<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Višje delovno in socialno sodišče
Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore

VDSS sodba Pdp 509/2010
ECLI:SI:VDSS:2010:PDP.509.2010

Evidenčna številka:VDS0006059
Datum odločbe:14.10.2010
Področje:DELOVNO PRAVO
Institut:redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - invalid - mnenje komisije za ugotavljanje podlage za odpoved

Jedro

Redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga tožnici, ki ima status invalida, je nezakonita, ker jo je tožena stranka podala preden je pridobila mnenje komisije za ugotavljanje podlage za odpoved.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje delno ugodilo tožbenemu zahtevku ter

ugotovilo, da je sklep o odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz ekonomsko poslovnih razlogov št. ... z dne 2. 7. 2009, ki ga je tožena stranka izdala tožeči stranki, nezakonit in se razveljavi, zato tožeči stranki delovno razmerje pri toženi stranki ni prenehalo in še traja z vsemi pravicami in obveznostmi (1. točka izreka);

naložilo toženi stranki, da je dolžna tožnico pozvati nazaj na delo in ji za čas nezakonitega prenehanja delovnega razmerja priznati vse pravice iz delovnega razmerja za čas od izteka odpovednega roka dalje ter ji od izteka odpovednega roka dalje obračunati bruto plačo, plačati pripadajoče davke in prispevke ter ji izplačati neto plačo z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti posameznega mesečnega neto zneska do plačila (2.a točka izreka), v presežku pa je tožbeni zahtevek za čas od 3. 7. 2009 do izteka odpovednega roka zavrnilo (2. b točka izreka);

naložilo toženi stranki, da je dolžna tožeči stranki povrniti pravdne stroške v višini 451,45 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po preteku 15-dnevnega paricijskega roka do plačila (3. točka izreka).

Zoper ugodilni del navedene sodbe se pritožuje tožena stranka iz vseh pritožbenih razlogov, to je zaradi bistvene kršitve določb postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava, s predlogom, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo in sklep spremeni tako, da zahtevek tožnice v celoti zavrne, podrejeno pa sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. V pritožbi navaja, da je izpodbijana sodba nepravilna, saj se ne strinja s stališčem sodišča prve stopnje, da je odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga nezakonita. Tožena stranka je delavki izdala začasni sklep z dne 2. 7. 2009 in ga razveljavila oz. ustavila postopek, še preden je bila vložena tožba. Tožeča stranka je v tožbi navajala laži z namenom, da škoduje toženi stranki. Tožena stranka tudi z odločitvijo o stroških postopka ne soglaša, saj izgleda kot nagrada delavki in njeni zastopnici za izrečene laži. Tožba je bila vložena prezgodaj, kar je bilo na sodišču že pojasnjeno, sodišče pa je le zavlačevalo s postopkom z namenom, da se večajo pravdni stroški.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani del sodbe v mejah uveljavljanih pritožbenih razlogov, pri čemer je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka iz 2. odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nasl.) in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri tem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni storilo bistvenih kršitev določb postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti. Dejansko stanje glede odločilnih dejstev je bilo pravilno in popolno ugotovljeno, sprejeta odločitev pa je materialnopravno pravilna.

Sodišče prve stopnje je svojo odločitev oprlo na pravilno pravno podlago, zlasti na določbe 116. člena Zakona o delovnih razmerjih (Ur. l. RS, št. 42/2002 s spremembami in dopolnitvami – ZDR), ki ureja varstvo invalidov pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi, 1. odstavka 102. in 103. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur. l. RS, št. 106/1999 s spremembami in dopolnitvami – ZPIZ-1) ter 40. člena Zakona o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov (Ur. l. RS, št. 63/2004 s spremembami in dopolnitvami – ZZRZI), ki opredeljujejo odpoved pogodbe o zaposlitvi invalidom iz poslovnega razloga ali zaradi ugotovljene invalidnosti II. ali III. kategorije.

Tožena stranka je dne 2. 7. 2009 izdala tožnici sklep o (redni) odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, z odpovednim rokom 60 dni, z utemeljitvijo, da je njeno delo postalo trajno nepotrebno zaradi zmanjšanja naročil. V sklepu je med drugim zapisano, da bo glede na 116. člen ZDR delodajalec iskal soglasje Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve. Sodišče je ob upoštevanju citiranih predpisov, ki določajo postopek in pogoje za odpoved pogodbe iz poslovnega razloga (brez ponudbe nove pogodbe o zaposlitvi) tožnici, ki kot invalid uživa posebno varstvo, pravilno presodilo, da je bila tožnici z navedenim sklepom z dne 2. 7. 2009 nezakonito odpovedana pogodba o zaposlitvi iz poslovnega razloga, ker v času podaje odpovedi tožena stranka ni razpolagala z mnenjem komisije za ugotavljanje podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi. Za mnenje je namreč zaprosila šele 9. 7. 2009, to je po podaji odpovedi, komisija pa je, kot izhaja iz pravilnih ugotovitev sodišča prve stopnje, ki jih potrjujejo podatki v spisu, mnenje podala šele 1. 10. 2009 (B3), to je celo po izteku odpovednega roka po sklepu z dne 2. 7. 2009. Sodišče prve stopnje je tudi pravilno ugotovilo, da enostranski preklic odpovedi, do katerega je po izpovedi direktorice tožene stranke prišlo že julija 2009, ne more imeti pravnih posledic, čeprav je tožnica glede na poziv tožene stranke nadaljevala z delom pri toženi stranki in delala pri toženi stranki tudi po izteku odpovednega roka po sklepu z dne 2. 7. 2009, nato pa ji je tožena stranka dne 20. 10. 2009 ponovno redno odpovedala pogodbo o zaposlitvi z odpovednim rokom 60 dni od prejema sklepa (v zvezi z drugo odpovedjo je tožnica uveljavljala sodno varstvo s tožbo, vloženo na prvostopenjsko sodišče dne 16. 11. 2009).

Sodišče prve stopnje je pravilno upoštevalo dejstvo, da je tožnica tudi po prejemu izpodbijanega sklepa še naprej nadaljevala z delom pri toženi stranki in ji delovno razmerje pri toženi stranki ni prenehalo po izteku v sklepu določenega odpovednega roka. Iz tega razloga je deloma zavrnilo tožbeni zahtevek. Tožnica je sodno varstvo zoper izpodbijani sklep ob dejstvu, da delodajalec podane redne odpovedi ne more enostransko preklicati, utemeljeno uveljavljala, v skladu s pravnim poukom, saj bi v nasprotnem primeru, če bi tožena stranka pri realizaciji prve odpovedi vztrajala, lahko prišlo do zamude prekluzivnega roka za uveljavljanje sodnega varstva za primer odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz 3. odstavka 204. člena ZDR. Zato so povsem neutemeljene pritožbene navedbe, da sklep za tožnico ni imel nobenih posledic in da je spor sprožila z namenom, da bi povzročilo škodo toženi stranki. Odločitev sodišča prve stopnje, ki je tožbenemu zahtevku za ugotovitev nezakonitosti začasnega sklepa o odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga ugodilo, je zato pravilna in zakonita, isto pa velja tudi za odločitev o stroških postopka, ki jih je sodišče toženi stranki naložilo glede na uspeh tožnice v sodnem postopku. Tudi pritožbene navedbe s tem v zvezi so neutemeljene, isto pa velja za očitek, da je sodišče prve stopnje zavlačevalo s postopkom z namenom, da bi se povečevali stroški. Postopek je potekal hitro in brez zastojev, v skladu z določbo 41. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Ur. l. RS, št. 2/2004 s spremembami in dopolnitvami – ZDSS-1).

Na ostale pritožbene navedbe pritožbeno sodišče ne odgovarja, ker to za rešitev predmetnega spora ni pravno pomembno (1. odstavek 360. člena ZPP).

Odločitev sodišča prve stopnje, ki je izpodbijani nezakoniti sklep o redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi razveljavilo ter delno ugodilo tudi reparacijskemu in reintegracijskemu zahtevku, je torej pravilna, pritožba tožene stranke pa je v celoti neutemeljena. Tožnici so priznane vse pravice iz delovnega razmerja za čas do izteka odpovednega roka po drugi redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga z dne 20. 10. 2009, o zakonitosti le-te pa bo odločeno v sporu na podlagi tožbe, vložene 16. 11. 2009.

Ker uveljavljani pritožbeni razlogi oz. razlogi, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, niso podani, je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo ter potrdilo izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje tako, kot izhaja iz izreka sodbe (353. člen ZPP).


Zveza:

ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 116, 116/1, 116/4. ZPIZ-1 člen 102, 102/1, 103. ZZRZI člen 40.
Datum zadnje spremembe:
09.03.2011

Opombe:

P2RvYy0yMDEwMDQwODE1MjUyMDM2