Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 4825cT1QZHAlMjA2MDQvMjAxNCZkYXRhYmFzZSU1QlZEU1MlNUQ9VkRTUyZfc3VibWl0PWklQzUlQTElQzQlOERpJnNob3dUeXBlPWRpdiZyb3dzUGVyUGFnZT0yMCZwYWdlPTIzMg==

Dokument: VDSS sodba in sklep Pdp 1190/2013, Sodišče: Višje delovno in socialno sodišče, Oddelek: Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore, Datum: 17.07.2014

Institut: odškodninska odgovornost delavca - zastaranje - subjektivni rok - objektivni rok - stvarna pristojnost - škoda

Jedro: Tožeča stranka v tem sporu vtožuje povrnitev premoženjske škode, ki izvira iz neupravičenih nakupov tožene stranke, ki je pri tožeči stranki opravljala funkcijo veleposlanika (vodenje diplomatskega predstavništva). Tožeča stranka je vsak mesec prejela finančno poročilo, v katerem so bili... navedeni prilivi in odlivi s poslovnega računa, skupaj s poročilom tudi originalne fakture ali druge knjigovodske listine, ki so izkazovale nakupe in nabave, opravljene v preteklem mesecu. Ti računi so bili podpisani s strani tožene stranke kot odredbodajalca in v trenutku prejema poročila tudi že plačani. Tožeča stranka je bila tako z nastankom in obsegom vtoževane škode seznanjena že ob prejemu vsakokratnega mesečnega finančnega poročila vodje veleposlaništva. Zato je odškodninska terjatev tožeče stranke, ki se nanaša na nabave oziroma plačila, ki so bila vsebovana v finančnih poročilih več kot tri leta pred vložitvijo tožbe, zastarana zaradi preteka tri letnega subjektivnega zastaralnega roka. Tožeča stranka je z razširitvijo tožbenega zahtevka s pripravljalno vlogo uveljavlja še nadaljnjo škodo, ki jo tožeča stranka kot delodajalec trpi zaradi ravnanja svojega uslužbenca in sicer za stroške skladiščenja, ker je tožeča stranka morala kupljene in neuporabljene stvari pripeljati v skladišče. Pri stroških skladiščenja, ki toženi stranki nastajajo, gre za nadaljnjo škodo, ki jo tožeča stranka kot delodajalec trpi zaradi svojega ravnanja uslužbenca. Spor v celoti izpolnjuje pogoje v smislu prvega odstavka 5. člena ZDSS-1, ki v točki b določa, da je delovno sodišče pristojno za odločanje med drugim tudi o pravicah, obveznostih in odgovornostih iz delovnega razmerja med delavcem in delodajalcem. Za odločanje o zahtevku za plačilo stroškov skladiščenja je zato stvarno pristojno delovno sodišče.

+

Dokument: VDSS sodba in sklep Pdp 1118/2013, Sodišče: Višje delovno in socialno sodišče, Oddelek: Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore, Datum: 08.05.2014

Institut: plača - plačilo za delo - dogovor - sporazum - izvedensko mnenje - bruto - neto

Jedro: Izračun tožnikovega prikrajšanja pri plači sodišča prve stopnje ni jasen oziroma obrazložen, zato sodbe v tem delu ni mogoče preizkusiti. Sodišče prve stopnje je uporabilo le del podatkov iz izvedenskega mnenja in na tej podlagi samo izračunavalo prikrajšanje tožnika. Tak pristop je... neustrezen. Če je sodišče prve stopnje menilo, da izvedenkin izračun ni pravilen in ga je potrebno dopolniti, bi moralo pozvati izvedenko, da izdela novi izračun prikrajšanja.Tožbeni zahtevek je lahko postavljen le v bruto znesku, nato pa se odvede vse davke in prispevke in izplača ustrezen neto znesek. Obračunavanje in plačevanje ter stopnje prispevkov urejajo ZPIZ-2, ZPSV in ZDoh-2. Pri tem se davki in prispevki obračunajo glede na stopnjo davkov in prispevkov v času izplačila. Zaradi tega je nepravilno, če sodba sodišča prve stopnje nalaga toženi stranki plačilo oziroma obračun davkov in prispevkov, upoštevajoč prisojene neto zneske plače. Tožnika bi bilo zato potrebno pozvati, da poda ustrezen tožbeni zahtevek v bruto zneskih, in toženi stranki naložiti obračun bruto vrednosti nadur ter izplačilo neto zneskov, katerih višina bo znana šele po odvodu davka.

+

Dokument: VDSS sodba in sklep Pdp 1090/2013, Sodišče: Višje delovno in socialno sodišče, Oddelek: Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore, Datum: 23.01.2014

Institut: odpoved pogodbe o zaposlitvi - začetek stečajnega postopka - odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi začetka postopka za prenehanje delodajalca ali prisilne poravnave - stečaj - posvetovanje s sindikati - večje število delavcev

Jedro: Po 103. členu ZDR lahko stečajni oziroma likvidacijski upravitelj v stečajnem postopku ali postopku likvidacije, ki jo izvede sodišče, s petnajstdnevnim odpovednim rokom odpove pogodbe o zaposlitvi zaposlenim delavcem, katerih delo je postalo pri delodajalcu zaradi začetka stečajnega ali... likvidacijskega postopka nepotrebno. Vendar pa mora pred odpovedjo pogodb o zaposlitvi večjemu številu delavcev izpolniti obveznosti iz 96., 97., 98., 99., 100. in 101. člena ZDR, kar pomeni, da je dolžan obveščati sindikat ter se z njim posvetovati, obveščati zavod za zaposlovanje in z njim sodelovati, pripraviti program razreševanja presežnih delavcev in upoštevati zakonsko določene kriterije za določitev presežnih delavcev, česar pa tožena stranka ni storila. Tožena stranka niti ni ugotavljala, ali je možno delavcem ponuditi ustrezno delo v drugih dejavnostih tožene stranke in tudi ni izpolnila svoje obveznosti iz 2. odstavka 103. člena, saj se s sindikati, ki so ustanovljeni pri delodajalcu, ni posvetovala o možnih načinih za preprečitev in omilitev števila odpovedi in o možnih ukrepih za preprečitev in omilitev škodljivih posledic. Zaradi tega je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita.

+

Dokument: VDSS sodba in sklep Pdp 1178/2013, Sodišče: Višje delovno in socialno sodišče, Oddelek: Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore, Datum: 09.01.2014

Institut: zamudna sodba - regres za letni dopust - odpravnina - sklepčnost - rok za odpravno nesklepčnosti - bistvena kršitev določb pravdnega postopka

Jedro: Glede zahtevka za plačilo odpravnine po 109. členu ZDR ni bil izpolnjen eden od pogojev za izdajo zamudne sodbe, saj tožba v tem delu ni bila sklepčna. Tožnik v tožbi sicer navaja, da naj bi mu bil vročen sklep o prenehanju delovnega razmerja (in da mu je tega dne delovno razmerje tudi prenehalo),... vendar pa ne navaja, da bi šlo za odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov ali iz razloga nesposobnosti. Le v primeru, če gre za takšno odpoved, je delodajalec delavcu v skladu s 1. odstavkom 109. člena ZDR dolžan izplačati odpravnino. Tudi iz listin, ki jih je tožnik priložil k tožbi, ne izhaja, da bi šlo za odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga. Sodišče prve stopnje bi zato tožniku v skladu z 3. odstavkom 318. členom ZPP moralo s sklepom določiti rok za odpravi nesklepčnosti tožbe v delu, ki se nanaša na zahtevek za plačilo odpravnine. Ker tega ni storilo, temveč je tudi o tem delu tožbenega zahtevka odločilo z izpodbijano zamudno sodbo, je v tem delu podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 7. točke 2. odstavka 339. člena ZPP.

+

Dokument: VDSS sodba in sklep Pdp 693/2013, Sodišče: Višje delovno in socialno sodišče, Oddelek: Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore, Datum: 08.01.2014

Institut: izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - znaki kaznivega dejanja - kaznivo dejanje tatvine - pravica do zagovora - zagovor - pisni zagovor

Jedro: Tožena stranka v primeru tožnice ni kršila pravice zagovora iz določbe 2. odstavka 83. člena ZDR. Tožnica je zaradi bolniškega staleža želela preložiti datum predvidenega zagovora na kasnejši termin, čemur pa tožena stranka upravičeno ni sledila, saj bi takšna preložitev glede na kratek... prekluzivni rok za izredno odpoved iz določbe 2. odstavka 110. člena ZDR preprečila možnost pravočasne izredne odpovedi. Ne glede na to pa je tožnica podala pisni zagovor, v katerem se je opredelila tako do svojega delovnopravnega statusa kot vsebinskih razlogov za izredno odpoved. To pa pomeni, da je bilo s tako podanim pisnim zagovorom v celoti zadoščeno formalnosti iz določbe 2. odstavka 83. člena ZDR.Tožnica (zaposlena kot živilski delavec) je poskusila odtujiti 2,5 kg sveže pakiranega mesa, kar je preprečil njen sodelavec, ki je po pooblastilu tožene stranke pri izhodu iz območja delovišča tožene stranke opravil kontrolo in pregled tožničine prtljage. Tožničino ravnanje ima vse znake kaznivega dejanja tatvine iz določbe 204. člena KZ-1, hkrati pa pomeni tudi kršitev pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja. Zato je bil podan utemeljen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz 1. kot 2. alinee 1. odstavka 111. člena ZDR.

+

Dokument: VDSS sodba in sklep Pdp 990/2013, Sodišče: Višje delovno in socialno sodišče, Oddelek: Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore, Datum: 05.02.2014

Institut: izgubljeni dobiček - povrnitev premoženjske škode - renta - kapitalizirana renta - razlogi za prisojo rente v enkratnem znesku

Jedro: Vrhovno sodišče RS je v podobnem primeru že zavzelo stališče, da ne gre za prekoračitev zahtevka v primeru, ko sodišče prisodi rento, čeprav jo je tožnik zahteval v enkratni višini. V primeru, ko oškodovanci s svojimi zahtevki skušajo vplivati na izbiro odškodnine, je dokončna odločitev... o enkratni (kapitalizirani) odškodnini ali renti pridržana sodišču. V tožnikovem primeru je treba pri določitvi višine rente zaradi izgube dohodka izhajati tudi iz višine mesečnega denarnega nadomestila iz naslova invalidnosti ter upoštevati, koliko je bil tožnik zaradi opravljanja dela na nižjem delovnem mestu v primerjavi z delom, ki bi ga opravljal še naprej, prikrajšan pri zaslužku. Delno nadomestilo zaradi invalidnosti pri tožniku pomeni njegov denarni prejemek, ker zaradi invalidnosti III. kategorije ni zmožen opravljati dela pri toženi stranki v obsegu 8 urnega dnevnega dela, temveč zgolj 4 ure. Takšno nadomestilo nima narave odškodnine za nastale duševne bolečine, temveč predstavlja prihodek, ki se upošteva pri določitvi rente zaradi izgube dohodka.

+

Dokument: VDSS sodba in sklep Pdp 1161/2013, Sodišče: Višje delovno in socialno sodišče, Oddelek: Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore, Datum: 09.04.2014

Institut: solidarnostna pomoč - smrt očeta - pravica do solidarnostne pomoči - ožji družinski član

Jedro: Staršev delavca ni mogoče šteti za ožje družinske člane iz določbe 1. alinee 4. točke 40. člena KPND, ob smrti katerih bi bil delavec upravičen do solidarnostne pomoči.Pri razlagi pojma ožjih družinskih članov iz prve alineje 4. točke 40. člena KPND ni mogoče smiselno... uporabiti razlage iz 180. člena OZ, ker je namen obeh institutov različen. Solidarnostna pomoč je institut delovnega prava in pravica, ki je pogojena z obstojem delovnega razmerja. Pravica do prejema solidarnostne pomoči je vezana na določen dogodek in se izplača delavcu z namenom, da lažje premosti težave, ki niso nastale po njegovi volji. Pogoja, ki morata biti izpolnjena za izplačilo, sta obstoj delovnega razmerja in eden izmed taksativno naštetih dogodkov. Pri tem ni pomembno, če in ali sploh obstaja odgovorna oseba, ki je povzročila ta dogodek.

+

Dokument: VDSS sodba in sklep Pdp 898/2013, Sodišče: Višje delovno in socialno sodišče, Oddelek: Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore, Datum: 27.03.2014

Institut: odškodninska odgovornost delavca - nedopustno ravnanje - škoda - zastopnik - prodaja knjig - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje

Jedro: Niti po pogodbi o zaposlitvi niti po navodilih tožeče stranke (založbe) toženec (zastopnik za prodajo) ne odgovarja za delo zastopnikov, oziroma za zalogo knjig, ki so jo neposredno dvigovali zastopniki. Tudi če so navedeni spadali v toženčevo skupino, pa je bistveno, da je tožeča stranka... dopustila, da je prišlo do „spremembe“ navodil, oziroma da so se le-ta prilagodila, tako da je tožeča stranka zastopnikom dopuščala neposredno prevzemanje knjig, ne da bi jih pred tem prevzel toženec in jih šele naknadno izročil zastopnikom v svoji skupini. Zato tožencu v zvezi s prevzemom in vračilom knjig, ki so jih neposredno od tožeče stranke prevzeli ostali zastopniki, ni mogoče očitati namena ali hude malomarnosti pri opravljanju dela zastopnika. Le v kolikor bi celotno prevzemanje knjig potekalo preko toženca, bi bilo mogoče tožencu očitati malomarno ravnanje, če le-ta ne bi ustrezno vodil evidence knjig, ki so jih pri njem prevzeli zastopniki v njegovi skupini. Zato tožbeni zahtevek tožeče stranke za plačilo škode, ki naj bi jo predstavljala zaloga nevrnjenih knjig, ki so jih prevzeli zastopniki iz toženčeve skupine, ni utemeljen.Poslovanje tožeče stranke z dvigi in vračili knjig je bilo neustrezno oziroma pomanjkljivo. Vendar pa pomanjkljivosti v poslovanju tožeče stranke niso tako hude, da zaradi tega ne bi bilo mogoče ugotoviti višine zatrjevane škode, ki naj bi tožeči stranki nastala.

+

Dokument: VDSS odločba in sklep Pdp 1327/94, Sodišče: Višje delovno in socialno sodišče, Oddelek: Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore, Datum: 28.09.1995

Institut: vzgoja in izobraževanje - sodno varstvo - ravnatelj javnega zavoda - imenovanje ravnatelja - neizbrani kandidat - dokazovanje - zavrnitev dokaznega predloga - prosta presoja dokazov - zastopanje - pooblaščenec - odvetniški kandidat - izločitev sodnika - začasni ukrep

Jedro: Odsotnost predstavnika staršev kot člana sveta zavoda ni mogla vplivati na zakonitost izbire. Odločitev na svetu je bila namreč sprejeta soglasno, v skladu s ZZ pa svet javnega vzgojno izobraževalnega zavoda odloča z večino glasov vseh članov sveta, torej ne gre za ločevanje med glasovi... različnih predstavnikov, ki svet sestavljajo.Sodišče prve stopnje je imelo zakonsko podlago za odložitev izdaje odločbe, saj se je moralo pred odločitvijo posvetovati o več dejanskih in pravnih vprašanjih. Upravičeno je lahko šteti, da gre za tako zapletenozadevo, ki opravičuje odložitev izdaje odločbe. Zato sodišče prve stopnje ni bilo dolžno neposredno po obravnavi izdati in razglasiti odločbe.Odvetniški kandidat lahko nadomešča odvetnika pri vseh opravilih iz 2. člena Zakona o odvetništvu, ne more pa ga nadomeščati pri zastopanju pred Vrhovnim sodiščem Republike Slovenije in Ustavnim sodiščem Republike Slovenije.

+

Dokument: VDS sodba in sklep Pdp 60/2001, Sodišče: Višje delovno in socialno sodišče, Oddelek: Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore, Datum: 03.10.2002

Institut: plača - izhodiščna plača

Jedro: Plača ni letna kategorija, saj zapada mesečno in pomeni plačilo za opravljeno delo v enem mesecu. V vsakem mesecu mora delodajalec delavcu izplačati plačo najmanj v višini izhodiščne plače za tarifni razred, v katerega je delovno mesto, na katerem delavec dela, razvrščeno. Do izplačila... mesečne plače pod tem minimumom pa lahko pride le v primeru nedoseganja pričakovanih rezultatov dela s strani delavca oz. slabe finančne situacije delodajalca, vendar ob upoštevanju strogih pravil, določenih v kolektivnih pogodbah. Če ti postopki niso izvedeni, je treba šteti, da je delavec v posameznem mesecu opravil delo, ki mu zagotavlja najmanj izplačilo izhodiščne plače. Tožena stranka se ne more razbremeniti plačila razlike v plači za posamezen mesec z računskim prikazom, da je v letnem seštevku tožnik tako ali tako dobil izplačane preveč plače.

+

Dokument: VDSS sodba in sklep Pdp 986/2013, Sodišče: Višje delovno in socialno sodišče, Oddelek: Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore, Datum: 02.12.2013

Institut: odpravnina - delodajalec - delovnopravna kontinuiteta

Jedro: V skladu s 1. odstavkom 109. člena ZDR je delodajalec, ki odpove pogodbo o zaposlitvi iz poslovnih razlogov, delavcu dolžan izplačati odpravnino. Tožnik je bil pri toženi stranki in družbi, od katere je bil k njej prevzet, zaposlen več kot 15 let, zato je bil v skladu s 3. alineo 2. odstavka... 109. člena ZDR upravičen do odpravnine v višini ene tretjine njegove povprečne mesečne plače v zadnjih treh mesecih pred odpovedjo za vsako leto zaposlitve pri toženi stranki in družbi, od katere je bil prevzet na delo k toženi stranki.

+

Dokument: VDSS sodba in sklep Pdp 687/2013, Sodišče: Višje delovno in socialno sodišče, Oddelek: Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore, Datum: 18.10.2013

Institut: vračilo stroškov izobraževanja - zastaranje

Jedro: V obravnavani zadevi gre za terjatev zaradi neizpolnitve obveznosti, prevzete s pogodbo o izobraževanju, sklenjene med javnim uslužbencem in delodajalcem na podlagi določb 172. člena ZDR, ki v 3. odstavku določa, da trajanje in potek izobraževanja ter pravice pogodbenih strank med izobraževanjem... in po njem določijo s pogodbo o izobraževanju oz. kolektivno pogodbo. Gre torej za terjatev iz delovnega razmerja, terjatve iz delovnega razmerja pa po določbi 206. člena ZDR, ki je glede na OZ specialni predpis, zastarajo v roku petih let.

+

Dokument: VDSS sodba in sklep Pdp 1370/2006, Sodišče: Višje delovno in socialno sodišče, Oddelek: Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore, Datum: 18.10.2007

Institut: izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - rok za podajo odpovedi - subjektivni rok

Jedro: Subjektivni rok za podajo izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi je začel teči, ko je direktor tožene stranke izdal odločbo, s katero je tožniku zaradi njegovega ravnanja prepovedal vstop v prostore podjetja in nadaljnje opravljanje dela, saj je bil že tedaj seznanjen tako s kršitvijo pogodbenih... obveznosti iz delovnega razmerja kot s storilcem.

+

Dokument: VDSS sodba in sklep Pdp 505/2008, Sodišče: Višje delovno in socialno sodišče, Oddelek: Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore, Datum: 18.09.2008

Institut: stari ZDR - disciplinska odgovornost - disciplinska komisija - sestava komisije

Jedro: Kolegijske organe delodajalca sestavljajo člani, ki so v delovnem razmerju pri delodajalcu. Disciplinska komisija je tako lahko sestavljena le iz delavcev, ki so v delovnem razmerju pri delodajalcu, katerega organi ugotavljajo disciplinsko odgovornost delavca in pri katerem je v delovnem razmerju... delavec, ki naj bi storil kršitev obveznosti iz delovnega razmerja (razen v kolikor je drugače določeno z internimi akti delodajalca). To pomeni, da če je v disciplinski komisiji tudi zunanji član (pa to ni predvideno z internimi akti delodajalca), gre za odločanje disciplinske komisije o odgovornosti delavca v nepravilni sestavi, torej za absolutno bistveno kršitev določb postopka, zaradi katere odločba o disciplinski odgovornosti ni zakonita.

+

Dokument: VDSS sodba in sklep Pdp 515/2008, Sodišče: Višje delovno in socialno sodišče, Oddelek: Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore, Datum: 11.07.2008

Institut: izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - rok za podajo odpovedi - subjektivni rok - seznanitev z razlogom - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - znaki kaznivega dejanja - ponareditev ali uničenje poslovnih listin

Jedro: V primeru razloga po 1. al. 1. odst. 111. člena ZDR teče rok za podajo odpovedi od dneva, ko se je izvedelo za kršitev obveznosti iz delovnega razmerja in za storilca, in ne od dneva, ko je delodajalec izvedel za odpovedni razlog. Tožena stranka je v konkretnem primeru za kršitev in za storilca... izvedela, ko je bil zakoniti zastopnik seznanjen z obvestilom o sumu kršitev obveznosti iz delovnega razmerja, ker je izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi podala v nadaljnjih petnajstih dneh, je odpoved pravočasna.Tožnik je kršil obveznosti iz delovnega razmerja, ker dvema strankama ni izdal in vročil računa, ampak je račun po plačilu obdržal v maloprodajni aplikaciji in naj naknadno vnesel tujo davčno številko. Opisano ravnanje ima vse znake kaznivega dejanja ponareditve ali uničenja poslovnih listin. Tožena stranka mu je utemeljeno podala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, ker je izgubila zaupanje vanj in ker je s svojim ravnanjem ogrozil ugled podjetja, ki svoj poslovni uspeh gradi na zaupanju strank.

+

Dokument: VDS sodba in sklep Pdp 97/98, Sodišče: Višje delovno in socialno sodišče, Oddelek: , Datum: 15.04.1999

Institut: prenehanje delovnega razmerja zaradi disciplinskega ukrepa - dokaz pribavljen z nezakonito preiskavo - in dubio pro reo

Jedro: Z nezakonito opravljeno preiskavo pridobljeni dokaz ni mogoče uporabiti v postopku za ugotavljanje kršitev delovnih obveznosti.Kršitev delovne obveznosti mora biti ugotovljena z gotovostjo, sicer je v dvomu potrebno odločiti v korist obdolženega delavca (in favorem defensionis).

Dokument: VDS sodba in sklep Pdp 475/2001, Sodišče: Višje delovno in socialno sodišče, Oddelek: Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore, Datum: 25.07.2002

Institut: plača - sprememba pogodbe o zaposlitvi

Jedro: Splošna kolektivna pogodba za gospodarske dejavnosti (SKPGd, Ur. l. RS št. 40/97) določa osnovno plačo delavca, pri čemer to plačo definira kot plačo za polni delovni čas, vnaprej določene delovne rezultate in normalne delovne pogoje. Le v takšnem primeru osnovna plača ne more biti nižja... od izhodiščne plače, opredeljene v tarifni prilogi te pogodbe (3. tč. 43. čl. SKPGd). Tudi v času spornega obdobja veljavni Zakon o določitvi minimalne plače in o načinu usklajevanja plač (ZDMPNU, Ur. l. RS št. 40/87, 9/98) določa minimalno plačo na zaposlenega, ki pa je opredeljena kot minimalna plača zaposlenega, ki dela polni delovni čas (2. člen ZDMPNU). Glede na to ni v nasprotju z zakonom ali kolektivno pogodbo, če delodajalec v svojih aktih določi, da delavcu, ki ne dela ali ne dela polni delovni čas, oz. pri delu ne dosega vnaprej določenih delovnih rezultatov, pripada celo nižja plača od izhodiščne oz. minimalne plače.

+

Dokument: VDS sodba in sklep Pdp 1473/99, Sodišče: Višje delovno in socialno sodišče, Oddelek: Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore, Datum: 07.12.2001

Institut: izvedenec - posredovanje podatkov - izračun plače

Jedro: Če tožena stranka izvedenki ni posredovala ustreznih podatkov, po zaslišanju sodne izvedenke njenemu izvedenskemu mnenju ni več oporekala, dokazov glede izračuna razpoložljive mase plač za čas veljavnosti prvega "omejitvenega" zakona pa tudi k pritožbi ni priložila, ter svojih trditev ni... dokazala. Zato pritožbenih navedb v zvezi z zmotno ugotovljenim dejanskim stanjem glede izračuna razpoložljive mase plač (za januar in februar 1992) ni mogoče upoštevati, zlasti ne zato, ker se izračun razlik za ta dva meseca ujema s podatki, ki jih je predložila tožena stranka sama. Omejitveni zakon iz leta 1993 (ki je veljal za obdobje od marca do junija 1993) je maksimiral plače do nivoja izhodiščnih plač po aneksu k SKPG. Po Zakonu o načinu izplačevanja in obračunavanja plač iz leta 1993, so se izplačevale plače po splošni in ne po panožnih kolektivnih pogodbah. Tudi v tem obdobju pa bi tožena stranka lahko izplačevala plače, nižje od izhodiščnih plač (po Aneksu k SKPG), vendar le, če bi znižala plače v skladu z določbami splošne oz. panožne kolektivne pogodbe.

+

Dokument: VDSS sodba in sklep Pdp 79/2015, Sodišče: Višje delovno in socialno sodišče, Oddelek: Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore, Datum: 24.09.2015

Institut: obveznost plačila - dodatek - dodatek za nevarne naloge - misija - vojak

Jedro: Tožnik je v spornem času na misiji v tujini opravljal tako nevarne naloge, zaradi katerih je upravičen do dodatka skladno s 4. točko prvega odstavka 9. člena Uredbe (po tej določbi je predviden dodatek za nevarne naloge v primeru razdvajanja sprtih strani in drugih oblik vsiljevanja miru, taktične... premike v območju bojevanja oziroma izvajanje letenja v bojnih razmerah, bojna iskanja in reševanja, protiteroristična in specialna delovanja, ofenzivno in defenzivno delovanje).

+

Dokument: VDSS sodba in sklep Pdp 358/2015, Sodišče: Višje delovno in socialno sodišče, Oddelek: Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore, Datum: 22.10.2015

Institut: napredovanje - razlika v plači - premestitev - dejansko delo - plačilo po dejanskem delu

Jedro: V skladu s četrtim odstavkom 16. člena ZSPJS lahko javni uslužbenec napreduje vsaka tri leta za en ali dva plačna razreda, v napredovalno obdobje pa se všteva čas, ko je javni uslužbenec razporejen na delovna mesta, za katera je predpisana enaka stopnja strokovne izobrazbe. Tožnica je bila 1.... 2. 2008 premeščena na delovno mesto, na katerem je zahtevana višja stopnja strokovne izobrazbe (tj. višješolska, višja strokovna ali podobna izobrazba, na prejšnjem delovnem mestu pa je bila zahtevana srednja strokovna ali splošna izobrazba). Zato je bilo tožničino napredovalno obdobje s to premestitvijo dne 1. 2. 2008 prekinjeno in tožbeni zahtevek, s katerim je tožnica vtoževala obračun in izplačilo razlik med prejeto plačo za 21. plačni razred in plačo, ki ustreza 23. plačnemu razredu, ni utemeljen. Zmotno je stališče tožnice, da bi jo morala tožena stranka ob premestitvi na drugo delovno mesto na podlagi drugega odstavka 19. člena ZSPJS uvrstiti v plačni razred, ki je za pet plačnih razredov višji od izhodiščnega plačnega razreda navedenega delovnega mesta. Uvrstitev javnega uslužbenca v višji plačni razred po drugem odstavku 19. člena ZSPJS ni pravica iz delovnega razmerja, ki bi javnemu uslužbencu pripadala po zakonu in bi jo ta lahko iztožil, temveč je to njegov privilegij, ki je odvisen od odločitve predstojnika organa državne uprave. Zato tožbeni zahtevek na obračun in izplačilo razlik za obdobje od 1. 11. 2010 do 14. 6. 2011 med prejeto plačo za 28. plačni razred in plačo, ki ustreza 33. plačnemu razredu, ni utemeljen. Tožnica je za obdobje od 15. 6. 2011 dalje vtoževala obračun in izplačilo razlik med prejeto plačo za 28. plačni razred in plačo za delo, ki naj bi ga pri toženi stranki v resnici opravljala, tj. delo višjega svetovalca (delovno mesto višji svetovalec je uvrščeno v 37. plačni razred). Tožnica od 15. 6. 2011 dalje, ko je bila premeščena v Sektor, opravlja delo delovnega mesta, za katerega ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi (tj. strokovno-tehnično delovno mesto koordinator VII/1) in ne dela višjega svetovalca. Zato tožbeni zahtevek ni utemeljen.

+

Izberi vse|Izvozi izbrane