Dokument: VDSS sodba Pdp 604/2014, Sodišče: Višje delovno in socialno sodišče, Oddelek: Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore, Datum: 16.10.2014

Institut: redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - invalid III. kategorije - invalidnost - invalid

Jedro: Tožnica je bila z odločbo ZPIZ razvrščena v III. kategorijo invalidnosti, s priznanjem pravice do premestitve na drugo delovno mesto. Zato je sklenila novo pogodbo o zaposlitvi za delovno mesto „pomožni delavec II z omejitvami“. Delo tožnice po pogodbi o zaposlitvi je ustrezalo in bilo... prilagojeno omejitvam tožnice po odločbah ZPIZ. Tožena stranka zato tožnici ne more podati redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga invalidnosti, ker delavki ne more zagotoviti primernega dela, če ji takšno delo glede na odločbo ZPIZ že zagotavlja.

Dokument: VDSS sklep Pdp 836/2015, Sodišče: Višje delovno in socialno sodišče, Oddelek: Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore, Datum: 02.03.2016

Institut: premestitev - javni uslužbenec

Jedro: Na zakonitost premestitve policista v smislu 3. točke prvega odstavka 149. člena ZJU ne more vplivati ugotovitev sodišča o tem, ali je bila premestitev tožnika smotrna v smislu učinkovitosti dela organa, saj je ocena o tem, da je mogoče z določeno premestitvijo zagotoviti učinkovitejše oziroma... smotrnejše delo organa, v domeni predstojnika organa. Tudi v primeru, če sprejme predstojnik organa napačno oceno glede zagotavljanja učinkovitejšega oziroma smotrnejšega dela organa, takšna premestitev zaradi te napačne ocene še ni nezakonita. V sporih v zvezi z zakonitostjo premestitve po 3. točki prvega odstavka 149. člena ZJU je sodišče pristojno ugotavljati le, ali je razlog za premestitev resničen in ne navidezen, ne more pa sodišče ocenjevati, kako je oziroma kako bo konkretna premestitev vplivala na učinkovito delo organa (npr. sodba VDSS opr. št. Pdp 1240/2014, sklep opr. št. Pdp 368/2015, sodba opr. št. Pdp 359/2015, …).

Dokument: VDSS sklep Pdp 861/2015, Sodišče: Višje delovno in socialno sodišče, Oddelek: Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore, Datum: 08.10.2015

Institut: taksna obveznost - spor zaradi prenehanja delovnega razmerja

Jedro: Ker je tožnica zahtevala plačilo regresa za letni dopust za leti 2014 in 2015, ki sta zapadla v plačilo po odpovedi in prenehanju pogodbe o zaposlitvi, gre za denarna zahtevka, ki sta posledica zatrjevane nezakonite odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Za take zahtevke ne pride v poštev uporaba tar.... št. 2311 ZST-1, saj se v takem primeru sodna taksa skladno z ZST-1 ne plačuje (opombe 2.2 tarife ZST-1). Zahtevek za plačilo regresov za letni dopust za leti 2014 in 2015 namreč pomeni (le) specifikacijo prvotnega zahtevka za priznanje vseh pravic iz dela, ki jih tožnica zahteva v povezavi z nezakonito odpovedjo pogodbe o zaposlitvi. Spor v zvezi s prenehanjem delovnega razmerja skladno s sodno prakso zajema vse zahtevke, tudi denarne tožbene zahtevke, ki so posledica nezakonite odpovedi pogodbe o zaposlitvi (prim. s sklepoma Višjega delovnega in socialnega sodišča št. Pdp 350/2014 z dne 3. 4. 2014 in Pdp 103/2014 z dne 13. 2. 2014).

Dokument: VDSS sodba Pdp 804/2015, Sodišče: Višje delovno in socialno sodišče, Oddelek: Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore, Datum: 17.03.2016

Institut: dejansko opravljanje dela - napredovanje

Jedro: Napredovanja se ne upoštevajo pri plačilu po dejanskem delu, ki ga sodišče tožniku prizna. V primeru dejanskega opravljanja višje vrednotenega dela je namreč javni uslužbenec upravičen zgolj do plače izhodiščnega plačnega razreda tistega delovnega mesta, na katerem delo dejansko opravlja,... za drugačno stališče pa ni pravne podlage v zakonu (prim. s sodbo in sklepom Višjega delovnega in socialnega sodišča opr. št. Pdp 425/2015 z dne 19. 11. 2015).

Dokument: VDSS sodba Pdp 885/2015, Sodišče: Višje delovno in socialno sodišče, Oddelek: Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore, Datum: 03.03.2016

Institut: sindikalni zaupnik - posebno varstvo pred odpovedjo - dogovor o številu sindikalnih zaupnikov

Jedro: Skladno z ustaljeno sodno prakso zgolj izvolitev za sindikalnega zaupnika še ne zadošča za priznanje posebnega varstva pred odpovedjo. Varstva pred odpovedjo pri delodajalcu ne uživajo vsi sindikalni zaupniki (prim. z odločbama Vrhovnega sodišča RS opr. št. VIII Ips 453/2009 in VIII Ips 207/2014... ter sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča opr. št. Pdp 419/2014). ZDR-1 v prvem odstavku 207. člena določa, da se število sindikalnih zaupnikov, ki uživajo varstvo skladno s 112. členom ZDR-1, lahko določi v skladu s kriteriji, dogovorjenimi v kolektivni pogodbi oziroma dogovorjenimi med delodajalcem in sindikatom.Ker tožnik ni dokazal, da bi med sindikatom in toženo stranko obstajal dogovor o številu sindikalnih zaupnikov, ki bi uživali posebno delovnopravno varstvo, niti to ne izhaja iz predloženih listinskih dokazov (predvsem pravil sindikata pri toženi stranki) ali veljavnih predpisov, ni bil posebej varovan pred odpovedjo kot sindikalni zaupnik. Zato mu je tožena stranka lahko podala zakonito redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov.

Dokument: VDSS Sodba Pdp 451/2017, Sodišče: Višje delovno in socialno sodišče, Oddelek: Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore, Datum: 16.11.2017

Institut: dodatek za delovno dobo

Jedro: Delovno sodišče je v sporu o zakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi zgolj opisno odločalo o pravicah iz delovnega razmerja. Zato ni mogoče zaključiti, da je sodišče v sodbi opr. št. Pdp 436/2012 že odločilo o pravici do dodatka za delovno dobo, zlasti... ne na način, da bi tožnik lahko zgolj na podlagi odločitve, da se mu "prizna delovno razmerje z vsemi pravicami iz delovnega razmerja" v izvršilnem postopku zahteval dodatek za delovno dobo. Tožnik je zato moral, če je želel doseči sodno odločitev o dodatku za delovno dobo v spornem obdobju, ki jo bo moč tudi izvršiti, vložiti novo tožbo.

Dokument: VDSS Sodba Pdp 108/2019, Sodišče: Višje delovno in socialno sodišče, Oddelek: Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore, Datum: 21.02.2019

Institut: plačilo razlike plače - ustni dogovor

Jedro: Pritožbeno sodišče je v sodbi in sklepu opr. št. Pdp 248/2018 z dne 19. 4. 2018 zavzelo stališče, da kljub dejstvu, da se tožnik med zaslišanjem ni (več) spomnil, za kakšno urno postavko sta bila s toženo stranko dogovorjena, pritožbeno sodišče nima pomislekov... o pravilnosti ugotovitve sodišča prve stopnje, da je bil med strankama (ustni) dogovor o plačilu glede na število opravljenih ur resnično sklenjen. Tudi v novem sojenju je sodišče prve stopnje odločitev v tem delu ustrezno obrazložilo. Sprejelo je pravilno dokazno oceno, da so bili delavci - šoferji, med katere sodi tudi tožnik, plačani drugače, kot je navedeno v pisni pogodbo o zaposlitvi.

Dokument: VDSS sklep Pdp 512/2015, Sodišče: Višje delovno in socialno sodišče, Oddelek: Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore, Datum: 03.06.2015

Institut: zavrženje revizije - pooblastilo

Jedro: Tožeča stranka je dne 21. 4. 2015 po odvetniku vložila revizijo zoper sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča opr. št. Pdp 1565/2014 z dne 12. 3. 2015 in ji priložila pooblastilo za zastopanje, ki je datirano z datumom 15. 4. 2015.... To pomeni, da pooblastilo izvira iz časa, ko je tožeči stranki že nastala pravica do vložitve revizije. Tožeča stranka v zvezi s predloženim pooblastilom utemeljeno opozarja, da pooblastilo izpolnjuje vse formalne zahteve, ki jih za pooblastilo, ki je podlaga za vložitev revizije, predpisuje ZPP. V drugem odstavku 95. člena ZPP je tako določeno, da mora odvetnik ob vložitvi izrednega pravnega sredstva predložiti novo pooblastilo. Po ustaljeni sodni praksi se šteje, da je pooblastilo novo, če je bilo izdano v času, ko je njegov izdajatelj že pridobil pravico vložiti izredno pravno sredstvo. Ta pogoj pa je pri konkretnem pooblastilu izpolnjen. Zato je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.

Dokument: VDSS sklep Pdp 740/2016, Sodišče: Višje delovno in socialno sodišče, Oddelek: Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore, Datum: 26.01.2017

Institut: zavrženje tožbe - pravnomočnost

Jedro: Tožnik ni izkazal pravnega interesa za vložitev tožbe, saj je sodišče prve stopnje že odločalo o identičnem zahtevku v drugi zadevi, ki je bila potrjena z odločitvijo Višjega delovnega in socialnega sodišča Pdp 1644/2014. Odločitev v... tej zadevi je pravnomočna, saj je pritožbeno sodišče potrdilo izpodbijani del sklepa sodišča prve stopnje. Pravnomočna sodba pa preprečuje vnovično odločanje o istem zahtevku med dvema strankama (ne bis in idem). Po določbi drugega odstavka 319. člena ZPP mora sodišče med postopkom ves čas po uradni dolžnosti paziti, ali je že stvar pravnomočno razsojena. Če ugotovi, da je bila pravda začeta o zahtevku, o katerem je bilo že pravnomočno odločeno, zavrže tožbo. Zato je sodišče utemeljeno odločilo, da se tožba tožnika zavrže (274. člen ZPP).

Dokument: VDSS sodba Pdp 879/2015, Sodišče: Višje delovno in socialno sodišče, Oddelek: Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore, Datum: 10.12.2015

Institut: razpravno načelo - sklenitev delovnega razmerja za določen čas

Jedro: Vprašanje obstoja zakonskih razlogov za sklenitev delovnega razmerja za določen čas se povezuje z materialno pravno presojo spora, stranke pa lahko v vlogah in na narokih podajajo tudi svoja pravna naziranja, ki se nanašajo na sporni predmet (284. člen ZPP), kar pa ni obligatorno. Z opredelitvijo... razloga za sklenitev pogodb o zaposlitvi za določen čas v smislu 11. alineje 1. odstavka 54. člena ZDR-1, sodišče ni kršilo razpravnega načela oziroma 7. in 212. člena ZPP in ni mogoče šteti, da bi sodišče s tem odločalo mimo trditvene podlage, zato ni podana relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 1. odstavku 339. člena ZPP. Glede na specifiko delovnih razmerij v stečajnem postopku po presoji pritožbenega sodišča ni sprejemljivo stališče, da bi morale biti pogodbe o zaposlitvi sklenjene za določen čas le za ves čas trajanja stečajnega postopka (oziroma v konkretnem primeru, dokler se ne dokonča postopek prodaje premoženja tožene stranke). Tudi v primerih, kadar gre za projektno organizirano delo, po stališčih sodne prakse ni nujno, da bi se pogodbe sklepale za določen čas za ves čas trajanja projekta. Sklepajo se lahko tudi za krajši čas, odvisno od dejanskih potreb delodajalca (takšna stališča so bila zavzeta npr. v sodbah Vrhovnega sodišča RS, opr. št. VIII Ips 65/2013, ter v odločbah VDSS opr. št. Pdp 816/2012, Pdp 203/2015).

Dokument: VDSS Sodba Pdp 244/2017, Sodišče: Višje delovno in socialno sodišče, Oddelek: Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore, Datum: 05.10.2017

Institut: nadure - plača - variabilni del plače

Jedro: Del plače za delovno uspešnost je v spornem obdobju urejala tudi Kolektivna pogodba dejavnosti trgovine Slovenije (KPDT). V obdobju od 1. 5. 2014 je KPDT (Ur. l. RS, št. 111/2006 in nasl.) v 72. členu določala, da ima delavec pravico do dela plače na podlagi delovne uspešnosti, pri čemer se... merila in kriteriji za ugotavljanje delovne uspešnosti opredelijo v kolektivni pogodbi pri delodajalcu ali v splošnem aktu delodajalca. Od 1. 5. 2014 pa je KPDT (Ur. l. Rs, št. 24/14 in nasl.) v 64. členu določala, da se v kolektivni pogodbi na ravni delodajalca ali v splošnem aktu delodajalca določijo kriteriji in merila za ugotavljanje delovne uspešnosti. Glede na navedena določila KPDT je predpogoj za izplačilo plače iz naslova delovne uspešnosti, da se v podjetniški kolektivni pogodbi oziroma splošnem aktu delodajalca določijo cilji ter merila in pogoji za doseganje uspešnosti (tako tudi sodba VDSS, opr. št. Pdp 959/2014 z dne 21. 1. 2015). V omenjeni sodbi je med drugim zavzeto tudi stališče, da celo, če so elementi za določitev dela plače iz delovne uspešnosti in njene višine določeni v pogodbi o zaposlitvi, to ne predstavlja pravne podlage za izplačilo, če ni podlaga določena v aktih delodajalca.

Dokument: VDSS Sodba in sklep Pdp 865/2018, Sodišče: Višje delovno in socialno sodišče, Oddelek: Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore, Datum: 07.03.2019

Institut: izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - elementi kaznivega dejanja - sodna razveza - datum sodne razveze - samostojni podjetnik - denarno povračilo

Jedro: Pritožba neutemeljeno navaja, da bi moralo sodišče pri odločitvi za sodno razvezo, kakor tudi pri določitvi datuma sodne razveze, upoštevati tudi druge okoliščine, ne zgolj aktiviranje statusa s. p. Vrhovno sodišče RS je v sodbi VIII Ips 33/2014 z dne 22. 4. 2014, navedlo, da so odločitev... nižjih sodišč o datumu sodne razveze na dan aktiviranja s. p. potrjevale tudi druge okoliščine, kar pa ne pomeni, da je nezakonita odločitev sodišča, ki se glede datuma sodne razveze primarno opre na datum aktiviranja s. p. Da je takšna odločitev sodišča prve stopnje pravilna, izhaja tudi iz več drugih odločb1 v sodni praksi, kar kaže na to, da gre za ustaljeno stališče sodne prakse. Pritožbeno sodišče še izpostavlja, da je imel tožnik status samostojnega podjetnika neprekinjeno od 27. 3. 2015 dalje, torej tudi v času odločanja sodišča prve stopnje dne 22. 5. 2018. Pritožbeno sodišče je v podobni zadevi v sodbi Pdp 632/2013 z dne 26. 9. 2013 v zvezi s sodbo Vrhovnega sodišča RS VIII Ips 33/2014 že zavzelo tudi stališče, da okoliščina, da posameznik po aktiviranju s. p. s tem ni pridobival prihodkov, ni odločilna za presojo trajanja delovnega razmerja. Tudi to, da tožnik za odprtje s. p. ni prejel subvencije za (samo)zaposlitev, ne pomeni, da se zato datum aktiviranja s. p. ne bi smel upoštevati kot datum sodne razveze.

Dokument: VDS sodba Pdp 604/2003, Sodišče: Višje delovno in socialno sodišče, Oddelek: Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore, Datum: 24.03.2005

Institut: plača - razporeditev

Jedro: Pravica do razlike v plači na drugem ustreznem delu je pravica iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, saj gre za pravico zavarovanca iz zavarovalnega razmerja in ne za pravico delavca iz delovnega razmerja glede na delodajalca. Nepravilno odmero nadomestila za delo... na drugem ustreznem delu mora delavec uveljavljati v upravnem postopku pred ZPIZ. Zato je sodišče njegov zahtevek zoper delodajalca pravilno zavrnilo. Ker tožnik spora glede višine nadomestila zaradi razporeditve na drugo ustrezno delo pred ZPIZ ni sprožil, tudi ne more zahtevati odškodnine od delodajalca, ker naj bi ta zavodu sporočal napačno višino plače, na podlagi katere je bilo nadomestilo odmerjeno. 

Dokument: VDSS sodba Pdp 604/2010, Sodišče: Višje delovno in socialno sodišče, Oddelek: Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore, Datum: 11.11.2010

Institut: zamudna sodba - sporazum s sindikatom

Jedro: Upoštevaje, da se je tožena stranka s sporazumom, ki ga je sklenila s sindikatom, zavezala tožnikom izplačati terjatve iz delovnega razmerja iz naslova regresa za letni dopust, jubilejne nagrade za 10 let dela, solidarnostne pomoči in odpravnine, in da je bilo v sporazumu izrecno določeno, da... lahko delavci terjatve uveljavljajo pred sodiščem, so tožbe delavcev dopustne. Tožbeni zahtevki so utemeljeni do višine, kot izhaja iz sporazuma, tako da jim je sodišče prve stopnje ob izostanku odgovora na tožbo v tem delu utemeljeno ugodilo z izdajo zamudne sodbe.

Dokument: VDSS sodba Pdp 604/2016, Sodišče: Višje delovno in socialno sodišče, Oddelek: Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore, Datum: 01.12.2016

Institut: redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog

Jedro: Poslovanje tožene stranke je bilo v prvem tromesečju leta 2015 slabše od načrtovanega in slabše od poslovanja v primerljivem obdobju v letu 2014. Prišlo je do ukinitve tožničinega delovnega mesta. Ob upoštevanju navedenega je imelo sodišče prve stopnje dovolj podlage za ugotovitev, da je... pri toženi stranki zaradi ekonomskih razlogov prišlo do spremembe organizacije, v posledici česar je tožena stranka tožnici podala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga.

Dokument: VDSS Sodba Pdp 604/2017, Sodišče: Višje delovno in socialno sodišče, Oddelek: Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore, Datum: 04.01.2018

Institut: izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - rok za podajo odpovedi - konkurenčna prepoved - pisno soglasje

Jedro: Tožnik je med trajanjem delovnega razmerja s tem, ko je v lastnem imenu in za svoj račun na podlagi sklenjene avtorske pogodbe sodeloval z drugo družbo pri projektu izdaje avtobiografije, opravljal delo, ki sodi v okvir dejavnosti tožene stranke in s katero ji je konkuriral. Do tožene stranke ni... bil lojalen in je posegel v njene poslovne interese. Ker za opravljanje dela ni imel pisnega soglasja tožene stranke, je s takšnim ravnanjem kršil konkurenčno prepoved, kot je določena v 39. členu ZDR-1.

Dokument: VDSS Sklep Pdp 604/2018, Sodišče: Višje delovno in socialno sodišče, Oddelek: Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore, Datum: 26.07.2018

Institut: zavrženje tožbe - odločitev o pravdnih stroških

Jedro: Ker je bila druga pripravljalna vloga tožene stranke podana že po odločitvi sodišča prve stopnje, je sodišče prve stopnje utemeljeno pri svoji odločitvi ni upoštevalo.

Dokument: VDSS Sodba Pdp 604/2019, Sodišče: Višje delovno in socialno sodišče, Oddelek: Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore, Datum: 09.10.2019

Institut: izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - izostanek z dela - zamudna sodba

Jedro: Dejstvo, da je tožnica z isto tožbo uveljavljala določene denarne zahtevke, v zvezi s katerimi je določen splošni tridesetdnevni rok za odgovor na tožbo iz drugega odstavka 276. člena ZPP, na določitev roka v delu, v katerem gre za spor o prenehanju delovnega razmerja, ne vpliva. Tožnica v utemeljitev svojih tožbenih navedb ni bila dolžna predložiti dokazov. Da bi moral tožnik predložiti dokaze za svoje navedbe kot pogoj za izdajo zamudne sodbe, v prvem odstavku 318. člena ZPP ni določeno, določeno je le, da dejstva, na katera se opira tožbeni zahtevek, niso v nasprotju z dokazi, ki jih je sam predložil, ali z dejstvi, ki so splošno znana.

Dokument: VDSS sklep Pdp 1041/2015, Sodišče: Višje delovno in socialno sodišče, Oddelek: Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore, Datum: 03.12.2015

Institut: stroški postopka - dopolnilni sklep - preizkus uporabe materialnega prava po uradni dolžnosti

Jedro: V okviru preizkusa pravilne uporabe materialnega prava po uradni dolžnosti je pritožbeno sodišče ugotovilo, da so bili tožeči stranki priznani previsoki stroški zato, ker je sodišče prve stopnje sicer pravilno in v skladu z ZOdvT izračunane potrebne stroške tožeče stranke naložilo v... plačilo toženi stranki, ne da bi upoštevalo dejstvo, da je bil del teh stroškov (in celotna sodna taksa) tožniku že prisojen v uvodoma citirani V. točki sodbe in sklepa opr. št. VI Pd 630/2011 z dne 5. 9. 2014. Zato je že prisojene stroške v višini 168,05 EUR potrebno odšteti od stroškov, priznanih tožniku z izpodbijanim sklepom (z dne 23. 6. 2015) v višini 491,75 EUR, tako da je tožnik upravičen le še do razlike v višini 323,70 EUR. Pritožbeno sodišče je v razveljavitvenem sklepu opr. št. Pdp 1415/2014 tako v izreku kot tudi v obrazložitvi izrecno zapisalo, da mora sodišče prve stopnje v novem postopku ponovno odmeriti stroške postopka in tožeči stranki prisoditi še morebitno razliko nad že prisojenim zneskom stroškov postopka v V. točki izreka sodbe, vendar je sodišče prve stopnje (očitno pa tudi tožena stranka, ki tega dejstva v pritožbi ne omenja!) ta napotek prezrlo in očitno štelo, da je bila z razveljavitvenim sklepom razveljavljena celotna odločitev o stroških postopka v V. točki izreka sodbe, čeprav ni bila.

Dokument: VDSS Sodba in sklep Pdp 980/2018, Sodišče: Višje delovno in socialno sodišče, Oddelek: Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore, Datum: 16.05.2019

Institut: nadurno delo - efektivni delovni čas - službeno potovanje - delovna uspešnost - odpravnina - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca - trpinčenje na delovnem mestu - mobing - denarna odškodnina

Jedro: Sodišče prve stopnje je tožniku prisodilo odškodnino v višini 3.000,00 EUR, ki jo tožena stranka neutemeljeno izpodbija kot pretirano (VIII Ips 88/2018). Pri tem se sklicuje na zadevo Pdp 597/2016, v kateri je pritožbeno sodišče zavrnilo pritožbo delodajalca v smeri... znižanja odškodnine, ki jo je prvostopenjsko sodišče prisodilo v višini 1.600,00 EUR. Ni torej obravnavalo pritožbe delavca, da bi razlogovalo o tem, zakaj je odškodnina v višini 1.600,00 EUR dovolj visoka. Že iz tega razloga tožena stranka s sklicevanjem na navedeni primer ne more doseči znižanja odškodnine. Po drugi strani pa tožnik v svoji pritožbi navedb zoper zavrnitev višje odškodnine niti ni podal, zato pritožbeni preizkus v tej smeri niti ni bil mogoč.