Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 4648cT1QZHAlMjA2MDQvMjAxNCZkYXRhYmFzZSU1QlZEU1MlNUQ9VkRTUyZfc3VibWl0PWklQzUlQTElQzQlOERpJnNob3dUeXBlPWRpdiZyb3dzUGVyUGFnZT0yMCZwYWdlPTI=

Dokument: VDSS sklep Pdp 147/2015, Sodišče: Višje delovno in socialno sodišče, Oddelek: Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore, Datum: 15.07.2015

Institut: ugovor zoper plačilni nalog - rok - zamuda roka - neplačilo sodne takse

Jedro: Tožeča stranka je ugovor zoper (prvi) plačilni nalog za plačilo sodne takse z dne 8. 10. 2014, ki je bil tožničinemu pooblaščenu vročen 15. 10. 2014, vložila dne 12. 12. 2014, to je po poteku 8 - dnevnega roka za vložitev ugovora po 1. odstavku 34.a člen ZST-1, zato je sodišče prve stopnje... navedeni ugovor pravilno zavrglo kot prepoznega. Ker sodna taksa po (drugem) plačilnem nalogu z dne 3. 12. 2014 ni bila plačana, je sodišče prve stopnje pritožbo tožeče stranke, vloženo dne 25. 11. 2014, pravilno štelo za umaknjeno (4. odstavek 150.a člena ZPP).

+

Dokument: VDSS Sklep Pdp 133/2017, Sodišče: Višje delovno in socialno sodišče, Oddelek: Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore, Datum: 17.08.2017

Institut: obstoj delovnega razmerja - pogodba o poslovnem sodelovanju - sodna razveza - reintegracija - relativna bistvena kršitev določb postopka

Jedro: Pritožba utemeljeno uveljavlja, da je izpodbijana sodba obremenjena z relativno bistveno kršitvijo določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP v zvezi z določbo prvega odstavka 362. člena ZPP, ker sodišče prve stopnje v novem sojenju ni obravnavalo vseh spornih vprašanj, na... katera je pritožbeno sodišče opozorilo v sklepu opr. št. Pdp 45/2016 (čeprav je bilo v skladu z določbo prvega odstavka 362. člena ZPP to dolžno storiti). Iz do sedaj izvedenih dokazov izhaja, da tožena stranka trenutno nima potrebe po delu, ki ga je pri toženi stranki opravljal tožnik na podlagi pogodb o poslovnem sodelovanju. Vrhovno sodišče RS je v podobnem primeru že zavzelo stališče, da je pri odločanju o sodnem prenehanju delovnega razmerja skladno z drugim odstavkom 118. člena takrat veljavnega ZDR (ki je vsebinsko enak prvemu odstavku 118. člena ZDR-1) lahko relevantna tudi delodajalčeva zmožnost sprejeti odpuščenega delavca nazaj k sebi, kar se lahko kaže tudi v objektivni nezmožnosti delodajalca delavcu zagotoviti ustrezno delo glede na nezakonito odpovedano pogodbo o zaposlitvi. Zato je za odločitev o utemeljenosti tega dela tožbenega zahtevka bistveno predvsem vprašanje, ali bo tožena stranka tožniku po vrnitvi nazaj na delo objektivno zmožna zagotoviti ustrezno delo.

+

Dokument: VDSS sodba Pdp 1091/2015, Sodišče: Višje delovno in socialno sodišče, Oddelek: Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore, Datum: 04.02.2016

Institut: izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - bistveno zmanjšano plačilo - razlog za izredno odpoved na strani delodajalca - subjektivni razlog

Jedro: Delodajalec je delavcu vsaj dva meseca izplačeval bistveno zmanjšano plačo. Pri presoji, ali je podan razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca je po sodni praksi tako Vrhovnega sodišča RS kot Višjega delovnega in socialnega sodišča odločilno le, da je podan razlog, določen v... prvem odstavku 112. člena ZDR, zaradi katerega delovnega razmerja ni mogoče nadaljevati (prvi odstavek 110. člena ZDR), na strani delodajalca in ne na strani delavca, kar pomeni, da se subjektivni razlog v primeru izredne odpovedi delavca predpostavlja, kadar je podan dejanski stan po prvem odstavku 112. člena ZDR in se ne ugotavlja posebej (prim. npr. sodbo in sklep Vrhovnega sodišča RS, opr. št. VIII Ips 364/2005 z dne 21. 11. 2006 in sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča, opr. št. Pdp 530/2015 z dne 11. 6. 2015. Ker lahko delavec kadarkoli, z upoštevanjem odpovednega roka, poda (redno) odpoved pogodbe o zaposlitvi, ne da bi za to podal razloge, ni ovire za to, da v odpovednem roku poda še izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 112. členu ZDR, če so za to podani pogoji. Na podlagi navedenega je torej delavec lahko podal izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi ter takoj prenehal z delom pri delodajalcu, ne glede na prejšnjo redno odpoved pogodbe o zaposlitvi.

+

Dokument: VDSS sklep Pdp 974/2015, Sodišče: Višje delovno in socialno sodišče, Oddelek: Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore, Datum: 17.12.2015

Institut: stroški postopka - umik tožbe

Jedro: Tožnik je upravičen do povrnitve pravdnih stroškov, čeprav tožbe ni umaknil takoj, ko je izvedel za odločitev Komisije za pritožbe iz delovnega razmerja. Zaradi tega toženi stranki niso nastali nobeni stroški. Zato tožena stranka neutemeljeno navaja, da tožnik iz tega razloga ni upravičen... do povrnitve pravdnih stroškov. Tožena stranka se v zvezi s tem neutemeljeno sklicuje na sklep opr. št. I Cp 2158/2004, v katerem je bilo zavzeto stališče, da mora tožnik, če želi uspešno terjati povrnitev pravdnih stroškov, ob umiku tožbe izrecno navesti, da jo umika zato, ker je tožena stranka izpolnila tožbeni zahtevek. Iz tožnikovega umika tožbe namreč jasno izhaja, da je tožbo umaknil zato, ker je Komisija za pritožbe njegovima pritožbama zoper odločitve tožene stranke ugodila (podobno sklep opr. št. Cp 1447/2007). Drugačna situacija je bila tudi v zadevi opr. št. Pdp 2041/2003, saj je iz navedenega sklepa razvidno, da je tožnik tožbo umaknil šele na poravnalnem naroku, čeprav je tožena stranka njegov zahtevek izpolnila pred tem narokom, za kar je tožnik vedel.

+

Dokument: VDSS sodba Pdp 230/2015, Sodišče: Višje delovno in socialno sodišče, Oddelek: Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore, Datum: 16.04.2015

Institut: izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delodajalca - neupravičen izostanek z dela - obveščanje delodajalca

Jedro: Tožnik je s toženo stranko sklenil pogodbo o zaposlitvi za določen čas. Dne 17. 4. 2014 je toženi stranki vročil izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razlogov na strani delodajalca. Tožena stranka je tožniku 22. 4. 2014 podala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga po 4. alineji... prvega odstavka 111. člena ZDR-1. Tožnik v času od 15. 1. 2014 do 17. 4. 2014 ni delal iz razlogov na strani delodajalca. V obdobju od 15. 1. 2014 dalje ni bil napoten na čakanje na delo na domu. Na podlagi tako ugotovljenega dejanskega stanja je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo materialno pravo, ko je ugodilo zahtevku za ugotovitev nezakonitosti izpodbijane izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi z dne 22. 4. 2014 in njeno razveljavitev, saj tožena stranka ni imela podlage, da odpove pogodbo, ki jo je tožnik pred tem že odpovedal in je njegova odpoved takrat že pričela učinkovati.

+

Dokument: VDSS sklep Pdp 224/2015, Sodišče: Višje delovno in socialno sodišče, Oddelek: Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore, Datum: 21.05.2015

Institut: plačilo odškodnine - začasna odredba - ugovor - vročanje

Jedro: Sodišče prve stopnje je ob ugotovitvi, da se v skladu s četrtim odstavkom 142. člena ZPP šteje, da je bil sklep o zavarovanju terjatve z začasno odredbo toženki vročen 25. 11. 2014 (s fikcijo vročitve), pravilno uporabilo določbo četrtega odstavka 58. člena ZIZ, ko je ugovor toženke zoper... navedeni sklep zavrglo kot prepozen. Ugovor je bil namreč vložen 4. 12. 2014, 8-dnevni rok za vložitev ugovora pa se je iztekel 3. 12. 2014.

+

Dokument: VDSS Sodba Pdp 186/2017, Sodišče: Višje delovno in socialno sodišče, Oddelek: Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore, Datum: 11.05.2017

Institut: pogodba o zaposlitvi za določen čas - zakoniti razlog - transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas - posledice nezakonito sklenjene pogodbe o zaposlitvi za določen čas - nadomeščanje delavcev

Jedro: Tožnica v času od 1. 1. 2014 do 22. 1. 2014 ni nadomeščala delavke, saj je bila ta delavka v tem času še na delu (nato je bila na letnem dopustu, 8. 2. 2014 pa je nastopila porodniški dopust). To pomeni, da dejansko ni bil podan razlog nadomeščanja začasno odsotne delavke, ki je bil v pogodbi... o zaposlitvi naveden kot razlog za sklenitev delovnega razmerja za določen čas. To je zadostna podlaga za ugotovitev transformacije delovnega razmerja iz določenega v nedoločen čas.

+

Dokument: VDSS sklep Pdp 604/2011, enako Pdp 628/2011, Pdp 677/2011, Pdp 757/2011, Sodišče: Višje delovno in socialno sodišče, Oddelek: Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore, Datum: 15.12.2011

Institut: javni uslužbenec - plača - prevedba plače - sodno varstvo - rok za vložitev tožbe

Jedro: Četrti odstavek 3. a člena ZSPJS določa zgolj procesno predpostavko za vložitev tožbe, to je pisno zahtevo javnega uslužbenca, da delodajalec ugotovi nezakonitost pri določitvi in izplačilu plače in da ravna v skladu z ZSPJS, ne določa pa roka, v katerem mora javni uslužbenec vložiti tožbo.

Dokument: VDSS sodba Pdp 625/2015, Sodišče: Višje delovno in socialno sodišče, Oddelek: Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore, Datum: 04.02.2016

Institut: redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - zmotna uporaba materialnega prava - vročitev odpovedi - odklonitev sprejema - ekonomski razlog

Jedro: Pri toženi stranki so obstajale finančne težave, saj je imela v letu 2013 in 2014 več kot 200.000,00 EUR zapadlih terjatev, odplačevala je kredit, na njenem bančnem računu pa je bilo ves čas negativno stanje. Zato je sprejela določene ukrepe, med drugim zmanjšanje števila zaposlenih za enega... delavca, pri čemer se je odločila, da odpusti tožnika, njegovo delo pa razporedi med preostale tri delavce. Tožena stranka je tako dokazala, da je obstajal utemeljen poslovni razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi tožniku v smislu 1. alinee prvega odstavka 88. člena ZDR. Zato je izpodbijana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi zakonita, kot je pravilno ugotovilo že sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi. Tožena stranka vročitve odpovedi pogodbe o zaposlitvi ni opravila skladno z ZDR oziroma ZPP, katerega določbe se smiselno uporabljajo glede odklonitve sprejema pisanja. Vročevalec bi moral na vročilnico navesti dan, uro in razlog odklonitve ter kraj, kjer je pustil pisanje, namesto, da je navedel le datum ter da tožnik noče podpisati. Zato je sodišče prve stopnje neutemeljeno zaključilo, da je bila odpoved pogodbe o zaposlitvi tožniku vročena 25. 3. 2014. Tožnik je odpoved s priporočeno pošiljko po pošti prejel 20. 5. 2014 in šele ta vročitev je bila skladna z določbami ZDR in ZPP. Zmoten je zato zaključek sodišča prve stopnje, da te druge vročitve odpovedi z dne 20. 5. 2014 ne more sprejeti kot vročitev odpovedi, ker naj bi bila ta že predhodno opravljena dne 25. 3. 2014. Ker je bila odpoved pravilno vročena 20. 5. 2014, je bil tožnik nezakonito odjavljen iz zavarovanj že dne 30. 4. 2014. Odpovedni rok 36 dni je namreč pričel teči šele 21. 5. 2014, kar pomeni, da se je iztekel dne 25. 6. 2014. Zato je pritožbeno sodišče pritožbi delno ugodilo spremenilo izpodbijano sodbo tako, da je ugotovilo, da je delovno razmerje tožniku dne 30. 4. 2014 prenehalo nezakonito, in da je trajalo do dne 25. 6. 2014, med tem časom pa je tožnik upravičen do vseh pravic iz delovnega razmerja.

+

Dokument: VDSS sklep Pdp 1530/2014, Sodišče: Višje delovno in socialno sodišče, Oddelek: Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore, Datum: 15.01.2015

Institut: zavrženje tožbe - listispendenca

Jedro: V sporu, ki se pred sodiščem prve stopnje vodi pod drugo opr. št., je litispedenca nastopila z vročitvijo tožbe nasprotni stranki, to je 6. 8. 2014. Tožnik je novo, identično tožbo zoper isto stranko (predmetna zadeva) vložil 8. 9. 2014, torej po nastopu litispendence, zato je sodišče prve... stopnje tožbo pravilno zavrglo (čl. 189/3 ZPP).

+

Dokument: VDSS Sodba Pdp 1057/2018, Sodišče: Višje delovno in socialno sodišče, Oddelek: Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore, Datum: 07.02.2019

Institut: izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - izostanek z dela - sodna razveza - denarno povračilo

Jedro: Pritožbeno sodišče je v razveljavitvenem sklepu navedlo, da je med pravdnima strankama sporno, ali je podan utemeljen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 4. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1. Opozorilo je, da je na podlagi drugega odstavka 84. člena ZDR-1 na toženi stranki... dokazno breme, da dokaže utemeljenost razloga za to odpoved, tj. da tožnika v času od 14. 7. 2014 do 18. 7. 2014 ni bilo na delo, o razlogih za svojo odsotnost pa tožene stranke ni obvestil. Na podlagi ugovora tožene stranke, da je bil tožnik napoten na čakanje na delo doma zgolj za 5 delovnih ur 11. 7. 2014 (ker je imel za ta dan le tri ure preostalega letnega dopusta) in da je bil tožnik o tem obveščen po telefonu, je breme dokaza tega dejstva (in s tem utemeljenosti odpovednega razloga) v tem sporu na toženi stranki. V novem sojenju je sodišče prve stopnje upoštevalo navedeno stališče ter ugotovilo, da tožena stranka ni dokazala, da bi se odredba o čakanju na delo doma nanašala le na 11. 7. 2014, temveč da je bil tožnik 8. 7. 2014 po telefonu obveščen o odredbi za čakanje na domu do nadaljnjega, brez časovne omejitve. Posledično je zato pravilno sklepalo, da tožnikova odsotnost od 14. 7. 2014 do 18. 7. 2014 ne pomeni neopravičene odsotnosti z dela v smislu določbe 4. alineje prvega odstavka 110. člena ZDR-1, zato je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi z dne 25. 7. 2014 nezakonita.

+

Dokument: VDSS sklep Pdp 985/2014, Sodišče: Višje delovno in socialno sodišče, Oddelek: Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore, Datum: 06.11.2014

Institut: zamudna sodba - vročanje tožbe v odgovor - pravna oseba

Jedro: V sporni zadevi se postavlja vprašanje, ali je bila tožba pravilno vročena toženi stranki v odgovor glede na to, da tožena stranka zatrjuje, da vročilnica ob vročitvi ni bila podpisana s strani tožene stranke. Iz vpogleda v vročilnico izhaja, da je na njej napisan datum štiriindvajseti februar... 2014, datum je prečrtan, podpis je večkratno prečrtan, poleg pa je žig z datumom 6. 4. 2014 ter pripomba vročevalca "vročena štiriindvajseti februar 2014 - naslovnik odklanja ponovni podpis vročilnice". Tožena stranka v pritožbi navaja, da se je poštni uslužbenec 3. 4. 2014 oglasil na naslovu tožene stranke in prosil, če lahko tožena stranka podpiše vročilnico za nazaj. Navaja, da je tožena stranka zavrnila podpis vročilnice. Kot dokaz, da je tožbo prejela 25. 2. 2014 predlaga zaslišanje pravnika pri toženi stranki, ki naj bi tožbo prejel. Zato obstaja dvom, da je izpolnjen pogoj za izdajo zamudne sodbe po 1. točki prvega odstavka 318. člena ZPP.

+

Dokument: VDSS sklep Pdp 803/2015, Sodišče: Višje delovno in socialno sodišče, Oddelek: Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore, Datum: 19.11.2015

Institut: preizkus ocene dela - zavrženje tožbe - zamuda roka za sodno varstvo

Jedro: Tožena stranka je sklep z dne 23. 4. 2014, s katerim je bila zavrnjena tožnikova zahteva za preizkus ocene delovne uspešnosti za leto 2013, vročila tožnikovemu pooblaščencu 5. 5. 2014. Ker je pričel 6. 5. 2014 teči 30-dnevni rok za sodno varstvo na podlagi drugega odstavka 25. člena... ZJU, ta rok pa se je iztekel 4. 6. 2014, je tožnik tožbo, ki jo je priporočeno oddal na pošto 5. 6. 2014, vložil prepozno. Čeprav tožena stranka v odgovoru na tožbo ni predlagala, da sodišče tožnikovo tožbo zavrže kot prepozno, je imelo sodišče prve stopnje podlago za zavrženje tožnikove tožbe v določbi prvega odstavka 274. člena ZPP. Pravočasna vložitev tožbe je namreč procesna predpostavka za sodno varstvo, na katero pazi sodišče prve stopnje po uradni dolžnosti.

+

Dokument: VDSS Sodba Pdp 529/2016, Sodišče: Višje delovno in socialno sodišče, Oddelek: Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore, Datum: 02.02.2017

Institut: sodnik - predsednik sodišča - mandat - sodno varstvo - zahteva za odpravo kršitve - ugotovitvena tožba

Jedro: Sodišče prve stopnje je ob pravilni uporabi materialnega prava utemeljeno zaključilo, da je imela vložena tožba zoper odločitev sodnega sveta z dne 27. 11. 2014 za posledico zadržanje imenovanja predsednika okrožnega sodišča in da je bil tožnik na funkciji začasnega predsednika okrožnega... sodišča v spornem obdobju, ko bi po določbi ZS o tožbi moralo odločiti Upravno sodišče RS. Tožniku mandat začasnega predsednika ni prenehal 27. 11. 2014, kot izhaja iz 1. točke izpodbijane odločbe z dne 26. 2. 2015, ki jo je Upravno sodišče RS v tem delu s sodbo in sklepom opr. št. IV-U-130/2015 z dne 23. 7. 2015 odpravilo in zato tožniku z dne 27. 11. 2014, funkcija začasnega predsednika okrožnega sodišča ni prenehala. Ker tožniku funkcija ni prenehala 27. 11. 2014, tožena stranka ni imela pravne podlage za uvrstitev tožnika v 54. plačni razred od 28. 11. 2014 dalje.

+

Dokument: VDSS sklep Pdp 329/2016, Sodišče: Višje delovno in socialno sodišče, Oddelek: Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore, Datum: 29.06.2016

Institut: izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - zmotna uporaba materialnega prava - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - neupravičena odsotnost z dela

Jedro: V zvezi s tožnikovim prvim izostankom z dela (v obdobju od 25. 4. 2014 do 5. 5. 2014) pritožbeno sodišče ugotavlja, da je tožnik v obdobju od 25. 4. 2015 do vključno 4. 5. 2015 z dela dejansko izostal 4 dni zaporedoma (določeni dnevi so bili sobote, nedelje in državni prazniki). Sodišče prve... stopnje v postopku ni ugotavljalo, ali je tožnik z dela izostal tudi 5. 5. 2014 (kar bi pomenilo, da je šlo za njegov 5 dnevni zaporedni izostanek z dela). Če je tožnik 5. 5. 2014 prišel na delo, kot to navaja v pritožbi, za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po četrti alineji 1. odstavka 110. člena ZDR-1 niso bili izpolnjeni vsi pogoji. Poleg tega je tožena stranka v postopku navedla, da je tožniku podala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi odsotnosti v prvem terminu, to je od 25. 4. 2014 do 5. 5. 2014. Na podlagi te navedbe bi bilo mogoče zaključiti, da tožnikov drugi izostanek (od 2. 7. 2014 do 4. 7. 2014) ni bil podlaga za izpodbijano izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, oziroma da za zakonitost izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi glede tega drugega izostanka ni bil izpolnjen pogoj iz 1. odstavka 109. člena ZDR-1. Zato je ugotovitev sodišča prve stopnje, da je tožnik neupravičeno izostal z dela tudi v obdobju od 2. 7. 2014 do 4. 7. 2014 preuranjena. Poleg tega sodišče prve stopnje v postopku ni razščistilo nejasnosti glede načina koriščenja letnega dopusta tožnika. Ker je ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno, je pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.

+

Dokument: VDSS Sodba Pdp 479/2018, enako tudi , , Sodišče: Višje delovno in socialno sodišče, Oddelek: Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore, Datum: 27.09.2018

Institut: nadure - plača - vojak - referenčno obdobje - višek ur - kompenzacija

Jedro: Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da je že s tem, da se število presežnih ur ugotavlja glede na fiksno določena polletna koledarska obdobja ter ob upoštevanju, da je tožnik za te ure v primeru, ko jih je po izteku referenčnega obdobja koristil kot proste ure, prejel 30-odstotni... dodatek za delo preko polnega delovnega časa, zadoščeno pogojem iz 97.b člena ZObr oziroma sedmega odstavka 147. člena ZDR in sedmega odstavka 148. člena ZDR-1. Tožnikovo zavzemanje, da bi bilo mogoče kompenzirati zgolj ure znotraj istega polletnega referenčnega obdobja, ni utemeljeno, saj bi to pomenilo, da je za presežne ure iz referenčnega obdobja, ki ob njegovem zaključku postanejo nadure, edina dopustna odmena le plačilo 130 % osnove, ne pa tudi njihova kompenzacija ob plačilu 30-odstotnega dodatka. Da je tudi slednja možnost ustrezna odmena delodajalca za plačilo nadurnega dela, izhaja iz dosedanje sodne prakse Vrhovnega sodišča RS in pritožbenega sodišča.

+

Dokument: VDSS Sklep Pdp 15/2018, Sodišče: Višje delovno in socialno sodišče, Oddelek: Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore, Datum: 07.02.2018

Institut: izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - individualna pogodba o zaposlitvi - direktor - izostanek z dela - razrešitev s funkcije

Jedro: Ker je sodišče prve stopnje napačno štelo, da je tožnik tisti, ki mora dokazati, da mu je bila izdana odredba o čakanju na delo doma do nadaljnjega, in da je bil o tej odredbi 8. 7. 2014 obveščen po telefonu, ni presodilo (in v tem delu je zato dejansko stanje ostalo nepopolno ugotovljeno),... ali je tožena stranka svojemu dokaznemu bremenu v tem sporu uspela zadostiti. Sodišče prve stopnje bi moralo ob upoštevanju okoliščin konkretnega primera preveriti, ali je tožena stranka dokazala, da je bil tožnik v času od 14. 7. 2014 do 18. 7. 2014 odsoten iz razlogov, ki niso bili na strani tožene stranke, namreč da je bilo tožniku odrejeno čakanje na delo doma le za 5 ur dne 11. 7. 2014 in da je bil o tem 8. 7. 2014 obveščen po telefonu. Šele ta ugotovitev bi omogočala zaključek, da tožnik od 14. 7. 2014 do 18. 7. 2014 res ni prišel na delo in o razlogih za svojo odsotnost tožene stranke ni obvestil, kot tožniku v izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi očita tožena stranka.

+

Dokument: VDSS Sodba Pdp 355/2019, Sodišče: Višje delovno in socialno sodišče, Oddelek: Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore, Datum: 05.12.2019

Institut: delovna uspešnost - plača - nadomestilo plače - bolniški stalež - višina nadomestila - napitnina

Jedro: Bistveno vprašanje predmetnega spora je, ali je zaradi napitnine, ki predstavlja delovno uspešnost in je tako del plače (glede tega vprašanja je sodna praksa že ustaljena), posledično višja osnova za priznanje razlike vtoževanih nadomestil. O dopustnosti upoštevanja takšne višje osnove se... je pritožbeno sodišče že izreklo v zadevi Pdp 189/2015, ki se je nanašala na priznanje višjega nadomestila zaradi bolniškega staleža. Razlika tovrstnega nadomestila je, poleg razlike nadomestila za letni dopust, tudi predmet tega spora. Pred tem je med istima strankama potekal spor iz naslova nezakonite odpovedi pogodbe o zaposlitvi, v katerem je tožnik uspel. Obravnavana nadomestila se nanašajo na reparacijo - priznanje pravic za čas nezakonitega prenehanja delovnega razmerja. Sodišče prve stopnje je pri tem izpostavilo tudi stališče iz zadeve VIII Ips 163/2016, da se prihodek, dobljen z napitninami, v celoti nameni za plače - da se iz prihodka delodajalca, ki ga mora v celoti nameniti za plače zaposlenih, krije vse, kar mora delodajalec plačati kot strošek plače. Vendar pa navedeno ne pomeni, da plača, ki je višja zaradi napitnine (oziroma iz naslova delovne uspešnosti kot dela plače) ne bi smela biti upoštevana tudi kot višja osnova za odmero nadomestil. Pritožba se zavzema za logiko, da ima navedena delovna uspešnost lahko za posledico le višjo plačo, ta višja plača pa da ne more imeti drugih delovnopravnih posledic, kar pa ne drži. Kot je poudarilo že sodišče prve stopnje, ZIS ni zakon, ki ureja pravice zaposlenih, ampak ureja sistem prirejanja iger na srečo, vključno z dolžnostmi koncesionarja, ki se s tem ukvarja. Zaradi tega zakona, ki pa nenezadnje ureja tudi delovno uspešnost kot del plače, ne more biti izključena uporaba pravil delovnega prava glede plače, njenih sestavin, nadomestil, njihove odmere, osnove itd.

+

Dokument: VDSS sodba Pdp 743/2015, Sodišče: Višje delovno in socialno sodišče, Oddelek: Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore, Datum: 22.02.2016

Institut: izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - pravočasnost odpovedi - zamuda subjektivnega roka

Jedro: Tožena stranka je zamudila 30-dnevni rok za odpoved pogodbe o zaposlitvi, ker je bila z očitano kršitvijo tožnika seznanjena 21. 2. 2014, odpoved pa je tožniku podala 25. 3. 2014. Napačno je stališče tožene stranke, da je rok za odpoved pogodbe o zaposlitvi pričel teči, ko je tožena... stranka opravila dodatne poizvedbe pri očetu oškodovanca, saj je tožena stranka vse, kar je tožniku očitala v izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi, vedela že prej, in sicer že dne 21. 2. 2014, ko je ravnateljica Osnovne šole D. zakonito zastopnico tožene stranke seznanila s kasneje očitano kršitvijo.

+

Dokument: VDSS sodba Pdp 751/2016, Sodišče: Višje delovno in socialno sodišče, Oddelek: Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore, Datum: 05.01.2017

Institut: izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev delovnih obveznosti - nezmožnost nadaljevanja delovnega razmerja

Jedro: Tožena stranka je tožniku podala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi dne 1. 8. 2014, odpoved pa je bila tožniku vročena 2. 8. 2014, pri čemer mu je delovno razmerje pri toženi stranki prenehalo dne 7. 8. 2014, tožnik pa je v tem času koristil letni dopust. ZDR-1 v 1. odstavku 109. členu... določa nemožnost nadaljevanja delovnega razmerja in ne nemožnost dejanskega opravljanja dela, pri čemer tudi koriščenje rednega letnega dopusta pomeni delovno razmerje. Zato v primeru delovnega razmerja po vročeni izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ni izpolnjen pogoj iz prvega odstavka 109. člena ZDR-1. Sodišče prve stopnje je zato pravilno zaključilo, da je izpodbijana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita.

+

Izberi vse|Izvozi izbrane