Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 4825cT1QZHAlMjA2MDQvMjAxNCZkYXRhYmFzZSU1QlZEU1MlNUQ9VkRTUyZfc3VibWl0PWklQzUlQTElQzQlOERpJnNob3dUeXBlPWRpdiZyb3dzUGVyUGFnZT0yMCZwYWdlPTIyOQ==

Dokument: VDSS Sodba in sklep Pdp 19/2020, Sodišče: Višje delovno in socialno sodišče, Oddelek: Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore, Datum: 12.03.2020

Institut: pogodba o zaposlitvi za določen čas - vojak - prenehanje pogodbe o zaposlitvi - upravičen vzrok - zdravniško opravičilo - bolniški stalež - začasna nezmožnost za delo - zamuda naroka - vrnitev v prejšnje stanje

Jedro: Tožnik poudarja, da je bil na podlagi odločbe ZZZS začasno nezmožen za delo do 31. 10. 2018, kar zajema tudi čas izteka pogodbe o zaposlitvi. Vendar pa zaradi tega ni možno šteti, da je ostal na delu po izteku pogodbe o zaposlitvi oziroma, da mu delovno razmerje s 6. 10. 2018 ni moglo prenehati.... Bolniška odsotnost delavca prepreči prenehanje delovnega razmerja le v primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga ali razloga nesposobnosti (116. člen ZDR-1).

+

Dokument: VDSS Sodba in sklep Pdp 239/2020, Sodišče: Višje delovno in socialno sodišče, Oddelek: Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore, Datum: 02.06.2020

Institut: povračilo stroškov prevoza - kilometrina - službeno potovanje - kraj opravljanja dela

Jedro: Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da poti, ki jih je na podlagi izdanih odredb v spornem obdobju opravila tožnica, niso poti na delo na sedež delodajalca oziroma kraj, dogovorjen v pogodbi o zaposlitvi. Po določbi 31. člena ZDR-1 je kraj opravljanja dela obvezna sestavina pogodbe o... zaposlitvi in je treba v primeru spremembe tega pogoja v skladu z 49. členom ZDR-1 skleniti novo pogodbo o zaposlitvi. Ni mogoče šteti, da je z vsako odreditvijo dela v drugem kraju od navedenega v pogodbi o zaposlitvi dejansko spremenjen pogodbeno dogovorjen kraj opravljanja dela, saj pogodba o zaposlitvi v konkretnem primeru dejansko določa kraj opravljanja dela (prim. odločba VSRS VIII Ips 23/2016). Glede na to toženka tožnici z odredbami ni odredila dela v drugem kraju, ki se za potrebe uveljavljanja povračila stroškov za prevoz na delo in z dela šteje kot kraj opravljanja dela po pogodbi o zaposlitvi. Prav tako za odreditev dela v drugem kraju niso bili izpolnjeni pogoji iz 33. člena ZDR-1 in 49. člena KPDŽP, saj je, kot je razvidno iz šestega odstavka 33. člena ZDR-1, takšna odreditev omejena na tri mesece v koledarskem letu. Sodišče prve stopnje je pravilno s sklicevanjem na sodno prakso v podobnih primerih štelo tožničine poti za službene poti, za katere tožnici pripada kilometrina po 208. členu KPDŽP. Pravilno se je sklicevalo na pravno stališče Vrhovnega sodišča Republike Slovenije v zadevi X Ips 387/2011, iz katere izhaja, da je službena pot tista pot, ki ne predstavlja rednega dela na sedežu delodajalca oziroma v kraju, dogovorjenem v pogodbi o zaposlitvi.

+

Dokument: VDSS sodba in sklep Pdp 192/2015, Sodišče: Višje delovno in socialno sodišče, Oddelek: Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore, Datum: 14.05.2015

Institut: vračilo preveč izplačane plače - preplačilo - plačilo za delo - prevedba - odprava nesorazmerij - napačen obračun zneskov - napačen izračun plače - neupravičena obogatitev - zamudne obresti

Jedro: Določbe 3. odstavka 3.a člena ZSPJS ni mogoče razlagati tako kot sodišče prve stopnje, ki je štelo, da ta določba odkazuje na uporabo 190., pa tudi 191. člena OZ. Glede na to, da so določbe ZSPJS o plačah v javnem sektorju, zlasti glede na 3. člen ZSPJS, prisilne narave, je potrebno uporabiti... določbo 86. člena OZ, ki govori o ničnosti pogodbe in določa, da je pogodba, ki nasprotuje ustavi, prisilnim predpisom ali moralnim načelom, nična, če namen kršenega pravila ne odkazuje na kakšno drugo sankcijo ali če zakon v posameznem primeru ne predpisuje kaj drugega. Pogodbeno določilo, ki določa, da je javni uslužbenec upravičen do višje plače kot je zakonsko določena, je nično. Nično pogodbeno določilo nima pravnega učinka. Kdor je na podlagi nične pogodbe že izpolnil svojo obveznost, je izpolnil nekaj, česar ni bil dolžan. Zato ima pravico zahtevati svojo izpolnitev nazaj s kondikcijskim zahtevkom. Enako velja za napačen obračun plače, zaradi katerega pride do preplačila plače (iz naslova odprave nesorazmerij v osnovni plači, tako kot v obravnavani zadevi, ko se je pri plači za sporno obdobje napačno upošteval 34. plačni razred namesto pravilno 32. plačni razred, v katerega je bil toženec uvrščen zaradi nižje stopnje izobrazbe od zahtevane za zasedbo njegovega delovnega mesta) oziroma do višjega izplačila plač, ki presega plačo, določeno v skladu z ZSPJS. Javni uslužbenec lahko dobi plačo le v višini, kot jo določa zakon oziroma podzakonski akti ali kolektivne pogodbe. Če mu je bila izplačana višja plača od zakonsko določene, mora razliko vrniti.

+

Dokument: VDSS sodba in sklep Pdp 352/2015, Sodišče: Višje delovno in socialno sodišče, Oddelek: Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore, Datum: 05.11.2015

Institut: redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - zmotna uporaba materialnega prava - sodna razveza - zaposlitev pri drugem delodajalcu

Jedro: Tožnik je podal pisni zagovor, v katerem se je opredelil do očitkov v pisni obdolžitvi. Razlog za to, da pooblaščena oseba za izvedbo zagovora in podajo odpovedi do podaje odpovedi ni bila seznanjena s pisnim zagovorom tožnika, je na strani prvotoženke, ki ji pisnega zagovora ni pravočasno... posredovala. Ker se prvotoženka (za podajo odpovedi pooblaščena oseba) neupravičeno ni seznanila s pisnim zagovorom, čeprav bi to lahko storila, je bila tožniku kršena pravica za zagovora. Zato je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga nezakonita. Zmotna je odločitev sodišča prve stopnje, ko je že s prvim naslednjim dnem po odpovedi pogodbe o zaposlitvi le-to razvezalo, ob tem pa ni ugotavljalo, ali je bil tožnik zaposlen ali ne. Res je, da delavec ne more imeti sklenjenih dveh delovnih razmerij pri dveh delodajalcih hkrati za poln delovni čas, vendar je tožnik to tudi upošteval in zahteval priznanje delovnega razmerja zgolj za čas, ko je bil nezaposlen. Zato je pritožbeno sodišče pritožbi delno ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje v II. točki izreka spremenilo tako, da se pogodba o zaposlitvi razveže z dnem odločitve sodišča prve stopnje.

+

Dokument: VDSS sodba in sklep Pdp 755/2015, Sodišče: Višje delovno in socialno sodišče, Oddelek: Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore, Datum: 17.12.2015

Institut: začasna napotitev - obrazložitev odločbe

Jedro: Ker se mora tožnik s pomembnimi dejstvi v zvezi z njegovo premestitvijo seznaniti že pred vložitvijo tožbe, saj jih bo le tako tudi ustrezno prerekal oziroma jim nasprotoval in tako utemeljil svoj tožbeni zahtevek, izpodbijana odločba tožene stranke ne dosega standarda obrazloženosti pisne... odločbe o pravici oziroma obveznosti javnega uslužbenca. Izpodbijana odločba o napotitvi je zato nezakonita.

+

Dokument: VDSS sodba in sklep Pdp 163/2016, Sodišče: Višje delovno in socialno sodišče, Oddelek: Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore, Datum: 16.06.2016

Institut: redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - sodna razveza - denarno povračilo - pobot - zapadlost terjatev

Jedro: Tožena stranka je tožniku redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga podala 15. 5. 2015, dne 8. 5. 2015 pa je z drugim delavcem sklenila pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas, čeprav bi lahko dela, v zvezi s katerimi je drugi delavec sklenil pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas,... opravljal tudi tožnik. Ker delo tožnika pod pogoji iz njegove pogodbe o zaposlitvi ni postalo nepotrebno (saj bi tožnik lahko nadaljeval z delom, za katerega je sklenil pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas drugi delavec), je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da tožena stranka ni dokazala utemeljenega razloga za izpodbijano redno odpoved pogodbe o zaposlitvi. Zato je izpodbijana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita. Sodišče prve stopnje je pri odločanju o pobotnem ugovoru tožene stranke delno zmotno uporabilo 311. člen OZ, ki med pogoji za dopustnost pobotanja terjatev določa tudi njihovo zapadlost. Tožena stranka je v pobot tožnikovi terjatvi uveljavljala terjatev iz naslova odpravnine, ki jo je izplačala tožniku na podlagi 108. člena ZDR-1, in terjatev iz naslova denarnega nadomestila (brez navedbe zneska), ki naj bi ga tožnik prejemal s strani Zavoda RS za zaposlovanje in katerega bi morala tožena stranka povrniti tej instituciji. Terjatev delodajalca iz naslova vračila odpravnine, ki je bila delavcu izplačana v posledici redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga (ki je bila v sodnem postopku ugotovljena za nezakonito), zapade šele, ko postane odločitev o nezakonitosti takšne odpovedi pravnomočna. To pa pomeni, da niti v času, ko je bila ta odpravnina uveljavljana v pobot, niti v času odločanja o pobotnem ugovoru tožene stranke ta terjatev še ni zapadla. Tožena stranka sodišču prve stopnje ni predložila nobenih dokazov o tem, da je Zavodu RS za zaposlovanje vrnila denarno nadomestilo, ki je bilo izplačano tožniku, ob tem, da ni navedla niti zneska tega nadomestila, ki ga je iz tega naslova uveljavljala v pobot. Tožena stranka torej ni dokazala, da sta terjatvi, ki ju je uveljavljala v pobot, zapadli, kar pomeni da ni bilo pogojev za vsebinsko odločanje o pobotnem ugovoru tožene stranke. Zato je pritožbeno sodišče odločitev o pobotnem ugovoru tožene stranke razveljavilo in pobotni ugovor tožene stranke zavrglo, saj zanj niso bili izpolnjeni vsi zakonsko določeni pogoji.

+

Dokument: VDSS Sodba in sklep Pdp 891/2017, Sodišče: Višje delovno in socialno sodišče, Oddelek: Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore, Datum: 10.05.2018

Institut: odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - gradbišče - soprispevek - nepremoženjska škoda - pravična denarna odškodnina - premoženjska škoda - gradbeni podizvajalec

Jedro: V tem individualnem delovnem sporu tožnik zahteva plačilo odškodnine za škodo iz škodnega dogodka, ko se je poškodoval na gradbišču stanovanjskega objekta. Tožnik je pri povezovanju armiranih mrež, ki sta štrleli iz nedokončane betonske plošče prvega nadstropja, padel 3,5 m globoko in... se poškodoval. Delo, pri katerem se je tožnik poškodoval je glede na okoliščine primera mogoče šteti za nevarno. Tožena stranka kot tožnikov delodajalec ni spoštovala pravil o varnosti in zdravju pri delu, zato je podana njena odškodninska odgovornost. Tožnik je imel na podlagi drugega odstavka 52. člena ZVZD-1 pravico odkloniti delo, če mu je grozila neposredna nevarnost za življenje ali zdravje, ker niso bili izvedeni predpisani varnostni ukrepi. Ker je od povprečnega delavca (ki predstavlja merilo skrbnosti pri delovnih nesrečah) mogoče utemeljeno pričakovati, da bo opustil tista opravila, ki bi lahko poslabšala njegovo zdravstveno stanje, lahko opustitev takšnega ravnanja, tj. opustitev odklonitve opravljanja dela, predstavlja podlago za delavčevo soodgovornost k nastanku škode na podlagi prvega odstavka 171. člena OZ oziroma tretjega odstavka 153. člena OZ. Vendar v konkretnem primeru opustitev takšnega ravnanja tožnika ne daje podlage za oceno njegovega prispevka k nastanku škode v večjem obsegu od 20 %, saj je bila primarna obveznost tožnika kot podrejene pogodbene stranke v delovnem razmerju opravljati delo po navodilih delodajalca (31. in 32. člen ZDR).

+

Dokument: VDSS Sodba X Pdp 183/2018, Sodišče: Višje delovno in socialno sodišče, Oddelek: Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore, Datum: 20.06.2018

Institut: kolektivni delovni spor - izvrševanje kolektivne pogodbe - zastopanje - odvetnik - procesna predpostavka - zastaranje - trinajsta plača - usklajevanje plače - izhodiščna plača - mirna rešitev spora - pooblastilo

Jedro: Drugi odstavek 114. člena PKP je določal izplačilo 13. plače v višini mesečne mase zadnje izplačane plače, pod predpostavko, da so bili za izplačilo 13. plače izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka 114. člena PKP. Ker je bilo v postopku ugotovljeno, da so bili ti pogoji iz prvega odstavka... 114. člena PKP izpolnjeni (saj je nasprotni udeleženec delavcem del te 13. plače za leto 2011 izplačal), je sodišče prve stopnje utemeljeno odločilo, da je nasprotni udeleženec kršil 114. člen PKP, ker 13. plače ob koncu 2011 ni izplačal v višini, kot jo je določala PKP. Dejstvo, da je bilo usklajevanje izhodiščnih plač po panožni kolektivni pogodbi urejeno drugače, manj ugodno od usklajevanje po PKP, ne pomeni, da nasprotni udeleženec določbe 111. člena PKP ni bil dolžan spoštovati.

+

Dokument: VDSS Sodba in sklep Pdp 133/2020, Sodišče: Višje delovno in socialno sodišče, Oddelek: Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore, Datum: 16.06.2020

Institut: neizrabljen tedenski počitek - vojak - misija

Jedro: Ključna je ugotovitev, da je bilo tožniku naloženo toliko rednega dela, da ga v obsegu tedenskega delovnega časa ni zmogel in je tako tudi ob nedeljah moral opravljati delo, da je zadostil zahtevam delovnega procesa. Tožnik je bil edini finančnik za celoten kontingent. Sodišče prve stopnje se... pri ugotavljanju tedenskega obsega dela ni oprlo le na izpoved tožnika, kot navaja pritožba, temveč tudi na vsebino pisno izjavo priče, ki je bil s tožnikom v vsakodnevnem kontaktu, in na izpoved priče, ki je izpovedal o tem, da sta se s tožnikom marsikatero nedeljo srečala v delovnih prostorih. Po pravilni oceni sodišča prve stopnje sta bili navedeni priči bolje seznanjeni z dejanskimi okoliščinami tožnikovega dela (in s tem povezanimi okoliščinami koriščenja tedenskega počitka) kot priča (poveljnik), ki ni v celoti in natančneje poznal vsebine tožnikovega dela na področju finančnega poslovanja.

+

Dokument: VDSS Sklep X Pdp 167/2020, Sodišče: Višje delovno in socialno sodišče, Oddelek: Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore, Datum: 23.04.2020

Institut: kolektivni delovni spor - odločitev o pravdnih stroških

Jedro: Sodišče prve stopnje je pri odmeri nagrade za odvetnikovo zastopanje nasprotnega udeleženca resda neutemeljeno izhajalo iz najvišje postavke v višini 1500 točk, ki je predvidena za najbolj zahtevne kolektivne delovne spore, vendar pa tudi pritožba neutemeljeno prikazuje, kot da je šlo v predmetni... zadevi za kolektivni spor zelo majhne zahtevnosti. To, da se je spor končal s sorazmerno enostavno meritorno rešitvijo zaradi pomanjkanja pasivne legitimacije, ne pomeni, da je bil spor v osnovi zastavljen kot nezahteven in da ni terjal zahtevnega odgovora na predlog z relevantnimi procesnimi in materialnopravnimi ugovori ter nato še nadaljnjih vlog nasprotnega udeleženca in njegove aktivne udeležbe na pripravljalnem naroku in na prvem naroku za glavno obravnavo.

+

Dokument: VDSS sodba in sklep Pdp 49/2015, Sodišče: Višje delovno in socialno sodišče, Oddelek: Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore, Datum: 09.04.2015

Institut: plačilo razlike plače - nov plačni sistem - nadzor - javni uslužbenci - prevedba plače - napredovanja

Jedro: Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da je tožena stranka ob prevedbi v letu 2008 nepravilno dvakrat upoštevala napredovanje tožnice, in sicer je najprej upoštevala štiri napredovanja pri določitvi količnika za izračun nominalnega zneska osnovne plače javnega uslužbenca, nato pa... še pri uvrstitvi tožnice v 31. plačni razred, kar je storila tako, da je osnovnemu, 29. plačnemu razredu delovnega mesta strokovni sodelavec, ponovno prištela štiri napredovanja, kar je v nasprotju z ureditvijo postopka prevedbe po ZSPJS. Tožena stranka ob prevedbi tožnice v letu 2008 ni ravnala pravilno, ko je delavce ob prevedbi umestila na delovna mesta v višjem tarifnem razredu, kljub pomanjkanju izobrazbe za ta delovna mesta. Zato je po ugotovitvi nezakonitosti takšnih prevedb utemeljeno spremenila pravilnik in tožnico z veljavnostjo od 1. 7. 2010 dalje pravilno prevedla na delovno mesto samostojnega strokovnega sodelavca I. To delovno mesto je obstajalo že ob prevedbi v letu 2008 in bi ob pravilni uporabi materialnega prava tožničino delovno mesto že takrat moralo biti prevedeno v delovno mesto strokovnega sodelavca I. Za drugačno prevedbo tožnice v višji tarifni razred ni bilo podlage v ZSPJS.

+

Dokument: VDSS sodba in sklep Pdp 22/2015, Sodišče: Višje delovno in socialno sodišče, Oddelek: Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore, Datum: 08.10.2015

Institut: redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - organizacijski razlog - ekonomski razlog - strukturni razlog - odpoved večjemu številu delavcev

Jedro: Sodišče v zvezi z reorganizacijo poslovanja ni pristojno presojati, ali je sprememba v organizaciji delodajalca potrebna in smotrna. Organizacijske rešitve v zvezi z ekonomsko uspešnostjo poslovanja so prepuščene avtonomni odločitvi delodajalca, sodišče pa lahko v zvezi s tem preverja le,... ali je bila reorganizacija navidezna. Tožena stranka je s programom razreševanja presežnih delavcev ukinila delovno mesto notranji kontrolor v poslovni mreži, ki ga je zasedala tudi tožnica. Del nalog ukinjene organizacijske enote je tožena stranka prenesla na drugo organizacijsko enoto, preostale naloge pa je nehala izvajati. S tem je tožena stranka dokazala, da je bila reorganizacija dejansko izvedena. Dejstvo, da je bila tožnica s 1. 7. 2013, po ukinitvi delovnega mesta notranjega kontrolorja v poslovni mreži, premeščena v novoustanovljeno organizacijsko enoto, ne pomeni, da potreba po njenem delu pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi ni prenehala. Tožnica je namreč v novoustanovljeni organizacijski enoti opravljala dela izključno po odredbi nadrejenih in ne del konkretnega delovnega mesta. Tožničino delo v novi organizacijski enoti je v septembru 2013 postalo nepotrebno, saj je takrat novoustanovljena organizacijska enota začela polno delati in je potreba po njenem delu pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi dokončno prenehala. Tožena stranka je tako dokazala, da je obstajal utemeljen poslovni razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi tožnici po prvi alineji prvega odstavka 89. člena ZDR-1. Zato je izpodbijana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga zakonita.

+

Dokument: VDSS sodba in sklep Pdp 482/2015, Sodišče: Višje delovno in socialno sodišče, Oddelek: Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore, Datum: 20.08.2015

Institut: redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - ekonomski razlog - organizacijski razlog - delovna uspešnost - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje

Jedro: Ker je bilo tožničino delovno mesto („skrbnik kupcev I“) ukinjeno oziroma se je tožena stranka odločila, da se delo na tem delovnem mestu ne bo več opravljalo, gre v tem obsegu za organizacijsko spremembo, ki jo je sprejela tožena stranka zaradi zagotovitve boljših poslovnih rezultatov. Pri... tem ni odločilno, ali je tožena stranka v svojih internih aktih to delovno mesto formalno ukinila, ali pa se je zgolj odločila, da se delo na tem delovnem mestu ne opravlja več, kljub temu da takšno delovno mesto v sistemizaciji delovnih mest pri toženi stranki še obstaja. Sodišče ne more presojati organizacijske odločitve tožene stranke v smislu, ali so odločitve ekonomsko upravičene, racionalne oziroma primerne, temveč lahko ugotavlja le, ali je razlog resničen oziroma ni fiktiven. Tožena stranka je dokazala, da sta delovne naloge delovnega mesta „skrbnica kupcev I“ prevzeli drugi dve delavki, ki sta delali na delovnem mestu skrbnic ključnih kupcev, delo poslovodje, ki ga je tožnica opravljala na podlagi aneksa k pogodbi o zaposlitvi, pa je opravljal nadzorni poslovodja, angažiran pa je bil tudi študent na delovnem mestu supervizorja. Organizacijski razlog je torej podan, resničen in ni navidezen, ter je tak podlaga za podajo redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga. Tožena stranka je dokazala tudi obstoj ekonomskega razloga, ki je v upadu prometa oziroma izpadu dohodkov in nedoseganju pričakovanih poslovnih rezultatov. Zato je izpodbijana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga zakonita. Za čas prve pogodbe o zaposlitvi sta pravdni stranki določili delovno uspešnost kot variabilni del plače tožnice po merilih, ki so jasno določena. Zato je za presojo tega dela tožbenega zahtevka bistvena le dosežena prodaja oglasnega prostora oziroma uspeh tožnice pri trženju. Tožena stranka bi morala tožnici, glede na podatke o prodaji oglasnega prostora, obračunati ter izplačati neto znesek delovne uspešnosti, kot je bil določen v pogodbi o zaposlitvi oziroma v njeni prilogi. Ker sodišče prve stopnje zaradi zmotnega materialnopravnega izhodišča, da ni obstajala dolžnost tožene stranke izplačati tožnici delovno uspešnost, ni ugotavljalo vseh pravno odločilnih dejstev, to je zneska prodaje oglasnega prostora v posameznih kvartalih, čeprav je tožnica glede tega podala ustrezno trditveno in dokazno podlago, je ostalo dejansko stanje v tem delu nepopolno ugotovljeno. Pritožbeno sodišče je zato pritožbi delno ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje razveljavilo v delu odločitve glede plačila delovne uspešnosti ter zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.

+

Dokument: VDSS sodba in sklep Pdp 982/2015, Sodišče: Višje delovno in socialno sodišče, Oddelek: Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore, Datum: 19.05.2016

Institut: odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - nepremoženjska škoda - višina - odmera - sprememba tožbe

Jedro: Tožnik se je poškodoval pri nakladanju tovornjaka, ko je nanj padel voziček, ki je tehtal 500 kg. Zaradi škodnega dogodka je utrpel bimaleolarni zlom desnega gležnja z izpahom, udarnino leve strani obraza in odrgnine nad medialnim maleolom; s psihiatrične plati pa je doživel travmatični dogodek... s posledičnim razvojem posttravmatske stresne motnje. Sodišče prve stopnje pri odmeri odškodnine za nepremoženjsko škodo iz naslova telesnih bolečin in nevšečnosti med zdravljenjenm v višini 15.000,00 EUR ni upoštevalo trajanja psihiatričnega zdravljenja ter v premajhni meri sedanje in bodoče stanje po končanem zdravljenju poškodbe, zaradi katere je bil tožnik v bolniškem staležu eno leto in pol, pri čemer tožnik trpi in bo trpel bolečine že pri normalni obremenitvi desnega gležnja. Pritožbeno sodišče ocenjuje, da je sodišče prve stopnje določbi 179. in 182. člena OZ zmotno uporabilo in da pravilna uporaba teh določb narekuje prisojo višje odškodnine za sedanje in bodoče telesne bolečine ter druge nevšečnosti med zdravljenjem oziroma pravično odškodnino v znesku 25.000,00 EUR.

+

Dokument: VDSS sodba in sklep Pdp 76/2016, Sodišče: Višje delovno in socialno sodišče, Oddelek: Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore, Datum: 09.06.2016

Institut: predčasna razrešitev - direktor - agencija - odpravnina - bruto - neto

Jedro: Tožnik je zahteval ugotovitev, da za sprejem sklepa, s katerim je razrešen s funkcije člana uprave (agencije), niso bili podani razlogi za razrešitev. Sodišče prve stopnje je v tem delu tožbo pravilno zavrglo, saj ne gre za t. i. vmesni ugotovitveni zahtevek iz tretjega odstavka 181. člena... ZPP, temveč zgolj za ugotovitev dejstva, glede česar pa tožnik nima pravnega interesa. Ker je bilo o tožnikovi razrešitvi pravnomočno odločeno, je sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo tožbeni zahtevek za ugotovitev nezakonitosti prenehanja delovnega razmerja pri toženi stranki, za ugotovitev obstoja delovnega razmerja do dne sodne razveze pogodbe o zaposlitvi, reparacijo in priznanje vseh pravic iz delovnega razmerja za to obdobje, vključno s plačilom denarnega nadomestila po 118. členu ZDR-1. Sodišče prve stopnje je tožniku pravilno prisodilo odpravnino po določbi 2. člena aneksa št. 1 k pogodbi o zaposlitvi, v kateri je bilo določeno, da pripada tožniku v primeru predčasne razrešitve odpravnina v višini petine povprečne mesečne bruto plače, kot jo je prejemal do svoje razrešitve, za vsak polni mesec, ki je ostal do izteka dobe imenovanja na položaj.

+

Dokument: VDSS sodba in sklep Pdp 1194/2015, Sodišče: Višje delovno in socialno sodišče, Oddelek: Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore, Datum: 21.04.2016

Institut: izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev delovnih obveznosti - učitelj

Jedro: Tožena stranka je tožniku v izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi očitala, da je določenega dne tesno objemal bivšo učenko, kar je njena mama, ki je bila priča dogodku, opisala kot objem dveh zaljubljencev in da je d rugega dne nekaj pred 21. uro tožnik z rokami objemal isto učenko,... ki je sedela v njegovem naročju, kar je snažilka, ki je bila priča dogodku, označila kot erotično dejanje. S takšnim ravnanjem naj bi tožnik huje kršil delovne obveznosti, kar predstavlja utemeljen odpovedni razlog po 2. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1. Pritožbeno sodišče ne soglaša s presojo sodišča prve stopnje, da tožnikovo tolaženje in objem učenke nikakor ne sodita med delovne obveznosti učitelja in ne v okvir pooblastil pri izvajanju pedagoške dejavnosti. Bivša učenka tožene stranke je tožnika dojemala kot zaupnika, torej osebo, h kateri se je zatekla v osebni stiski. Položaj zaupnika ima namreč lahko oseba, ki jo otrok sam spontano izbere, to pa je lahko tudi učitelj (razrednik) oziroma mentor glasbene skupine. V obravnavani situaciji, ko je bila učenka objokana in vidno prizadeta, pedagogov čut, ki ga je tožnik slikovito izrazil z retoričnim vprašanjem „smo ljudje ali roboti?“, nalaga, da tudi objem poleg lepe in spodbudne besede ni odveč. Takšen tolažilni kontakt, kot je bil v konkretnem primeru, ne predstavlja hujše kršitve pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja, saj pokaže otroku, da je oseba, do katere je učitelju (pedagogu) mar, upoštevaje specifičnost tega poklica in njegovega poslanstva pri razvoju otrokove osebnosti. Enako je treba upoštevati tudi pri presoji druge očitane kršitve. Pri drugem očitanem ravnanju ni šlo za erotično dejanje oziroma dejanje s spolno konotacijo v odnosu tožnika (učitelja) do bivše učenke. Sodišče prve stopnje je zato zmotno presodilo, da je tožena stranka dokazala tožniku kršitev pogodbe o zaposlitvi in da je posledično izredna odpoved zakonita. Pritožbeno sodišče je zato izpodbijano sodbo delno spremenilo tako, da je ugotovilo nezakonitost izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi.

+

Dokument: VDSS sodba in sklep Pdp 700/2016, Sodišče: Višje delovno in socialno sodišče, Oddelek: Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore, Datum: 17.11.2016

Institut: odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - plačilo odškodnine - objektivna odškodninska odgovornost - krivdna odškodninska odgovornost - viličar - solidarna odgovornost zavarovalnice - ugotovitveni zahtevek - pravni interes - procesna predpostavka - zavrženje tožbe

Jedro: Tožnica nima pravnega interesa za ugotovitveno sodbo, da je podana solidarna odgovornost drugotožene stranke in delodajalca za pravnomočen in izplačan del odškodnine. Terjatev, ki jo je imela tožnica zoper svojega delodajalca, je v skladu s prvim odstavkom 270. člena OZ s plačilom, ki med... strankami ni sporno, prenehala. Ker je bila tožnica iz naslova odškodninske obveznosti za sporni škodni dogodek že poplačana, prav tako pa je dajatveni del tožbe umaknila tudi zoper sedanji toženi stranki, ni izkazan njen pravni interes za ugotovitveno tožbo. Ker je pravni interes temeljna procesna predpostavka (za ugotovitveno tožbo), pa tega tožeča stranka ni niti zatrjevala niti izkazala, je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo, ko je v tem delu ugodilo zahtevku zoper drugotoženo stranko. Zato je pritožbeno sodišče pritožbi drugotovžene stranke v tem delu ugodilo in izpodbijano sodbo razveljavilo in tožbo zavrglo.

+

Dokument: VDSS Sodba in sklep Pdp 866/2016, Sodišče: Višje delovno in socialno sodišče, Oddelek: Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore, Datum: 15.02.2017

Institut: obstoj delovnega razmerja - elementi delovnega razmerja - pogodba o zaposlitvi - izobrazba - sodna razveza

Jedro: Sodišče prve stopnje je zmotno štelo, da zaradi dejstva, ker tožnik nima dosežene VII. stopnje strokovne izobrazbe, ne more biti v delovnem razmerju pri toženi stranki na delovnem mestu "specialist novinar". Prvi odstavek 21. člena ZDR-1 sicer določa, da mora delavec, ki sklene pogodbo o... zaposlitvi, izpolnjevati predpisane, s kolektivno pogodbo ali splošnim aktom delodajalca določene oziroma, s strani delodajalca zahtevane in v skladu s prvim odstavkom 25. člena tega zakona objavljene pogoje za opravljanje dela. Vendar pa določba 21. člena ZDR-1 ne pomeni, da ne velja pogodba o zaposlitvi, ki jo je delodajalec sklenil z delavcem, ki ne izpolnjuje predpisanih pogojev za opravljanje dela. Podobno velja tudi za primer faktičnega delovnega razmerja. Če takšno razmerje dejansko obstaja, delavcu ni možno odreči sodnega varstva (in zavrniti tožbeni zahtevek za ugotovitev obstoja delovnega razmerja) zgolj zato, ker ne izpolnjuje predpisanega pogoja zahtevane stopnje izobrazbe. Tožnik zmotno meni, da uporaba instituta sodne razveze iz 118. člena ZDR-1 ni dopustna v tem sporu, ker tožena stranka ni izpodbijala veljavnosti pogodbe o zaposlitvi, da bi lahko sodišče prve stopnje določilo dan prenehanja delovnega razmerja. Po sodni praksi Vrhovnega sodišča RS je namreč mogoče ta institut uporabiti v vsakem primeru, ko pride do nezakonitega prenehanja delovnega razmerja oziroma do pravnega položaja, ki je po svoji vsebini podoben nezakonitem prenehanju, torej tudi v primeru, ko sodišče ugotovi obstoj delovnega razmerja in mora odločiti tudi o eventualni reintegraciji delavca.

+

Dokument: VDSS Sodba in sklep Pdp 707/2017, Sodišče: Višje delovno in socialno sodišče, Oddelek: Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore, Datum: 14.03.2018

Institut: izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - elementi kaznivega dejanja - kaznivo dejanje poneverbe - rop - rok za podajo odpovedi

Jedro: Zaključek sodišča prve stopnje, da je izpodbijana izredna odpoved nezakonita, ker je glede vseh očitanih kršitev podana po poteku 30-dnevnega subjektivnega roka iz drugega odstavka 109. člena ZDR-1, je nepravilen. Kot to izhaja iz doslej znanih podatkov v spisu, se je direktor tožene stranke o... vseh okoliščinah primera glede kršitve, ki se nanaša na vpletenost tožeče stranke v rop poslovalnice, seznanil šele 30. 6. 2015, ko je imel s tožečo stranko daljši razgovor v hotelu, oziroma po prejemu pisnih izjav delavk. Ker je sodišče prve stopnje zmotno ugotovilo, da je bila izredna odpoved tudi v zvezi s kršitvijo iz 3. točke prepozna, ni ugotavljalo dejanskega stanja glede te kršitve, ki se nanaša na vpletenost tožeče stranke v rop poslovalnice tožene stranke dne 13. 4. 2015.

+

Dokument: VDSS Sodba in sklep Pdp 497/2017, Sodišče: Višje delovno in socialno sodišče, Oddelek: Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore, Datum: 22.03.2018

Institut: pogodba o zaposlitvi za določen čas - zakoniti razlog - transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas - začasno povečan obseg dela - sprememba delodajalca - prenos dejavnosti

Jedro: Razlog, ki ga je navajala dekanja, da so s tožnico sklepali pogodbe o zaposlitvi za določen čas zaradi nepredvidljivosti obsega pedagoškega dela in da so bile potrebe po tožničinem delu iz enega študijskega leta v drugo različne, ne predstavlja zakonitega razloga za sklepanje pogodb o zaposlitvi... za določen čas. Zato je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da so bile pogodbe o zaposlitvi za določen čas, sklenjene v nasprotju z zakonom.

+

Izberi vse|Izvozi izbrane