takšna odpoved ni zakonita.

+

Dokument: VDSS sodba in sklep Pdp 1098/2013, Sodišče: Višje delovno in socialno sodišče, Oddelek: Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore, Datum: 30.12.2013

Institut: izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - znaki kaznivega dejanja - kaznivo dejanje goljufije - ponarejanje listin - policist - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - jubilejna nagrada

Jedro: Tožena stranka je tožniku v podani izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi očitala, da je med opravljanjem službe (pomočnika komandirja na PP) po razporedu dela na PP opravljal poučevanje kandidatov za pridobitev vozniških dovoljenj za avtošolo. V očitanem ravnanju so podani zakonski znaki... kaznivega dejanja goljufije iz 211. člena KZ-1. V prvem odstavku 211. člena KZ-1 je določeno, da se kaznuje z zaporom do treh let, kdor zato, da bi sebi ali komu drugemu pridobil protipravno premoženjsko korist, spravi koga z lažnivim prikazovanjem ali prikrivanjem dejanskih okoliščin v zmoto ali ga pusti v zmoti in ga s tem zapelje, da ta v škodo svojega ali tujega premoženja kaj stori ali opusti. Očitano ravnanje tožnika, ki je lažno prikazoval, kot da je v službi, čeprav je takrat dejansko opravljal delo za avtošolo, utemeljuje sklepanje o goljufivem namenu pridobitve protipravne premoženjske koristi, torej plačila za delo, ki ga tožnik dejansko ni opravil, pri čemer je lažno prikazoval okoliščine glede svoje prisotnosti na delu. Opisano ravnanje zato predstavlja utemeljen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 1. alineji prvega odstavka 111. čl. ZDR.Po določbi prvega odstavka 177. člena ZUJF, ki je veljal v času, ko bi tožnik dopolnil 20 let delovne dobe pri toženi stranki, pripada zaposlenemu jubilejna nagrada za 20 let delovne dobe, pri čemer je po tretjem odstavku 177. člena ZUJF delovna doba po tem členu delovna doba, ki jo je zaposleni izpolnil pri delodajalcih v javnem sektorju. Ker tožnik ni izpolnil pogoja dvajset let delovne dobe pri toženi stranki oziroma v javnem sektorju, do jubilejne nagrade ni upravičen.

+

Dokument: VDSS sodba in sklep Pdp 741/2013, Sodišče: Višje delovno in socialno sodišče, Oddelek: Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore, Datum: 28.11.2013

Institut: odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - stečaj - prijava terjatve - objektivna odgovornost - krivdna odgovornost - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje

Jedro: Tožnik (oškodovanec) kot upnik v zakonskem roku treh mesecev po objavi oklica o začetku stečajnega postopka zoper drugotoženo stranko (delodajalca), po določbi drugega odstavka 59. člena ZFPPIPP svoje denarne terjatve ni prijavil, zato je na podlagi petega odstavka 296. člena ZFPPIPP njegova... terjatev do tožene stranke, sedaj stečajne dolžnice, prenehala obstajati. Gre za prenehanje materialnopravnega upravičenja tožnika, zato njegov tožbeni zahtevek zoper drugotoženo stranko ni utemeljen.Do nezgode pri delu je prišlo, ko je tožnik (zidar) pri delu na gradbišču pri ometavanju sten padla malta v desno oko. V obravnavani zadevi ni podana objektivna odgovornost tožene stranke za škodo, ki jo je utrpel tožnik. Dejavnost ročnega ometavanja sten ne pomeni dejavnosti, ki bi pomenila povečano in neobičajno nevarnost. Objektivna odškodninska odgovornost je namreč posledica spoznanja, da nekaterih nevarnosti kljub zadostni skrbi ni mogoče imeti vselej pod nadzorom in jih obvladovati ter da kljub zadostni skrbi ni mogoče preprečiti nastanka praviloma znatne škode. Zato okoliščine, da so delavci sami postavljali oder, da je delo potekalo na višini 4 metre in da oder ni bil stabilen, ne predstavljajo nevarnosti, ki bi bila neobičajna. Drugotožena stranka je malto opredelila kot dejavnik tveganja s toksičnim delovanjem, zato bi morala predvideti, da bi zaradi strupenih snovi oziroma kemične sestave malte, ki lahko pade delavcu v oko, prišlo do poškodbe oči, kot jo je utrpel tožnik. V skladu s 5. členom ZVZD bi torej morala sprejeti takšne ukrepe, ki bi preprečili nastanek poškodbe oči, kar bi lahko storila z uporabo zaščitnih očal, vizirja oziroma na način, ki bi onemogočil stik malte z očesom. Zato je podano protipravno ravnanje tožene stranke kot eden izmed elementov civilnega odškodninskega delikta.

+

Dokument: VDSS sodba in sklep Pdp 256/2008, Sodišče: Višje delovno in socialno sodišče, Oddelek: Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore, Datum: 01.04.2009

Institut: odškodninska odgovornost delodajalca - nesreča pri delu - delo na višini - nevarna dejavnost - objektivna odgovornost - krivdna odgovornost - varnostni ukrepi - deljena krivda - soprispevek oškodovanca

Jedro: Ker je škoda tožniku nastala ob nesreči pri delu na višini, ki je nevarna dejavnost, je tožena stranka kot izvajalec te dejavnosti objektivno odgovorna. Poleg tega pa je tudi krivdno odgovorna za škodo, saj so delavci delo opravljali brez pomičnega odra, brez varnostnega pasu in brez varnostne... ograje.Zaradi opustitve tožene stranke, da bi izvedla varnostne ukrepe, ki bi zagotovili varnost delavcev ob njihovi normalni pazljivosti, ter zato, ker ni dokazala, da bi tožnik škodne posledice povzročil zavestno ali iz velike malomarnosti, tožnik ni niti delno odškodninsko odgovoren.

+

Dokument: VDSS sodba in sklep Pdp 502/2016, Sodišče: Višje delovno in socialno sodišče, Oddelek: Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore, Datum: 27.10.2016

Institut: plačilo nadur - dnevnice - voznik tovornjaka - zastaranje - zakonske zamudne obresti - absolutno bistvena kršitev določb postopka - zastaranje zakonskih zamudnih obresti

Jedro: Iz II/1. točke izreka izhaja, da obstoji terjatev tožnika do tožene stranke iz naslova nadur do višine zneskov, navedenih v tej točki izreka, v obrazložitvi izpodbijane sodbe pa je sodišče prve stopnje navedlo, da je zavrnilo tožbeni zahtevek tožnika zato, ker ni uspel dokazati, da je v času... zaposlitve pri toženi stranki opravil mesečno 60 nadur, ki mu niso bile plačane. Glede na navedeno je podano nasprotje med II/1. točko izreka izpodbijane sodbe in njeno obrazložitvijo, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev določb postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.Izrek sodbe v primeru pobotnega ugovora mora biti tričlenski, pri čemer sta prva dva člena tega izreka ugotovitvene narave. Če sodišče zaključi, da je utemeljen le del tožnikove terjatve, v prvi točki izreka ugotovi obstoj tega dela terjatve do določene višine in ugotovi, do kakšne višine preostali del vtoževane terjatve ne obstoji. V prvi točki tega izreka sodišče torej ne zavrne tega dela terjatve, kot je to nepravilno storilo sodišče prve stopnje. Tožnik je vložil tožbo 24. 5. 2013, zato so zastarale terjatve iz naslova nadur za obdobje do vključno aprila 2008, saj so te zapadle v plačilo pred 24. 5. 2008 (206. člen ZDR).Za presojo zastaranja zakonskih zamudnih obresti se uporablja določba prvega odstavka 347. člena OZ, na podlagi katere zakonske zamudne obresti zastarajo v 3 letih od zapadlosti vsake posamezne dajatve. Zastarane so torej le tiste zakonske zamudne obresti, ki so zapadle v plačilo več kot tri leta pred vložitvijo tožbe, ne pa tudi zakonske zamudne obresti, ki so zapadle kasneje. Sodišče prve stopnje bi zato moralo tožniku od nezastaranih zneskov neto nadur, zapadlih v plačilo od 24. 5. 2008 do 24. 5. 2010, priznati zakonske zamudne obresti od 24. 5. 2010 dalje. Za terjatve iz naslova nadur, ki pa so zapadle v plačilo po 24. 5. 2010, pa tečejo zakonske zamudne obresti od prvega naslednjega dne po njihovi zapadlosti dalje.

+

Dokument: VDSS Sodba in sklep Pdp 1048/2016, Sodišče: Višje delovno in socialno sodišče, Oddelek: Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore, Datum: 18.05.2017

Institut: vračilo stroškov izobraževanja - denarna kazen - tujec - delovno dovoljenje - pogodba o zaposlitvi za določen čas - razvezni pogoj - neupravičena obogatitev

Jedro: Pravdni stranki sta 15. 10. 2009 sklenili pogodbo o zaposlitvi za čas veljavnosti delovnega dovoljenja. Pogodba je bila sklenjena za delovno mesto zdravnika oftalmologa za določen čas s polnim delovnim časom, skladno z veljavnim delovnim dovoljenjem. Pravilno je stališče sodišča prve stopnje,... da je bila pogodba o zaposlitvi z dne 15. 10. 2009 sklenjena z razveznim pogojem, ki se izpolni v primeru, če tožena stranka ne izpolni vseh pogodbenih obveznosti oziroma ne pridobi delovnega dovoljenja za zaposlitev po tej pogodbi v roku sedmih mesecev od dneva podpisa pogodbe, torej do 15. 5. 2010. Pogodba je bila veljavna in pod razveznim pogojem sklenjena glede obveznosti pridobitve dovoljenja tožene stranke za opravljanje dela v Republiki Sloveniji, del pogodbe o zaposlitvi pa je bil sklenjen z odložnim pogojem, to je z nastopom dela tožene stranke. Zato je po poteku sedem mesečnega roka nastal pravni položaj, ko je tožeča stranka utemeljeno zahtevala vračilo stroškov, ki jih je imela v zvezi z izvrševanjem pogodbe o zaposlitvi. Denarna kazen je bila sklenjena oziroma dogovorjena za primer, da bi tožena stranka pridobila zdravniško licenco za delo v Republiki Sloveniji, pa potem ne bi hotela opravljati dela zdravnika specialista oftalmologa oziroma, v primeru, če ne bi pričela opravljati dela, v roku, kot ga določa pogodba. Do tega pravnega položaja v času sedmih mesecev, za kolikor je bila sklenjena pogodba, ni prišlo, zato ni nastala obveznost tožene stranke, da bi pričela z delom. Pogodba o zaposlitvi tudi ni več veljala v času, ko je tožena stranka pridobila licenco, zato v nobenem primeru, niti za čas do 15. 5. 2010 niti po 18. 10. 2012, ni podlage za plačilo denarne kazni.

+

Dokument: VDSS Sodba in sklep Pdp 906/2018, Sodišče: Višje delovno in socialno sodišče, Oddelek: Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore, Datum: 21.03.2019

Institut: odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi

Jedro: Sodišče prve stopnje je pravilno sklenilo, da ni podan zatrjevani odpovedni razlog (organizacijski oziroma ekonomski razlog, ki je privedel do spremembe organizacije pri toženi stranki, kot to v odpovedi navaja tožena stranka), saj ni prenehala potreba po opravljanju dela tožnika na delovnem mestu... planer-statistik pod pogoji pogodbe o zaposlitvi, ker je bistvena vsebina tožnikovih del in nalog ostala ista, z odpovedjo pogodbe o zaposlitvi in s ponudbo nove pa je tožena stranka zasledovala zlasti cilj znižanja plače tožniku, kar pa ni zakonit razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi.

+

Dokument: VDSS Sodba in sklep Pdp 405/2019, Sodišče: Višje delovno in socialno sodišče, Oddelek: Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore, Datum: 12.12.2019

Institut: zavrnitev dokaznega predloga - vnaprejšnja dokazna ocena - pravica do izjave - absolutna bistvena kršitev določb postopka - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - neuspešno opravljeno poskusno delo - mobing

Jedro: Sodišče lahko izvedbo predlaganega dokaza zavrne le, če so za to podani sprejemljivi in ustavno dopustni razlogi. Dokazne predloge je dopustno zavrniti, če so neprimerni, očitno nerelevantni ali nepotrebni, kar pa mora sodišče jasno obrazložiti. Iz določbe 125. člen ZDR-1, ki... ureja poskusno delo, ne izhaja, da bi moral imeti delodajalec za ocenjevanje poskusnega dela pisno določene kriterije. Namen poskusnega dela je preizkus znanja in sposobnosti delavca za opravljanje dela, za katerega je sklenil pogodbo o zaposlitvi, torej preizkus, ali je delavec v praksi sposoben opravljati delo in ustreza pričakovanjem delodajalca. Če so delavcu pričakovanja oziroma zahteve delodajalca na delovnem mestu, za katerega je sklenil pogodbo o zaposlitvi, znana, te pa delodajalec nato uporabi pri izdelavi ocene poskusnega dela, delodajalcu ni mogoče očitati, da ni imel kriterijev za izdelavo ocene poskusnega dela.

+

Dokument: VDSS Sodba in sklep Pdp 732/2019, Sodišče: Višje delovno in socialno sodišče, Oddelek: Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore, Datum: 08.01.2020

Institut: izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - elementi kaznivega dejanja - sodna razveza pogodbe o zaposlitvi - trpinčenje na delovnem mestu - mobing - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - denarno povračilo namesto reintegracije - kršitev moralne avtorske pravice

Jedro: Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delodajalca delavcu je najstrožja sankcija, ki jo ima delodajalec na voljo v primeru ugotovljenih kršitev delovnopravnih obveznosti delavca. Ker v delovnem pravu velja načelo stopnjevitosti sankcij, je podaja izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi rezervirana za... najhujše primere kršitev, ko bi bilo od delodajalca nerazumno zahtevati, da delavca kljub njegovi kršitvi zadrži na delu še v času odpovednega roka. Pri tem ocena, kdaj bi bilo od delodajalca to nerazumno pričakovati, temelji na izpolnjenosti dveh pogojev. Prvi pogoj je stvarnega značaja in ga je treba ugotavljati in presojati predvsem glede na naravo, težo in posledice delavčeve kršitve obveznosti iz delovnega razmerja. Drugi pogoj ima osebni značaj in ga je treba presojati ob upoštevanju, kako je ta kršitev vplivala na medsebojna razmerja strank, medsebojno zaupanje, možnosti nadaljnjega sodelovanja in podobno. Tožena stranka je tožnici v odpovedi očitala, da je na Facebook profilu tožene stranke objavila fotografijo brez dovoljenja avtorja in na fotografijo napisala, da je last tožene stranke. Sodišče prve stopnje je v konkretnem primeru glede na naravo, težo in posledice tožničine kršitve obveznosti iz delovnega razmerja (tj. obveznosti vestnega opravljanja dela iz 33. člena ZDR-1) in glede na vpliv te kršitve na medsebojno razmerje, zaupanje in možnosti nadaljnjega sodelovanja tekom odpovednega roka med pravdnima strankama pravilno zaključilo, da izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi tožnici ni bila upravičena sankcija tožene stranke. Ravnanja direktorja tožene stranke (poskus poslabšanja pogojev dela brez utemeljenega poslovnega razloga, izjava, da bo pozoren na tožničine napake in da bo morala upravičiti svojo plačo, nalaganje prezahtevnih, ponižujočih nalog in nalog pod ravnijo kvalifikacije ter odvzemanje funkcij, odreditev mesta dela z manjšo mizo) kot celota ustrezajo definiciji trpinčenja na delovnem mestu.

+

Dokument: VDSS Sodba in sklep Pdp 489/2019, Sodišče: Višje delovno in socialno sodišče, Oddelek: Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore, Datum: 26.02.2020

Institut: redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - nezakonita odpoved - reparacijski zahtevek - sodna razveza - denarno povračilo namesto reintegracije

Jedro: Zaposlitve tožnika pri toženi stranki preko študentskega servisa ni mogoče upoštevati pri določitvi višine denarnega povračila, saj je pod pojmom "trajanje delavčeve zaposlitve" kot kriterijem za določitev povračila po višini po drugem odstavku 118. člena ZDR-1 nedvomno mogoče razumeti... le zaposlitev na podlagi pogodbe o zaposlitvi, ne pa tudi začasnega dela na drugih podlagah.

+

Dokument: VDSS Sodba in sklep Pdp 31/2020, Sodišče: Višje delovno in socialno sodišče, Oddelek: Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore, Datum: 15.06.2020

Institut: izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - konkurenčna prepoved - nadurno delo

Jedro: Ker je sodišče prve stopnje pravilno presodilo, da tožnica ni dokazala, da je direktorico v maju 2018 obvestila o nameravani ustanovitvi svoje revizijske družbe in ker tožnica obenem ni niti trdila, da bi toženo stranko ob drugi priliki obvestila o ustanovitvi te družbe oziroma da bi pridobila... soglasje Partnerja za etiko in neodvisnost in Partnerja za obvladovanje tveganja, je sodišče prve stopnje pravilno presodilo, da je tožnica opustila svojo dolžnost obveščanja tožene stranke iz Priročnika in ZRev-2. Ker prvi odstavek 52. člena ZRev-2 zahteva poročanje o že pridobljenih deležih, Priročnik pa pridobitev predhodnega pisnega soglasja Partnerja za etiko in neodvisnost in Partnerja za obvladovanje tveganja, teh obveznosti pa tožnica ni zagotovo izpolnila, bi bila kršitev podana, čeprav bi tožnica dokazala, da je v maju 2018 direktorico tožene stranke na sestanku obvestila o nameri ustanovitve svoje družbe.

+

Dokument: VDSS Sodba in sklep Pdp 1/2020, Sodišče: Višje delovno in socialno sodišče, Oddelek: Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore, Datum: 02.06.2020

Institut: odškodninska odgovornost delodajalca - trpinčenje na delovnem mestu - mobing - pravična denarna odškodnina - enotna odškodnina za nepremoženjsko škodo

Jedro: Tožena stranka v pritožbi navaja, da je tožnica s svojim nestrpnim obnašanjem sama prispevala k slabim odnosom s sodelavci, kar je ugotovilo tudi sodišče prve stopnje. Vendar pa to ne izključuje odgovornosti tožene stranke za škodo, ki je bila tožnici povzročena z ravnanji trpinčenja na... delovnem mestu oziroma z opustitvijo dolžnosti zagotavljanja delovnega okolja, v katerem ne bo izpostavljena trpinčenju s strani predpostavljenih ali sodelavcev. Iz ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da je tožena stranka zaznala slab odnos med tožnico in sodelavkami, pa v zvezi s tem ni sprejela nobenih konkretnih ukrepov, da bi ta odnos izboljšala, to pa utemeljuje ugotovitev odškodninske odgovornosti tožene stranke za škodo, ki jo je tožnica utrpela iz tega naslova. Iz sodne prakse izhaja ustaljeno stališče, da je treba v primeru, ko je v individualnem delovnem sporu ugotovljena kršitev prepovedi trpinčenja na delovnem mestu, prisoditi enotno odškodnino, upoštevaje vse okoliščine konkretnega primera. Posledice trpinčenja na delovnem mestu so namreč praviloma večplastne in prepletene ter segajo od psihosomatskih bolečin do sprememb vedenja, občutka tesnobe, strahu pred nadrejenimi in podobno. Ločevanje teh težav v smislu določbe 179. člena OZ bi bilo zato tudi po stališču Vrhovnega sodišča RS neprimerno in neživljenjsko.

+

Dokument: VDSS sodba in sklep Pdp 875/2011, Sodišče: Višje delovno in socialno sodišče, Oddelek: Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore, Datum: 06.01.2012

Institut: sprememba tožbe - zamudna sodba - nesreča pri delu - sklepčnost tožbe - premoženjska škoda - nepremoženjska škoda - odprava nesklepčnosti tožbe

Jedro: V obravnavanem primeru je bila izdana zamudna sodba, ki je bila delno razveljavljena na pritožbo tožene stranke. Zadeva je bila vrnjena sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek, ker je sodišče delno zavrnilo tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine zaradi nesklepčnosti, čeprav predhodno... tožeče stranke ni pozvalo, da nesklepčnost odpravi. V nadaljnjem postopku je imela tožeča stranka pravico, da tožbo spremeni, kar je s pripravljalno vlogo tudi storila. Ravnanje sodišča prve stopnje, ki je pripravljalno vlogo (dopolnitev tožbe s spremembo tožbe) le poslalo toženi stranki s pozivom, da poda odgovor na tožbo, ni pa tožene stranke pozvalo, da se izjavi, ali v spremembo tožbe privoli, ni pravilno. Zato tudi niso bili izpolnjeni pogoji za izdajo zamudne sodbe glede spremenjene tožbe.

+

Dokument: VDS sodba in sklep Pdp 225/95, Sodišče: Višje delovno in socialno sodišče, Oddelek: Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore, Datum: 25.10.1996

Institut: odškodnina za nesrečo pri delu - izvensodna poravnava - stroški postopka - nastanek škode po sklenjeni poravnavi

Jedro: 1. Ne glede na sklenjeno izvensodno poravnavo o odškodnini za nesrečo pri delu, pripada oškodovancu pravica, da od povzročitelja škode zahteva večjo odškodnino, če je po sklenjeni izvensodni poravnavi prišlo do nadaljnjega nepredvidenega poslabšanja zdravstvenega stanja. Pri tem okoliščina,... da se je oškodovanec s poravnavo odpovedal vsem nadaljnjim terjatvam, nima vpliva na to pravico. S poravnavo o odškodnini za škodo, ki jo je oškodovanec utrpel, je zajeta lahko samo odškodnina za tiste škodljive posledice, ki so bile za stranki predvidljive v času sklepanja poravnave. Če je zatem prišlo do nepredvidljivega poslabšanja zdravja, lahko oškodovanec zahteva odškodnino, ki jo zaradi tega trpi, ne glede na to, da se je s poravnavo tej pravici odrekel. Zapisan dogovor o kritju vse škode oz. popolni poravnavi škode je potrebno razlagati tako, da se nanaša na vso že nastalo škodo in vse tiste posledice oz. bodočo škodo, ki sta jo stranki ob sklepanju poravnave predvideli ali pričakovali kot možno (1089. in 1090. ZOR-a), ne pa tudi za škodo izven teh okvirov. 2.Bivši udeleženec v postopku pred sodiščem združenega dela po uveljavitvi ZDSS nima položaja stranskega intervenienta, temveč stranke, če je predlagatelj (tožnik) zahteval v zahtevku v predlogu za sodno varstvo (oz. kasneje v tožbenem zahtevku), da se mu prisodi določena stvar oz. odmeri tudi v breme tega udeleženca. 

+

Dokument: VDS sodba in sklep Pdp 1277/2006, Sodišče: Višje delovno in socialno sodišče, Oddelek: Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore, Datum: 18.01.2007

Institut: odškodnina - stroški postopka - sodna razveza pogodbe o zaposlitvi

Jedro: Odškodnina po 118. členu ZDR predstavlja nadomestilo za reintegracijo - ko sodišče v primeru ugotovitve nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi na predlog delavca ugotovi, da mu delovno razmerje pri toženi stranki traja zgolj do izdaje sodbe sodišča prve stopnje, namesto nadaljnjega priznanja... delovnega razmerja pa se delavcu prizna odškodnina po splošnih pravilih civilnega prava. Gre za institut, ki ga je uvedel novi ZDR in se tako lahko uporabi le v zvezi z odpovedmi pogodbe o zaposlitvi iz časa po 1.1.2003, ne pa tudi v zvezi s sklepi o prenehanju delovnega razmerja po starem ZDR, kot je konkretni izpodbijani sklep, izdan na podlagi 6. točke 100. člena ZDR/90. Vtoževana odškodnina (strošek za dokup manjkajoče zavarovalne dobe ob upokojitvi) in odpravnina ob upokojitvi nista terjatvi, ki sodita v okvir spora o prenehanju delovnega razmerja, zato za tožnika ne pride v poštev ugodnejša taksna (12/3 ZST) oz. stroškovna (41/5 ZDSS-1) posledica. Gre za samostojni denarni terjatvi, ki se sicer navezujeta na odločitev v zvezi z (ne)zakonitostjo prenehanja delovnega razmerja, a zgolj zaradi tega še nista del spora zaradi prenehanja delovnega razmerja. 

+

Dokument: VDSS sodba in sklep Pdp 425/2009, Sodišče: Višje delovno in socialno sodišče, Oddelek: Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore, Datum: 18.06.2009

Institut: plača - osnova za izračun plače - funkcionar - sodnik - poslanec

Jedro: Sklep Komisije Državnega zbora RS za volitve, imenovanja in administrative zadeve ni vplival na določitev osnove za obračun sodniške plače, saj je bilo skladno z ZPos pristojno delovno telo državnega zbora pristojno le za znižanje osnove za obračun poslanske plače, osnovo za obračun sodniške... plače pa bi lahko znižal le državni zbor. Ker je bil navedeni sklep komisije državnega zbora sprejet pred uveljavitvijo ZSS, ki je določil, da je osnova za obračun sodniške plače enaka osnovi za obračun poslanske plače, se znižanje osnove za obračun poslanske plače ni moglo nanašati na sodniško plačo.Čeprav osnova za obračun sodniške plače v spornem obdobju ne z ZSS ne drugim zakonom ali predpisom, izdanim na podlagi zakona, ni bila določena v nižjem odstotku od osnove, je bila osnova za obračun tožnikove plače nezakonito znižana za 20 % glede na znesek, določen z ZZDODP, ki je urejal začasno novo osnovo za obračun plač in drugih prejemkov iz delovnega razmerja. Iz tega razloga je utemeljen tožbeni zahtevek za plačilo prikrajšanja pri plači, obračunani po 80 % namesto 100 % osnove za obračun sodniške plače.

+

Dokument: VDSS sodba in sklep Pdp 1148/2013, Sodišče: Višje delovno in socialno sodišče, Oddelek: Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore, Datum: 26.02.2014

Institut: ugotovitev obstoja delovnega razmerja - elementi delovnega razmerja - pogodba o poslovnem sodelovanju - delovno razmerje - sodno varstvo - rok za vložitev tožbe

Jedro: V primeru obvestila o prenehanju pogodbenega razmerja z elementi delovnega razmerja ni predpisan poseben notranji postopek, temveč varstvo po 3. odstavku 204. člena ZDR. Ko pogodbeno razmerje že preneha in je izvajalec del (delavec) seznanjen s tem, da mu bo delovno razmerje prenehalo po odpovednem... roku, bo moral uveljavljati sodno varstvo v roku, določenem v 3. odstavku 204. člena ZDR. Pravdni stranki sta imeli podpisano pogodbo o poslovnem sodelovanju. Tožnik je zvedel za prenehanje pogodbenega razmerja potem, ko ga je tožena stranka obvestila, da odpoveduje pogodbo o poslovnem sodelovanju, zato je tega dne tožniku začel teči rok 30 dni za sodno varstvo po 3. odstavku 204. člena ZDR. Ker je tožnik tožbo na ugotovitev obstoja delovnega razmerja vložil po izteka tega roka, je bilo potrebno njegovo tožbo zavreči. Samo dejstvo, da je tožnik še po prejemu odpovedi pogodbe delo zaradi teka odpovednega roka še opravljal, ne predstavlja okoliščine, da bi bilo potrebno rok za uveljavljanje sodnega varstva šteti od prenehanja opravljanja dela, saj takrat tožnik ni zvedel za odpoved pogodbenega razmerja.

+

Dokument: VDSS Sodba X Pdp 1067/2012, Sodišče: Višje delovno in socialno sodišče, Oddelek: Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore, Datum: 15.04.2013

Institut: dolžnost izpolnitve obveznosti - regres - prepoved povratne veljave pravnih aktov - kolektivni delovni spor - javni uslužbenci - dogovor - kršitev kolektivne pogodbe - interventni ukrepi - znižanje regresa - sindikati - dogovor o ukrepih na področju plač in drugih prejemkov v javnem sektorju za leti 2011 in 2012

Jedro: Deveta točka Dogovora o ukrepih na področju plač in drugih prejemkov v javnem sektorju za leti 2011 in 2012 (Dogovor 2010), določa, da se regres za letni dopust v letih 2011 in 2012 izplača v višini 692 EUR, in sicer pri plači za mesec april 2011 in april 2012 in ima po vsebini naravo kolektivne... pogodbe, saj ureja pravice delavcev iz delovnega razmerja oz. prejemke delavcev v zvezi z delovnim razmerjem. Predstavlja aneks h KPJS, ki je pravno zavezujoč za nasprotnega udeleženca.Določba 176. člena ZUJF, ki določa, da se zaposlenim ne glede na določbe zakona, ki ureja delovna razmerja, drugega odstavka 5. člena ZDIU12, KPJS in kolektivnih pogodb dejavnosti in poklicev, za leto 2012 izplača regres za letni dopust upoštevaje uvrstitev v plačni razred v mesecu pred izplačilom regresa, ne velja za terjatve iz delovnega razmerja javnih uslužbencev, ki so pred njegovo uveljavitvijo že zapadle v plačilo. Regres za letni dopust za leto 2012 za javne uslužbence spada med takšne že zapadle terjatve, saj ga je bilo potrebno v skladu z Dogovorom 2010 izplačati ob izplačilu plače za mesec april 2012.

+

Dokument: VDSS sodba in sklep Pdp 924/2013, Sodišče: Višje delovno in socialno sodišče, Oddelek: Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore, Datum: 12.12.2013

Institut: prenos podjetja na podjetnika prevzemnika - subsidiarna odgovornost - nadomestilo plače

Jedro: Po prenehanju delovnega razmerja pri toženki je prišlo do prenosa toženkinega podjetja na podjetnika prevzemnika (A.A. s.p.). Skladno z 8. odstavkom 72.a člena ZGD-1 podjetnik z vsem svojim premoženjem odgovarja za obveznosti, ki so mu nastale v zvezi s podjetjem pred vpisom prenosa podjetja v... Poslovni register Slovenije, če jih ne izpolni podjetnik prevzemnik. A.A. ni izpolnila vtoževanih obveznosti, ki so nastale pred vpisom prenosa podjetja nanjo, zato je podana subsidiarna odgovornost toženke za vtoževane terjatve.Čeprav tožnica v določenem obdobju ni imela urejenega bolniškega staleža, ji nadomestilo plače za ta čas pripada že zaradi dejstva, ker je bila v tem času zaposlena pri toženi stranki. Tožnica je za navedeno obdobje upravičena do plačila, kakršnega bi prejemala, če bi delala in ne do nadomestila zaradi začasne zadržanosti od dela zaradi bolezni.

+

Dokument: VDSS Sodba in sklep Pdp 333/2018, Sodišče: Višje delovno in socialno sodišče, Oddelek: Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore, Datum: 15.11.2018

Institut: odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - viličar - objektivna odgovornost - nevarna dejavnost - krivdna odgovornost - nepremoženjska škoda - višina odškodnine - premoženjska škoda

Jedro: Ugotovljene okoliščine v zvezi z delom viličarja, pri katerem je prišlo do nezgode, zlasti dejstvo, da je tožnik delo opravljal v območju viličarja, ki je nalagal in prevažal od več sto kilogramov do več kot tono težke železne profile, so okoliščine, zaradi katerih je tveganje za nastanek... škode večje od običajnega. Za škodo od nevarne stvari oziroma nevarne dejavnosti pa v skladu s 150. členom OZ odgovarja njen imetnik oziroma tisti, ki se z njo ukvarja, to je tožena stranka. Ob tem, da tožena stranka ni zagotovila, da bi se delo, ki ga je opravljal tožnik, to je vrtanje lukenj v železne profile, izvajalo v varni razdalji od območja nalaganja že obdelanih profilov s strani viličarista in da v času nakladanja železnih profilov ni zagotovila ustreznega nadzora, je pravilen zaključek sodišča prve stopnje o opustitvi dolžnega ravnanja s strani tožene stranke.

+

Izberi vse|Izvozi izbrane