Dokument: VDSS Sodba in sklep Pdp 205/2020, Sodišče: Višje delovno in socialno sodišče, Oddelek: Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore, Datum: 29.05.2020

Institut: kilometrina - kolektivna pogodba - kraj opravljanja dela - službena pot

Jedro: Medtem ko Navodilo 637/2014 niti ni določalo, da delavcu v primeru odredb, kot jih je izdajala toženka, pripada povračilo stroškov prihoda na delo in z dela, pa je Navodilo 637/2017 že vsebovalo določbo, da se tudi za opravljanje dela po odredbah iz 49. člena KPDŽP plačuje povračilo za prevoz... na delo in z dela. Vendar toženka s tem ni določala kriterijev v skladu s 5. odstavkom 204. člena KPDŽP, ampak je po pravilni presoji sodišča prve stopnje z enostrankim aktom nedopustno razširila področje uporabe tudi na primere opravljanja dela na podlagi odredbe o opravljanju drugega dela, izdanih po 49. členu KPDŽP. Sodišče prve stopnje se je ob tem utemeljeno sklicevalo tudi na 5. člen Zakona o kolektivnih pogodbah ter tretji odstavek 9. člena ZDR-1, čemur pritožba neutemeljeno nasprotuje. Zmotno torej navaja, da ima navodilo enako moč kot kolektivna pogodba, ter da naj bi sodišče kršilo avtonomijo strank.

Dokument: VDSS Sodba Pdp 103/2020, Sodišče: Višje delovno in socialno sodišče, Oddelek: Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore, Datum: 21.05.2020

Institut: redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog invalidnosti - izvedensko mnenje - III. kategorija invalidnosti

Jedro: ZPIZ-1 ne predvideva dolžnosti delodajalca, da obstoječa delovna mesta prilagodi preostali delovni zmožnosti delavca ali, da ustanovi novo delovno mesto, ki bo ustrezalo preostali delovni zmožnosti invalida.

Dokument: VDSS Sodba Pdp 672/2019, Sodišče: Višje delovno in socialno sodišče, Oddelek: Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore, Datum: 20.05.2020

Institut: redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog invalidnosti - III. kategorija invalidnosti

Jedro: Iz navedb tožene stranke, izpovedi zakonite zastopnice tožene stranke na prvem naroku za glavno obravnavo in priče ter listin, na podlagi katerih je tožena stranka tožnici odpovedala pogodbo o zaposlitvi, izhaja, da tožena stranka ni imela na razpolago ustreznega delovnega mesta, na katero bi... lahko razporedila tožnico ob upoštevanju omejitev iz pravnomočno odpravljene odločbe ZPIZ. Ker tožena stranka ni imela na razpolago delovnega mesta, ki bi bilo ustrezno omejitvam iz odpravljene odločbe ZPIZ, tudi ni imela na razpolago ustreznega delovnega mesta po pravnomočni sodbi, s katero so bile poleg omejitev iz odpravljene odločbe ugotovljene še dodatne (strožje) omejitve za tožnico primernega dela in tudi skrajšani delovni čas.

Dokument: VDSS Sodba in sklep Pdp 215/2020, Sodišče: Višje delovno in socialno sodišče, Oddelek: Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore, Datum: 19.05.2020

Institut: kilometrina - prevoz na delo in z dela - kraj opravljanja dela - službena pot

Jedro: Sodišče prve stopnje je glede na sodno prakso v podobnih primerih pravilno štelo tožnikove poti za službene poti, za katere tožniku pripada kilometrina po 208. členu KPDŽP. Pravilno se je sklicevalo na pravno stališče Vrhovnega sodišča Republike Slovenije v zadevi X Ips 387/2011, iz katere... izhaja, da je službena pot tista pot, ki ne predstavlja rednega dela na sedežu delodajalca oziroma v kraju, dogovorjenem v pogodbi o zaposlitvi.

Dokument: VDSS Sodba Pdp 776/2019, Sodišče: Višje delovno in socialno sodišče, Oddelek: Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore, Datum: 15.05.2020

Institut: odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - vzročna zveza - dokazni standard - viličar - soprispevek - nepremoženjska škoda - pravična denarna odškodnina - krivdna odgovornost - nevarna dejavnost

Jedro: Tudi če je izvedenec za varstvo pri delu ugotovil, da je tožnik opravil usposabljanje za varno delo in je bil usposobljen za opravljanje dela po zahtevah 24. člena ZVZD-1, da so bile transportne poti ustrezno označene, delovno mesto oziroma območje varno urejeno, osvetljenost na transportni poti... pa ustrezna, je bistveno, da je drugotoženka odredila delo dvema delavcema v nevarnem območju delovanja viličarja. Ni namreč poskrbela, oziroma z ustreznim nadzorom preprečila, da se tožnik ne bi nahajal v območju, v katerem lahko pri padcu tovora z viličarja pride do poškodbe. Glede na to, da sta tako tožnik kot sodelavec morala delo opravljati na način, da se je tožnik nahajal preblizu viličarja, so protispisne pritožbene navedbe, da drugotoženka delavcem ni nikoli odrejala dela na način, da bi se morala oba delavca hkrati nahajati na delovnem območju viličarja, niti ni bil delavni proces tako organiziran, da bi bilo to potrebno. Pravilen je tudi zaključek sodišča prve stopnje, da tožniku ni mogoče pripisati soprispevka za nastanek poškodbe v smislu določbe tretjega odstavka 153. člena in prvega odstavka 171. člena OZ, saj mu ni mogoče očitati neskrbnosti za to, da se je tedaj tam nahajal. V odškodninskem pravu velja pravilo krivdne odgovornosti, odgovornost ne glede na krivdo pa je izjema, ki zato že v izhodišču narekuje utesnjujoč razlagalni pristop. To potrjuje tudi definicija objektivne odgovornosti kot odgovornosti za škodo od dejavnosti, iz katerih izvira večja škodna nevarnost za okolico (2. odstavek 131. člena OZ). Ne sme torej iti za običajno nevarne stvari in dejavnosti, ki smo jim običajno izpostavljeni in ki ne predstavljajo resne grožnje za življenje, zdravje in premoženje ljudi. Prav tak pravni položaj je podan v konkretnem primeru, saj bi z upoštevanjem varnostne razdalje delo potekalo brez večje povečane nevarnosti. V primeru upoštevanja varnostne razdalje oziroma gabaritov, ki določajo nevarno območje delovanja stroja, namreč iz dejavnosti delovanja in premikanja ročnega viličarja ne izhaja večja nevarnost za okolico.

Dokument: VDSS Sodba Pdp 114/2020, Sodišče: Višje delovno in socialno sodišče, Oddelek: Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore, Datum: 15.05.2020

Institut: prenehanje pogodbe o zaposlitvi s sporazumom - izločitev izvedenca - napake volje

Jedro: Ugovori tožnika o tem, da že pred kritičnim dogodkom ni bil sposoben za voznika tovornega vozila, ne morejo avtomatsko pomeniti, da v kritičnem obdobju ni bil sposoben razumeti svojih dejanj podpisa sporazuma o prenehanju delovnega razmerja.

Dokument: VDSS Sodba Pdp 775/2019, Sodišče: Višje delovno in socialno sodišče, Oddelek: Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore, Datum: 15.05.2020

Institut: poslovodja - odpoklic - krivdni razlogi za odpoklic - pravica do odpravnine

Jedro: Pritožbeno sodišče se strinja z zaključkom sodišča prve stopnje, da so bili očitki v nezaupnici očitno neutemeljeni. Zato je tožniku pravilno dosojena pogodbeno določena odpravnina.

Dokument: VDSS Sodba Psp 36/2020, Sodišče: Višje delovno in socialno sodišče, Oddelek: Oddelek za socialne spore, Datum: 13.05.2020

Institut: odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - denarno nadomestilo za brezposelnost

Jedro: Pravilna je ugotovitev o nedokazanosti zatrjevane izjeme, da pravnomočna sodba v delu glede priznanja delovnega razmerja in prijave v socialna zavarovanja ni bila izvršena, zaradi česar tudi ni podan dejanski stan izjeme, opredeljene v 5. odstavku 65. člena ZUTD.

Dokument: VDSS Sklep Pdp 184/2020, Sodišče: Višje delovno in socialno sodišče, Oddelek: Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore, Datum: 12.05.2020

Institut: obstoj delovnega razmerja - zavrženje tožbe - sodno varstvo - stvarna pristojnost

Jedro: Presojo dopustnosti tožničine tožbe (tudi v delu, v katerem se nanaša na priznanje obstoja delovnega razmerja za čas od 1. 1. 2017 do 31. 5. 2019 ter s tem povezane zahtevke), ki je bila vložena dne 13. 9. 2019 priporočeno na sodišče, se opravi (tudi) glede na določbo tretjega (ne le prvega... in drugega) odstavka 200. člena ZDR-1, kot utemeljeno opozarja pritožba. Za to presojo pa je bistveno, ali je razmerje, za katero tožnica uveljavlja priznanje delovnega razmerja, prenehalo in ali je bila tožba vložena v nadaljnjem tridesetdnevnem roku. Kot je v obrazložitvi izpodbijanega sklepa navedlo sodišče prve stopnje, je do prenehanja razmerja med pravdnima strankama prišlo dne 16. 8. 2019, ko je tožnica prenehala z delom. Tožba, vložena dne 13. 9. 2019, je pravočasna in s to tožbo lahko tožnica uveljavlja zahtevke tudi za čas, na katerega se je nanašala predhodna zahteva za izpolnitev obveznosti in odpravo kršitev pravic (čas od 1. 1. 2017 do 31. 5. 2019), glede katere po drugem odstavku 200. člena ZDR-1 tožnica sodnega varstva ni uveljavljala.

Dokument: VDSS Sodba Pdp 88/2020, Sodišče: Višje delovno in socialno sodišče, Oddelek: Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore, Datum: 12.05.2020

Institut: izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev navodil zdravnika - bolniški stalež - sodna razveza pogodbe o zaposlitvi

Jedro: ZDR-1 v osmi alineji prvega odstavka 110. člena določa, da lahko delodajalec delavcu izredno odpove pogodbo o zaposlitvi, če delavec v času odsotnosti z dela zaradi bolezni ali poškodbe ne spoštuje navodil pristojnega zdravnika, imenovanega zdravnika ali zdravstvene komisije, ali če v tem času... opravlja pridobitna dela, ali če brez odobritve pristojnega zdravnika, imenovanega zdravnika ali zdravstvene komisije odpotuje iz kraja svojega bivanja. Tožnica je imela odobritev osebne zdravnice za odhod na morje v trajanju 5 dni in, kot je izpovedala osebna zdravnica, svojega dovoljenja za odhod na morje ni omejila na slovensko obalo in da tožnica z odhodom na Hrvaško ni kršila njenih navodil, kot ji to očita tožena stranka. Kot je izpovedala zdravnica, s tožnico nista govorili o tem, kam bo odšla na morje, ali na Hrvaško ali v Slovenijo in da je bilo njej važno predvsem, da se bo tožnica razgibavala v vodi, kar je tožnici koristilo za izboljšanje zdravstvenega stanja. Zato tožnica z odhodom na Hrvaško ni kršila navodil zdravnice.

Dokument: VDSS Sodba Psp 297/2019, Sodišče: Višje delovno in socialno sodišče, Oddelek: Oddelek za socialne spore, Datum: 29.04.2020

Institut: lastnost zavarovanca - pravnomočna sodba - obstoj delovnega razmerja

Jedro: V obravnavani zadevi, ko je bil zavarovanec že vključen v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje na temelju delovnega razmerja, gre za uskladitev zavarovalnega časa in delodajalca na podlagi pravnomočne sodbe iz individualnega delovnega spora. Zavarovanec je bil po podatkih matične evidence... v obravnavnem obdobju sicer za poln delovni čas 40 ur tedensko zavarovan iz naslova delovnega razmerja pri drugotožniku - C.. Vendar ima, kot pravilno zaključuje sodišče prve stopnje, po pravnomočni sodbi zaradi nezakonitega prenehanja delovnega razmerja s prvotožnikom - B., vzpostavljeno stanje, kot če nezakonitega prenehanja pogodbe o zaposlitvi ne bi bilo. Torej pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas s krajšim delovnim časom 24 ur tedensko z B., razliko 16 ur do polnih 40 ur tedensko pa je v delovnem razmerju pri C.. Prav slednja dejstva pa so edino odločilna za pritožbeno rešitev zadeve. Z vzpostavitvijo delovnega razmerja pri prvotožniku za krajši delovni čas 24 ur tedensko, je bila namreč na podlagi 14. člena ZPIZ-2 vzpostavljena pravna podlaga za vključitev v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje na temelju delovnega razmerja pri prvotožniku za krajši delovni čas 24 ur tedensko. Za preostanek do polnega zavarovalnega časa 40 ur tedensko, torej 16 ur tedensko, je zavarovanec v obvezno zavarovanje vključen na temelju delovnega razmerja pri drugotožniku. Lastnost zavarovanca je zato na podlagi 80. člena ZMEPIZ-1 potrebno za nazaj uskladiti s pravnomočno sodbo delovnega sodišča.

Dokument: VDSS Sodba Pdp 32/2020, Sodišče: Višje delovno in socialno sodišče, Oddelek: Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore, Datum: 28.04.2020

Institut: nadurno delo - vodilni delavec

Jedro: Neutemeljena je pritožbena navedba, da ker tožnik ni bil poslovodna oseba, z njegovo pogodbo o zaposlitvi ni bilo dopustno vključiti plačila za nadurno delo v pogodbeno dogovorjeno plačo. Določba 157. člena ZDR-1 v povezavi s 74. členom ZDR-1 velja tudi za vodilne delavce.

Dokument: VDSS Sodba Pdp 743/2019, Sodišče: Višje delovno in socialno sodišče, Oddelek: Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore, Datum: 16.04.2020

Institut: odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - ugovor zastaranja

Jedro: Zgolj dejstvo, da je izvedenec za varnost pri delu ugotovil, da tožnik ne bi smel stopiti na okensko polico, ne izključuje krivdne odgovornosti tožene stranke, glede na to, da ta tožnika, ki pri njej ni bil zaposlen dolgo časa, ni ustrezno nadzorovala, niti mu ni dala ustreznih navodil.

Dokument: VDSS Sklep Pdp 733/2019, Sodišče: Višje delovno in socialno sodišče, Oddelek: Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore, Datum: 16.04.2020

Institut: odpravnina - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca - dokazna ocena - zavrnitev dokazov - absolutna bistvena kršitev določb postopka

Jedro: Pritožba pravilno opozarja, da v izpodbijani sodbi pri dokazni oceni manjka opredelitev do verodostojnosti prič in strank oziroma pojasnilo, zakaj je sodišče prve stopnje verjelo tožnici, ne pa direktorju tožene stranke oziroma drugim pričam. Z navedenim je sodišče prve stopnje kršilo določbo... 8. člena ZPP v zvezi z dokazno oceno, kar predstavlja bistveno kršitev določb postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP, saj je ta kršitev vplivala na odločitev v zadevi, prav tako pa je podana tudi kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, saj se sodišče prve stopnje s tem ni opredelilo do bistvenih okoliščin primera.

Dokument: VDSS Sodba Pdp 703/2019, Sodišče: Višje delovno in socialno sodišče, Oddelek: Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore, Datum: 16.04.2020

Institut: odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - skrbnik za poseben primer - ugovor zastaranja - subjektivni zastaralni rok

Jedro: Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da dejstvo, da se tožnik zaradi psihičnih težav še vedno zdravi, ne pomeni, da zastaralni rok še ni pričel teči, ker je pri presoji, kdaj oškodovanec izve za obstoj škode, pomembno, kdaj se poseg izraža v eni od njenih oblik, kdaj se lahko ugotovi... obseg škode. Pri tem se je prvostopenjsko sodišče utemeljeno sklicevalo na stališče sodne prakse v podobnih primerih, da prične zastaralni rok teči, ko je oškodovančevo zdravstveno stanje stabilizirano, ko se škoda že lahko določi.

Dokument: VDSS Sodba Pdp 126/2020, Sodišče: Višje delovno in socialno sodišče, Oddelek: Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore, Datum: 16.04.2020

Institut: kilometrina - povračilo stroškov prevoza na delo in z dela - službeno potovanje - kraj opravljanja dela

Jedro: Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da poti, ki jih je na podlagi izdanih odredb v spornem obdobju opravil tožnik v druge kraje, niso redne poti na delo na sedež delodajalca oziroma kraj, dogovorjen v pogodbi o zaposlitvi (v pogodbi o zaposlitvi je kot kraj opravljanja dela opredeljena... nadzorna postaja v določenem kraju). Po določbi 31. člena ZDR-1 je kraj opravljanja dela obvezna sestavina pogodbe o zaposlitvi in je treba v primeru spremembe tega pogoja v skladu z določbo 49. člena ZDR-1 skleniti novo pogodbo o zaposlitvi. Ni mogoče šteti, da je bil z vsako odreditvijo dela v drugem kraju, od navedenega v pogodbi o zaposlitvi, dejansko spremenjen pogodbeno kraj opravljanja dela, saj pogodbi o zaposlitvi v konkretnem primeru dejansko določata glavni kraj opravljanja dela. Glede na to ni mogoče slediti zavzemanju tožene stranke, da je z odredbami tožniku začasno pisno odredila delo v drugem kraju, ki se za potrebe uveljavljanja stroškov za prevoz na delo in z dela šteje za kraj opravljanja dela po pogodbi o zaposlitvi, kar pomeni, da ni šlo za službene poti.

Dokument: VDSS Sodba Pdp 624/2019, Sodišče: Višje delovno in socialno sodišče, Oddelek: Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore, Datum: 12.03.2020

Institut: voznik avtobusa - regres za letni dopust - izvedensko mnenje - zakonske zamudne obresti

Jedro: Sodišče prve stopnje je svojo odločitev v zvezi s tožnikovim prikrajšanjem v vtoževnem obdobju iz naslova regresa za letni dopust, dnevnic in potnih stroškov utemeljeno oprlo na izračun sodne izvedenke za ekonomsko stroko in podano izvedensko mnenje z dopolnitvijo pravilno ocenilo kot strokovno,... razumljivo in preverljivo. Sodna izvedenka je svoje mnenje podala tudi ustno in prepričljivo odgovorila na pripombe pravdnih strank. Pritožbene navedbe, da bi moralo sodišče v celoti slediti le dopolnitvi izvedenskega mnenja, so neutemeljene. Sodišče mora izvedensko mnenje presoditi kritično tudi glede na ostalo procesno dokazno gradivo in splošno izkustveno znanje. V obrazložitvi sodbe je sodišče prve stopnje pojasnilo, kateri izračun izvedenke je upoštevalo in zakaj.

Dokument: VDSS Sodba in sklep Pdp 63/2020, Sodišče: Višje delovno in socialno sodišče, Oddelek: Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore, Datum: 12.03.2020

Institut: nadurno delo - obrnjeno dokazno breme - mobilni delavci - delovni čas

Jedro: V premoženjskopravnem delovnem sporu, kakršen je konkretni spor za plačilo nadur, ne veljajo nobena posebna pravila o (obrnjenem) dokaznem bremenu. Za takšno stališče ni podlage v materialnem pravu, konkretno v ZEPDSV ter ZDCOPMD niti v ZDR-1, ki določa obrnjeno dokazno breme le v primeru... zatrjevane diskriminacije (šesti odstavek 6. člena) in odpovedi pogodbe o zaposlitvi (84. člen). Prav tako v tovrstnih sporih ne obstajajo zakonske domneve, neutemeljenost katerih bi bil dolžan zatrjevati in dokazovati delodajalec. V delovni čas voznika ne sodi le čas nakladov in razkladov, ampak tudi čas, ki ga porabi za posamezno delo v povezavi z nakladi in razkladi.

Dokument: VDSS Sklep Pdp 639/2019, Sodišče: Višje delovno in socialno sodišče, Oddelek: Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore, Datum: 12.03.2020

Institut: obnova postopka - nov dokaz - kazenska oprostilna sodba

Jedro: Pravnomočna sodba kazenskega sodišča, s katero je bil tožnik oproščen obtožbe, da je storil očitano mu kaznivo dejanje, ni novo dejstvo ali nov dokaz v smislu 10. točke 394. člena ZPP. Tak razlog predstavlja le tisti dokaz oziroma dejstvo, ki je obstajalo v času prvotnega postopka, pa stranka... zanj ni vedela do takrat, ko bi ga lahko še uveljavljala v okviru postopka. Prav tako ni podan niti obnovitveni razlog iz 11. točke 394. člena ZPP, po kateri se postopek, ki je s sodno odločbo pravnomočno končan, lahko na predlog stranke obnovi, če je prišlo do pravnomočne sodne odločbe kazenskega sodišča, ki temelji na istem dejanskem stanju kot sodna odločba, na podlagi katerega je že bilo odločeno v pravdnem postopku. V takem primeru je sodišče vezano na pravnomočno obsodilno sodbo, izdano v kazenskem postopku, samo glede obstoja kaznivega dejanja in kazenske odgovornosti storilca. Iz te določbe jasno izhaja, da se nanaša le na obsodilno sodbo, ne pa tudi na oprostilno sodbo. Tako sodišče na pravnomočno oprostilno sodbo, izdano v kazenskem postopku, ni vezano.

Dokument: VDSS Sodba Pdp 20/2020, Sodišče: Višje delovno in socialno sodišče, Oddelek: Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore, Datum: 12.03.2020

Institut: regres za letni dopust - vračilo preveč izplačanih sredstev - sprememba zakona - ničnost - zakonske zamudne obresti - odpadla pravna podlaga - neupravičena obogatitev - plača - poseganje v pridobljene pravice - pogodbene obresti

Jedro: Ker je tožencu delovno razmerje pri tožnici prenehalo 16. 7. 2013, je bil od tožnice upravičen le do plačila sorazmernega dela regresa za letni dopust, in sicer do 6/12, torej do bruto zneska 400,00 EUR. Ker je zaradi toženčevega prenehanja delovnega razmerja pri tožniku med koledarskim letom... odpadla pravna podlaga za izplačilo celotnega regresa za letni dopust za leto 2013, je dolžan toženec tožniku povrniti preveč izplačani regres, saj bi bil toženec sicer za ta znesek neupravičeno obogaten (tretji odstavek 190. člena OZ). Glede na to, da se je toženec v Dogovoru zavezal dolgovani znesek regresa povrniti do 31. 3. 2014, tožnik od neto zneska regresa (glede na bruto znesek 400,00 EUR) utemeljeno zahteva plačilo zakonskih zamudnih obresti od 17. 4. 2014 dalje do plačila. Zmotno pa tožnik zahteva plačilo zakonskih zamudnih obresti od navedenega datuma dalje tudi od glavnici pripadajočega zneska pogodbenih obresti. Skladno s 381. členom OZ (v zvezi s prvim odstavkom 375. člena OZ) je namreč od neplačanih obresti mogoče zahtevati zamudne obresti samo od dneva, ko je pri sodišču vložen zahtevek za njihovo plačilo. Zato lahko tožnik utemeljeno vtožuje zakonske zamudne obresti od zneska pogodbenih obresti šele od vložitve predloga za izvršbo dne 31. 3. 2017 dalje. Delavec ima pravico do plače oziroma nadomestila plače tudi v primerih, ko ne dela iz razlogov na strani delodajalca. Tudi, če ni šlo za čakanje na delo, kot zatrjuje pritožba, pač pa za začasno prerazporejen delovni čas (148. člen ZDR-1), je bil delodajalec dolžan tožencu za čas, ko ni delal, ker mu ta ni zagotavljal dela oziroma mu ga ni mogel zagotoviti, izplačati nadomestilo plače. Če delodajalec z organizacijo dela in delovnega časa po referenčnem obdobju ne more zagotoviti izravnave ur na polni delovni čas oziroma ne more zagotoviti dela, mora posledice nositi sam in jih ne more prelagati na delavce s prenosom manjka ur v naslednje referenčno obdobje ali celo z zahtevkom za vračilo plače, kot je to storil tožnik v obravnavanem primeru.