Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 4571cT1QZHAlMjA2MDQvMjAxNCZkYXRhYmFzZSU1QlZEU1MlNUQ9VkRTUyZfc3VibWl0PWklQzUlQTElQzQlOERpJnJvd3NQZXJQYWdlPTIwJnBhZ2U9OQ==
 DokumentSodiščeOddelekDatumInstitutJedro
VDSS sodba Pdp 1025/2015Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore05.05.2016nadurno delo - vojska - neenakomerna razporeditev delovnega časa - plačilo za nadurno delo - referenčno obdobjeTožnica v spornem obdobju ni opravljala nadurnega dela, saj je šlo za kompenzacijo ur v referenčnem obdobju, kar ni v neskladju z zakonodajo. Ure, ki jih je tožnica opravila, so bile vštevane kot polna delovna obveznost, za katero je tožena stranka pravilno obračunala urno postavko v višini 100 % in je tožnici tudi izplačevala pripadajoče dodatke (npr. za nedeljsko delo). Ker je tožnica za sporno obdobje od 1. 11. 2008 do 30. 6. 2014 vse ure neenakomernega dela kompenzirala s prostimi urami, pri čemer ni nezakonito, da za načine koriščenja ni dala posebnega soglasja, pač pa je zanjo veljal ukaz o delovnem času v Slovenski vojski, ji ne pripada še 130 % urne postavke za 40 ur mesečno. Zato je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo tožbeni zahtevek za izplačilo nadur v spornem obdobju.
VDSS sodba Pdp 970/2015Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore10.03.2016redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - zmotna uporaba materialnega prava - sodna razveza - datum prenehanja delovnega razmerjaUtemeljen je pritožbeni ugovor tožene stranke glede razveze pogodbe o zaposlitvi z dnem 23. 6. 2015 in posledično v zvezi s trajanjem delovnega razmerja ter izplačilom razlike v plači od nezakonitega prenehanja delavnega razmerja do 23. 6. 2015. Tožnik je bil po prenehanju delovnega razmerja pri toženi stranki ves čas zaposlen, saj se je takoj z naslednjim dnem samozaposlil in je bil zaposlen tudi v času, ko je sodišče odločalo o zakonitosti redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi na zadnjem naroku za glavno obravnavo. Navedena okoliščina je pomembna za določitev datuma prenehanja pogodbe o zaposlitvi na podlagi sodne razveze, pri čemer sodišče ne more priznati delovnega razmerja pri prejšnjem delodajalcu, saj dvojno delovno razmerje ni mogoče. Zaradi navedenega je pritožbeno sodišče pritožbi tožene stranke ugodilo in odločilo, da se pogodba o zaposlitvi razveže z dnem 24. 6. 2014, ko je tožniku prenehalo delovno razmerje pri toženi stranki.
VDSS sodba Pdp 608/2015Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore07.03.2016plačilo za dejansko delo - mobbing - trpinčenje na delovnem mestuSodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da je tožnik, ki je bil sicer razporejen na delovno mesto višji vojaški uslužbenec X. razreda, dokazal, da je v obdobju od 1. 1. 2008 do 31. 8. 2014 opravljal dela, ki sodijo v opis del in nalog višjega vojaškega uslužbenca XII. razreda. Tožniku torej za sporno obdobje pripada plača za dejansko opravljeno delo.Pritožbeno sodišče soglaša z materialno pravnim zaključkom sodišča prve stopnje, da ravnanja toženke (žaljive opazke, zasmehovanje, dodeljevanje zahtevnejših nalog od tistih, ki bi jih moral tožnik opravljati na podlagi formacijske dolžnosti, ignoriranje tožnikovih ugovorov, pobud in predlogov), ki so bila usmerjena na tožnikovo osebnost, dolgotrajna (več kot 6 let) in sistematična, predstavljajo dejanje mobinga.
VDSS sklep Pdp 1055/2015Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore12.11.2015začasna odredba - več začasnih odredb - odškodnina zaradi povzročene škode delodajalcuTožeča stranka v tem sporu vtožuje terjatev v višini 183.805,64 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, za katere navaja, da znašajo 28.536,22 EUR, ob tem pa v predlogu za izdajo začasne odredbe navaja, da je vrednost vsega, kar je bilo toženi stranki zaseženega na podlagi že izdane začasne odredbe, približno 400.000,00 EUR. Namen začasne odredbe je doseči zavarovanje terjatve, ki je predmet tega spora, glede katere je sodišče v tem sporu že izdalo eno začasno odredbo, tožena stranka pa ni izkazala, da je potrebno izdati še dodatno začasno odredbo. Pritožbena navedba, da je tožeča stranka po vložitvi tožbe ugotovila, da je tožena stranka začela denar iz blagajne odtujevati že leta 2007 in da si je v obdobju od leta 2007 do 2014 neupravičeno prisvojila višji znesek, na pravilnost odločitve ne vpliva. V sodnem postopku se zavaruje bodoča izvršba terjatve, ki je predmet spora, ne pa kakšne druge terjatve.
VDSS sklep Pdp 1070/2015Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore23.12.2015izplačilo odpravnine - regres za letni dopust - delna oprostitev plačila sodne takseGlede na podatke in izjave o premoženjskem stanju po drugem in tretjem odstavku 12. člena ZST-1 in podatki letnega poročila za leto 2014 tožena stranka ne izpolnjuje pogojev za taksno oprostitev v celoti. Tako premoženjsko, finančno (bilančni dobiček in čisti poslovni izid) kot likvidnostno stanje namreč kaže na to, da je sposobna zagotoviti sredstva za plačilo znižane takse (40,00 EUR) ter da njena dejavnost ne bo ogrožena, če bo ta sredstva zagotovila takoj, v celotnem znesku. Čeprav ima tožena stranka blokiran TRR, kar pomeni, da se bo kakršenkoli prihodek v času blokade avtomatsko porabil za plačilo že evidentiranih obveznosti, pritožbeno sodišče poudarja, da v primeru, da posamično izplačilo s strani pravne osebe ne bo preseglo 420,00 EUR, tega izplačevalec dohodka ni dolžan nakazati na TRR pravne ali fizične osebe (skladno s 36. členom ZDavP-2 in 23. a členom Pravilnika o izvajanju Zakona o davčnem postopku).
VDSS sklep Pdp 1111/2015Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore18.02.2016redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - obstoj odpovednega razlogaSodišče prve stopnje ni ugotavljalo, za kakšna dela je tožnica s toženo stranko sklenila pogodbo o zaposlitvi in ni raziskalo, kakšni so bili pogoji opravljanja dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi. Zato so preuranjeni zaključki o prenehanju potreb po opravljanju tožničinega dela pod pogoji iz sklenjene pogodbe o zaposlitvi. Tožena stranka je bila tožnici dolžna zagotavljati večje število različnih del, ne zgolj dela na koncu proizvodnje linije v proizvodnem programu A., ki se v pogodbi o zaposlitvi niti ne omenja. Listina tožene stranke o nižjem številu določenih izdelkov v prvem četrtletju 2015 kot v prvem četrtletju 2014 še ne dokazuje okoliščine bistvenega zmanjšanja naročil (na kar se v osnovi sklicuje izpodbijana odpoved), prav tako pa ni jasno, za kakšne izdelke gre oziroma kaj pomenijo v razmerju do do tožničinega dela, oziroma do celotnega programa A. (ki je sestavljen tudi iz drugih izdelkov, in kaj v razmerju do celotne proizvodnje.
VDSS sodba Pdp 1190/2015Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore19.05.2016redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - ekonomski razlogPri toženi stranki je že v maju 2014 prišlo do prvih negativnih trendov pri prodaji proizvodnega programa družbe, te tendence pa so se nadaljevale tudi v naslednjih mesecih do oktobra. Zaradi zmanjšanja prodaje je začela upadati proizvodnja. Zato je bila potrebna optimizacija poslovanja, saj so obstoječi stroški dela družbe predstavljali povečano tveganje za uspešno poslovanje družbe v prihodnosti. Zaradi upada naročil se je zmanjšalo število opravil v okviru prodajne funkcije na področju podpore kupcem v prodaji in s tem tudi potreba po delu delavca na delovnem mestu komercialist III (ki ga je zasedala tožnica). Tožničina dela in naloge pa so se prerazporedile med ostale zaposlene. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da je tožena stranka dokazala obstoj utemeljenega poslovnega razloga za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi tožnici po 1. alinei 1. odstavka 89. člena ZDR-1, zato je izpodbijana odpoved pogodbe o zaposlitvi zakonita.
VDSS sodba Pdp 64/2016Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore08.08.2016redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - reorganizacija - organizacijski razlogStroški dela v poslovni enoti tožene stranke, v kateri je bil zaposlen tudi tožnik, so presegli predvidene stroške, nad toženo o stranko pa je bil že v letu 2014 zaradi možnosti nastanka insolventnosti uveden postopek preventivnega prestrukturiranja. Tožena stranka se je zato odločila za reorganizacijo in je zmanjšala število zaposlenih na delovnem mestu mesar v poslovni enoti, v kateri je bil zaposlen tožnik. Tožnikove delovne naloge pa je razporedila med ostale zaposlene na delovnem mestu mesar v tej poslovni enoti, zato je tožnikovo delo pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi postalo nepotrebno. To pa predstavlja utemeljen poslovni razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi po 1. alini prvega odstavka 89. člena ZDR-1, zato je izpodbijana odpoved pogodbe o zaposlitvi zakonita.
VDSS sodba Pdp 355/2016Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore08.12.2016redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlogDelodajalec ne more odpovedati pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas delavcu iz poslovnega razloga, če na istem delovnem mestu prav takrat zaposluje delavce za določen čas oziroma jim podaljšuje zaposlitev za določen čas kot v preteklih letih. Tožena stranka je decembra 2014 zaposlila 42 oseb, januarja 2015 pa 22 oseb. Tožena stranka je kljub pravnomočni in izvršljivi odločitvi sodišča o zaposlitvi tožnice za nedoločen čas podaljšala zaposlitev za določen čas večjemu številu delavcev, v februarju 2015 pa nato ugotovila, da pridobljena sredstva, ki jih je zagotavljala sproti, z letnimi dogovori, za dejavnost osebne asistence niso zadostovale za izplačilo vseh plač. Če bi se dejansko zmanjšale potrebe po delu oskrbovalca III, delodajalec ne bi več sklenil novih pogodb o zaposlitvi po pogodbi o zaposlitvi za določen čas z vsemi delavci in bi obdržal v delovnem razmerju delavca, ki je na enakem delovnem mestu po pravnomočni sodbi zaposlen za nedoločen čas....
VDSS sklep Pdp 469/2016Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore24.11.2016obveznost plačila – plačilo za delo – plačilo za poslovno uspešnost- dodatki za posebne pogoje dela – povračilo stroškov v zvezi z delom – nadurno delo – bistvena kršitev določb postopka – nasprotje med razlogiSodišče prve stopnje je storilo bistveno kršitev določb postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, saj je podano nasprotje med razlogi sodbe. Sodišče prve stopnje je namreč v celoti ugodilo tožbenemu zahtevku, kot ga je tožnik postavil v pripravljalni vlogi z dne 7. 11. 2014, pri čemer je protispisno ugotovilo, da se (tožnikov) izračun premalo izplačanih plač oziroma nadur popolnoma ujema s podatki, ki jih je ugotovil imenovani sodni izvedenec za promet, cestni promet in tahografe. Primerjava posameznih postavk oziroma izračunov opravljenih (nad)ur, kot jih je predložil tožnik, kaže na to, da je tožnik uveljavljal plačilo nadur za večje število ur, kot je bilo to ugotovljeno v dopolnitvi izvedeniškega mnenja, pri čemer je izvedenec tudi pojasnil način izračuna oziroma svoje ugotovitve.
VDSS sodba Pdp 781/2016Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore26.01.2017obveznost plačila - stimulacijaTožena stranka je ugotavljala tožnikovo delovno uspešnost skladno z določbami podjetniške kolektivne pogodbe. Variabilni del plače iz naslova stimulacije za delovno uspešnost se je zaposlenim v obdobju od oktobra 2013 zmanjševal, ker so se bistveno zmanjšala sredstva namenjena za ta namen, kar se je poznalo tudi pri tožniku. Drugi vzrok za znižanje stimulacije, ki jo je prejel tožnik, pa je bil v tem, da se je kvaliteta in količina tožnikovega dela zmanjšala, saj ni več dosegal odločnih rezultatov, posledica pa je bila, da tožnik stimulacije iz naslova delovne uspešnosti od marca 2014 ni več prejemal. Zato je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo tožbeni zahtevek za plačilo razlike v plači iz naslova delovne uspešnosti v spornem obdobju.
VDSS sodba Pdp 475/2016Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore08.12.2016redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlogNeutemeljena je pritožbena navedba, da poslovni razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi ni podan, ker je tožena stranka po ukinitvi dveh poslovalnic odprla 3 nove in ker se je število zaposlenih v letu 2014 povečalo za 6 ljudi v primerjavi z letom 2013. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je tožena stranka reorganizirala svoje poslovanje tako, da je zmanjšala število vodstvenih delovnih mest v prodaji tako, da je povečala prodajna območja, oziroma da je več poslovalnic pokrivalo manj vodij prodajnega območja. Glede na to za ugotovitev obstoja razloga za odpoved ni pravno pomembno povečano število poslovalnic oziroma večje število zaposlenih na delovnem mestu prodajalke. Tožena stranka je namreč dokazala, da se je povečalo število zaposlenih prodajalk in ne delavcev v vodstvu prodaje, tožnica pa niti ni zatrjevala, da bi tožena stranka namesto nje na njenem delovnem mestu vodje prodajnega območja zaposlila drugega delavca.
VDSS sodba Pdp 654/2016Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore08.12.2016reparacija – sodna razveza – obstoj delovnega razmerja – prekinitev postopka – ustavna pritožbaSodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je glede na sprejeto odločitev Vrhovnega sodišča RS v obravnavani zadevi odpadla podlaga za odločanje o tožbenem zahtevku tožnika, ki se nanaša na pravice iz delovnega razmerja za čas po 28. 2. 2013 do 14. 2. 2014, saj je tožniku pogodba o zaposlitvi zakonito prenehala z dnem 9. 1. 2009. Za čas po tem datumu namreč tožnik ni upravičen do priznanja obstoja delovnega razmerja, zato tudi njegov reparacijski zahtevek vključno z zahtevkom za plačilo regresa ni utemeljen. Vložitev ustavne pritožbe v nobenem primeru ni utemeljen razlog za prekinitev postopka, saj se lahko postopek prekine le v primerih, ki so v ZPP taksativno določeni (205. in 206. člen ZPP).
VDSS Sodba Pdp 1041/2016Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore16.03.2017odškodninska odgovornost delavca - premoženjska škoda - subjektivni rok za zastaranjeTožeča stranka je zoper toženca, ki je bil pri njej zaposlen kot vodja komerciale, vložila tožbo za plačilo odškodnine za škodo, ki naj bi ji izvirala iz pogodbe o komisijski prodaji službenega vozila, sklenjene med tožečo stranko in drugo družbo, ki jo je za tožečo stranko brez pooblastila podpisal toženec. Vrednost vozila (ki ga je kasneje odkupil toženec kot fizična oseba) ni bila njegova tržna vrednost, temveč le vrednost v višini zadnjega obroka leasinga, ki ga je tožeča stranka plačala leasingodajalcu. Tožeča stranka je preko svojega direktorja izvedela za toženca kot povzročitelja škode in za škodo pred julijem 2011, zato je tožbo (ki je bila vložena 24. 7. 2014) vložila po preteku subjektivnega zastaralnega roka iz prvega odstavka 352. člena OZ.
VDSS Sodba Pdp 931/2016Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore13.04.2017redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - reintegracija - nezakonitost odpovedi - nova odpoved iz istega poslovnega razloga - sodna razvezaPoslovni razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi tožniku je nastal že z ukinitvijo njegovega delovnega mesta v letu 2014, okoliščina pravnomočne odločitve sodišča in kasnejša reintegracija tožnika, ob drugače nespremenjenem dejanskem stanju, pa tega ne spremeni. Delodajalec lahko iz istega poslovnega razloga odpove delavcu pogodbo o zaposlitvi le enkrat, čeprav po vrnitvi delavca na delo zanj delovnega mesta še vedno nima. Tožena stranka v pritožbi takemu stališču očita neživljenjskost. Vrhovno sodišče je v podobnem primeru že pritrdilo, da je položaj delodajalca težaven, če mora na podlagi pravnomočne sodbe vzpostaviti delovno razmerje na podlagi pogodbe o zaposlitvi za delovno mesto, ki je bilo ukinjeno, in za delo, ki se ne opravlja več. Če se zaradi spremenjenih okoliščin po času prvega sodnega postopka ne odprejo možnosti za zaposlitev vrnjenega delavca na drugih delih, delodajalec iz istega razloga pogodbe o zaposlitvi ne more več odpovedati, lahko...
VDSS Sodba Pdp 84/2017Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore18.05.2017izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - rok za podajo odpovedi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - znaki kaznivega dejanja - goljufijaTožnik je bil zaposlen pri toženi stranki na delovnem mestu vodja - koordinator zavetišča za brezdomce. Tožena stranka je tožniku očitala, da je na blagajni tožene stranke naklepno dvigoval denar denarnih socialnih pomoči v letih 2012, 2013 in 2014, in sicer za že umrle upravičence do socialne pomoči. Dejanja tožnika predstavljajo poneverbo in neupravičeno uporabo tujega premoženja, pri čemer dejanje stori, kdor si protipravno prilasti denar, premično stvar ali drug del tujega premoženja, ki mu je zaupan v zvezi z zaposlitvijo ali pri opravljanju gospodarske, finančne ali poslovne dejavnosti ali pri opravljanju dolžnosti skrbnika ali mu je prepuščeno kot uradni osebi v službi. Tožnik je denarna sredstva dvignil potem, ko so bili upravičenci že mrtvi, torej jim ga ni mogel izročiti, tožnik pa si je navedena sredstva prilastil in jih neupravičeno uporabil v nasprotju s 4. členom ZSVarPre. Zato je bil podan utemeljen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi...
VDSS Sodba Pdp 441/2017Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore08.06.2017zamudna sodba - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - regres za letni dopust - odpravninaTožeča stranka je s tožbo zahtevala plačilo plače za oktober in november 2015, saj ni prejela niti plačilnih list niti plače. Prav tako je s tožbo zahtevala plačilo regresa za leti 2014 in 2015 ter odpravnino, ker ji je tožena stranka odpovedala pogodbo o zaposlitvi iz poslovnih razlogov. Sodišče prve stopnje je utemeljeno ugodilo tožbenemu zahtevku, ker je iz tožbenih navedb ugotovilo, da tožena stranka svojih obveznosti do tožeče stranke ni poravnala. Pri svoji odločitvi se je oprlo na pravilno pravno podlago, zlasti na določbe 41. člena ZDR-1, ki ureja obveznost plačila, 131. člena ZDR-1, ki ureja plačilo regresa in 108. člena ZDR-1, ki ureja odpravnino, ki delavcu pripada ob odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov.
VDSS Sodba Pdp 339/2017Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore14.09.2017disciplinski ukrepi - lažja disciplinska kršitev - denarna kazen - zastaranje disciplinskega postopkaDdoločbe 128. in 129. člena ZJU je treba razlagati tako, da subjektivni zastaralni rok za uvedbo in vodenje disciplinskega postopka začne teči, ko za kršitev in storilca izve predstojnik, v konkretnem primeru je to generalni direktor policije. Glede na to, da je tožena stranka uvedla disciplinski postopek zoper tožnika s sklepom z dne 14. 10. 2013, ki ga je podpisal generalni direktor policije, in se je vodenje disciplinskega postopka končalo z odločitvijo organa druge stopnje 8. 1. 2014, disciplinski postopek ni zastaran. Po sodni praksi Vrhovnega sodišča RS se šteje, da se vodenje disciplinskega postopka konča s sprejemom odločitve organa druge stopnje in ne z vročitvijo pisnega odpravka sklepa stranki. Sodišče prve stopnje je tako zavzelo pravilno stališče, da morebitna kasnejša vročitev pisnega odpravka sklepa nima več nobenega vpliva na zastaranje vodenja disciplinskega postopka.
VDSS Sodba Pdp 368/2017Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore14.09.2017odškodninska odgovornost delodajalca - poseg v čast in dobro ime - razžalitev dobrega imena ali častiV predmetni zadevi je sodišče prve stopnje odločalo o tožbenem zahtevku za plačilo denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo zaradi navedb tožene stranke v 3. in 4. točki odgovora na anonimno pismo z dne 18. 7. 2014, s katerimi naj bi razžalila tožničino čast in posegla v njeno dobro ime. V pritožbi tožena stranka pravilno uveljavlja, da je sodišče prve stopnje zmotno presodilo sporni odgovor, saj ni bil objektivno žaljiv, niti ni iz njegove vsebine mogoče razbrati, da bi šlo za kritiko tožnice ali njenega dela pri toženi stranki. Da bi lahko ugotovili, ali je navedeni odgovor tožene stranke objektivno žaljiv do tožnice, ga je treba presojati kot celoto, glede na njegov namen, pri tem pa imeti pred očmi njegovega povprečnega naslovnika oziroma bralca.
VDSS Sodba Pdp 300/2017Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore12.10.2017odpoved pogodbe o zaposlitvi - varnostni zadržek - vojska - varnostno preverjanje oseb - dostop do tajnih podatkov - davčni dolg - prikrivanje izvora denarjaTožnik je bil v delovnem razmerju pri toženi stranki od 11. 4. 2000 dalje, nazadnje na podlagi pogodbe o zaposlitvi z dne 30. 3. 2015 na formacijski dolžnosti častnik. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da je tožena stranka na podlagi ugotovitev OVS v postopku varnostnega preverjanja tožnika po ZObr, glede na ugotovitve davčnega organa v odločbah z dne 17. 4. 2012 in 27. 1. 2014, dejstva, da je bilo tožniku zavrnjeno dovoljenje za dostop do tajnih podatkov in da tožnik tudi v postopku varnostnega preverjanja na zagovoru ni pojasnil izvora denarnih sredstev, v zvezi s katerimi je tekel davčni postopek, utemeljeno podvomila v njegovo verodostojnost, zanesljivost in lojalnost ter s tem ugotovila obstoj varnostnega zadržka, kot oviro za delo na obrambnem področju. Zato je izpodbijana odpoved pogodbe o zaposlitvi podana zakonito.

Izberi vse|Izvozi izbrane