Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 4523cT1QZHAlMjA2MDQvMjAxNCZkYXRhYmFzZSU1QlZEU1MlNUQ9VkRTUyZfc3VibWl0PWklQzUlQTElQzQlOERpJnJvd3NQZXJQYWdlPTIwJnBhZ2U9OA==
 DokumentSodiščeOddelekDatumInstitutJedro
VDSS sodba Pdp 1005/2015Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore19.05.2016plačilo plače - obveznost plačila - variabilni del plače - prisilna poravnava - učinkovanje prisilne poravnavePravdni stranki sta se s pogodbo o zaposlitvi dogovorili za izplačevanje delovne uspešnosti, kasneje pa sta z dogovorom določili, da tožniku poleg plače pripada še del izplačila iz uspešnosti izgradnje objektov ter provizija od sklenjenega posla. Ker tožena stranka tožniku v spornem obdobju ni plačala pripadajočega variabilnega dela plače iz naslova provizije in uspešnosti gradnje, je tožbeni zahtevek iz tega naslova utemeljen.Sodišče prve stopnje bi moralo toženi stranki naložiti, da izplačilo neizplačanega dela plače opravi v skladu s pogoji prisilne poravnave. Nad toženo stranko je bil dne 9. 5. 2013 s sklepom Okrožnega sodišča pričet postopek prisilne poravnave, ki je bila potrjena dne 4. 4. 2014 in je sklep postal pravnomočen 15. 5. 2014. V obravnavani zadevi je bila tožba vložena 21. 3. 2012, vse vtoževane terjatve pa so nastale najkasneje leta 2011, kar pomeni, da nanje učinkuje prisilna poravnava. Skladno s 1. odstavkom 212. člena ZFPPIPP potrjena...
VDSS sodba Pdp 1197/2015Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore12.05.2016izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - javni uslužbenec - zagovor - sodna razveza - upokojitevTožena stranka bi morala tožnika pisno seznaniti z očitanimi kršitvami in mu omogočiti zagovor v razumnem roku, ki ne sme biti krajši od treh delovnih dni. Pravica do zagovora ni absolutna, vendar v konkretnem primeru ni šlo za situacijo, ko bi bilo od delodajalca neupravičeno pričakovati, da delavcu omogoči zagovor. V kolikor bi se direktor čutil osebno ogroženega, bi zagovor s tožnikom lahko opravila tudi druga pooblaščena oseba. Prav tako ne bi bilo nikakršne ovire, da bi ob morebitnem zagovoru prisostvoval tudi varnostnik. Ker tožena stranka tožniku ni omogočila zagovora in niso obstajale okoliščine, zaradi katerih bi bilo od delodajalca neupravičeno pričakovati, da delavcu omogoči zagovora, je sodišče prve stopnje pravilno presodilo, da je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita. Sodišče prve stopnje je tožniku zmotno priznalo delovno razmerje pri toženi stranki do konca glavne obravnave. Tako kot v primeru, če se delavec zaposli pri drugem...
VDSS sodba Pdp 496/2016Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore10.11.2016redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – razlog nesposobnosti – rok za podajo odpovedi – neizrabljen letni dopustRazlog nesposobnosti, ki je tožnici očitan v izpodbijani odpovedi, je nastal najkasneje 25. 9. 2014 (glede posameznih očitkov iz odpovedi pa že prej), zato je v času podaje odpovedi 21. 4. 2015 že potekel šestmesečni rok iz tretjega odstavka 89. člena ZDR-1. Ker je izpodbijana odpoved nezakonita že zato, ker je bila podana prepozno, je izpodbijana odločitev o zahtevku za ugotovitev nezakonitosti odpovedi že iz tega razloga pravilna.Sodišče prve stopnje je v zvezi z nadomestilom za neizrabljen letni dopust ugotovilo, da je imela tožnica v letu 2014 24 dni letnega dopusta, od katerih ji je neizrabljenih ostalo še 5 dni, v letu 2015 pa je imela 26 dni letnega dopusta, ki ga še ni izrabila. Ugotovilo je, da je bila odpoved pogodbe o zaposlitvi tožnici vročena 4. 5. 2015 in da je istega dne poslala elektronsko sporočilo, v katerem je najavila izrabo preostalega letnega dopusta v času od 6. 5. 2015 do 26. 5. 2015, vendar odgovora ni prejela. Dne 27. 5. 2015 je...
VDSS Sklep Pdp 830/2016Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore23.03.2017odpravnina - odškodnina zaradi izgubljenega plačila za čas odpovednega roka - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - trpinčenje na delovnem mestu - prepoved nadlegovanja in trpinčenja na delovnem mestuSodišče prve stopnje je zmotno uporabilo materialno pravo, ko je presojalo kršitev po 8. alineji prvega odstavka 111. člena ZDR-1 (kršitev prepovedi nadlegovanja ali trpinčenja) le v delu, ki se je nanašal na trpinčenje, ni pa presojalo zatrjevanega nadlegovanja in sicer dogodka z dne 3. 4. 2014, ki bil predmet pravnomočne obsodilne kazenske sodbe. Glede na prvi odstavek 7. člena ZDR-1, ki določa, da je nadlegovanje vsako nezaželeno vedenje (lahko tudi enkratni dogodek), povezano s kakršnokoli osebno okoliščino (tožnica je bila bivša izvenzakonska partnerica tožene stranke), pri čemer je tožnici dne 3. 4. 2014 v prostorih tožene stranke, zato, da bi jo ustrahoval, grdo ravnal, ko jo je prijel za roko in jo potisnil tako, da je padla na tla in pri tem utrpela odrgnino desnega komolca, povzročil občutek ogroženosti in prestrašenosti (kakor izhaja iz pravnomočne kazenske obsodilne sodbe). Ker je sodišče prve stopnje naveden dogodek presojalo zgolj kot trpinčenje...
VDSS Sodba Pdp 711/2016Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore18.05.2017izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - relativna bistvena kršitev določb postopka - kršitev pogodbenih obveznosti - znaki kaznivega dejanja - naklep - izločitev izvedenca - nepristranskost izvedenca - zagovor - grožnja - sodna razveza - denarno povračiloTožnik v spornem obdobju ni bil zmožen za delo, zato je sodišče prve stopnje pravilno presodilo, da mu ni možno očitati, da je z dela izostal neopravičeno. Psihične težave so vplivale tudi na tožnikovo obnašanje v času kršitve z dne 25. 2. 2014, ko je svoji nadrejeni grozil, da jo bo med vikendom z ekipo obiskal na domu, in s tem povzročil, da se je počutila ogroženo in prestrašeno. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da takšna grožnja predstavlja hujšo kršitev obveznosti iz delovnega razmerja, to je kršitev iz prvega odstavka 33. člena ZDR-1, po katerem mora delavec vestno opravljati delo, pravilna pa je tudi ugotovitev, da kršitev nima vseh znakov kaznivega dejanja grožnje po prvem odstavku 135. člena KZ-1, ker ni dokazano, da bi tožnik grožnjo izrekel z namenom, da bi nadrejeno ustrahoval in vznemiril. Prvostopenjsko sodišče je pravilno ugotovilo, da tožnikova odgovornost za hujšo kršitev pogodbenih obveznosti za dogodek 25. 2. 2014 ni podana,...
VDSS Sodba Pdp 83/2017Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore20.07.2017pogodba o zaposlitvi za določen čas - transformacija - dovoljenje za sezonsko deloSezonsko delo je tipično za gostinstvo in turizem, do njega pa lahko pride tudi v dejavnosti letalskega prometa, ki ga opravlja tožena stranka. Iz definicije sezonskega dela iz 4. člena ZZDT-1 oziroma 28. člena sedaj veljavnega ZZSDT izhaja, da gre pri sezonskem delu za znatno povečan obseg potrebe po delavcih, kar pomeni, da ne izključuje možnosti, da se določeno delo opravlja tudi izven sezone, v sezoni pa, zaradi posebnosti te dejavnosti, pride do povečane potrebe po opravljanju tega dela. Sezonsko pogojena potreba po zaposlovanju dodatnih delavcev je zakonit razlog za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas zaradi opravljanja sezonskega dela, zato je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo materialno pravo, ko je zaključilo, da pogodba o zaposlitvi za določen čas, ki sta jo stranki sklenili za čas od 30. 3. 2014 do 25. 10. 2014, ni bila sklenjena v nasprotju z zakonom, saj je obstajal v pogodbi naveden razlog za sklenitev takšne pogodbe, to je opravljanje...
VDSS Sodba Pdp 498/2018Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore12.12.2018izraba letnega dopusta - neizrabljen letni dopust - kršitev pravic - nadomestila za neizrabljen letni dopust - pogodbena obveznostKer tožnica po izteku obdobja za prenos, tj. po 31. 12. 2015 nima več pravice do izrabe letnega dopusta za leto 2014, se pritožbeno sodišče strinja z odločitvijo sodišča prve stopnje, ki je zavrnilo primarni tožbeni zahtevek, s katerim je tožnica zahtevala, da ji tožena stranka omogoči izrabo letnega dopusta. Pravica do plačanega letnega dopusta ne more ugasniti, če tožnica dejansko ni imela možnosti te pravice izrabiti. Pri plačanem letnem dopustu gre za obveznost delodajalca, ki je po svoji naravi pogodbena oziroma njej enaka obveznost. Tožena stranka ni izpolnila svoje obveznosti oziroma ni storila vsega, da bi tožnici zagotovila izrabo letnega dopusta po vrnitvi z bolniške odsotnosti. Na podlagi drugega odstavka 239. člena OZ je upnik, če dolžnik ne izpolni obveznosti ali zamudi z njeno izpolnitvijo, upravičen zahtevati tudi povrnitev škode, ki mu je zaradi tega nastala. Ker je tožena stranka ob izteku obdobja za prenos črtala neizrabljeni letni dopust...
VDSS Sklep Pdp 487/2017Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore03.08.2017izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - neupravičen izostanek z dela - obveščanje delodajalcaPogoj iz prvega odstavka 109. člena ZDR-1 je podan, če ob upoštevanju vseh okoliščin in interesov obeh pogodbenih strank ni mogoče nadaljevati delovnega razmerja med strankama niti do izteka odpovednega roka oziroma do poteka časa, za katerega je sklenjena pogodba o zaposlitvi za določen čas. Pojem "vse okoliščine" se nanaša zlasti na naravo, težo in posledice kršitve, za pojem "interesov obeh pogodbenih strank" pa je pomembno zlasti, kako je kršitev vplivala na medsebojno razmerje med strankama. Na podlagi ugotovitev, da sta stranki po razrešitvi tožnika s funkcije direktorja zaradi hujših kršitev že dalj časa poskušali rešiti tožnikovo delovnopravno situacijo pri toženi stranki, da tožnik ni podpisal ponujene nove pogodbe o zaposlitvi in da se tožnik pri toženi stranki ne vidi več, ni mogoč sklep, da je podan pogoj iz prvega odstavka 109. člena ZDR-1. Ugotovitev o pravno relevantnih okoliščinah za presojo obstoja tega pogoja za zakonitost izredne odpovedi...
VDSS sodba in sklep Pdp 414/2015Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore05.11.2015pogodba o zaposlitvi za določen čas - transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas v nedoločen časTožena stranka je s tožnico sklenila dvanajst pogodb o zaposlitvi oziroma anekse k pogodbam, in sicer za čas od 15. 9. 2009 do vključno 15. 6. 2014. Tožnica je zgolj po prvi pogodbi o zaposlitvi nadomeščala delavko, kasneje pa je ves čas delala isto delo, čeprav so bile pogodbe o zaposlitvi sklenjene zaradi nadomeščanja različnih delavk. Ker je tožnica ves čas pri toženi stranki delala enako delo, ne glede na poimenovanje delovnega mesta v pogodbi o zaposlitvi, je podlagi 56. člena ZDR-1 delovno razmerje prešlo iz določenega v nedoločen čas.
VDSS sodba in sklep Pdp 857/2015Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore18.02.2016regres za letni dopust - zavrženje tožbeKer je že bilo pravnomočno razsojeno, da je tožnici prenehalo delovno razmerje 31. 8. 2012, je sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo tožbeni zahtevek za izplačilo regresa za letni dopust za leto 2013 in leto 2014. Tudi glede regresa za letni dopust za leto 2015 in nadaljnja leta bi moralo tožbeni zahtevek zavrniti in ne zavreči tožbe. Pritožbeno sodišče ni poseglo v ta del odločitve, saj je zavrženje tožbe za tožnico ugodnejše od zavrnitve tožbenega zahtevka, hkrati pa ne vpliva na vsebinsko odločitev glede izplačila regresa za letni dopust.
VDSS sklep Pdp 699/2014Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore18.12.2014zavrženje tožbe - javni uslužbenec - prenehanje delovnega razmerja - sodno varstvo - rok za vložitev tožbeZakonitost prenehanja delovnega razmerja, do katerega je prišlo dne 14. 12. 2011, bi tožnik moral izpodbijati po postopkih in v rokih, kot jih določa ZJU. Postopek in rok za uveljavljanje pravnega varstva v primerih prenehanja delovnega razmerja določata 24. in 25. člen ZJU. Drugi odstavek 25. člena ZJU določa, da lahko javni uslužbenec sodno varstvo pred pristojnim delovnim sodiščem zahteva v 30 dneh od dneva vročitve sklepa komisije za pritožbe oziroma od dneva, ko poteče rok za izdajo tega sklepa; ta glede na določbo drugega odstavka 39. člena ZJU znaša 30 dni. Tožnik je 17. 1. 2012 toženi stranki poslal zahtevo za odpravo kršitev pravic iz delovnega razmerja, o kateri tožena stranka ni odločila. 30-dnevni rok za vložitev tožbe je tako pričel teči 17. 2. 2012 in se je iztekel 19. 3. 2012. Ker je tožnik tožbo vložil šele 7. 2. 2014, jo je vložil prepozno, zato jo je sodišče prve stopnje pravilno zavrglo.
VDSS sklep Pdp 580/2014Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore04.09.2014zavrženje tožbe - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - vročanje - fikcija vročitve - sodno varstvo - rok za vložitev tožbe - nadomestna vročitevTožnica je v postopku na prvi stopnji zatrjevala, da je bila izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi prevzeta dne 6. 1. 2014 s strani njenega nekdanjega moža. Če to drži, sodišče prve stopnje, glede na pravilno uporabo četrtega odstavka 88. člena ZDR-1, ne bi smelo šteti, da je bila izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi vročena po poteku osmih dni od dneva prvega poskusa vročitve, to je 27. 12. 2013, ampak bi moralo šteti, da je bila izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi vročena, ko je bila tudi dejansko prevzeta (s strani tožničinega bivšega moža). Ker sodišče prve stopnje ni izvajalo s strani tožnice predlaganih dokazov, s katerimi bi lahko ugotovilo, ali tožničine navedbe držijo, je bilo zaradi zmotne uporabe materialnega prava nepopolno ugotovljeno dejansko stanje.
VDSS sklep Pdp 1220/2014Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore28.01.2015zavrženje tožbe - konkurenčna prepoved - sodno varstvo - rok za vložitev tožbe - odškodnina - odpovedni rokTožeča stranka je že pred smrtjo prejšnjega direktorja, najkasneje pa 31. 1. 2011, vedela za opravljanje dela in vse posle, ki sta jih toženca sklenila v okviru opravljanja samostojne dejavnosti. Navedeno pomeni, da sta tožbi z zahtevkoma za povrnitev škode zaradi kršitve konkurenčne prepovedi, ki ju je tožeča stranka vložila dne 17. 5. 2011, vloženi po izteku trimesečnega subjektivnega roka iz drugega odstavka 37. člena ZDR, zato je sodišče prve stopnje na podlagi 274. člena oziroma 288. člena ZPP tožbi z opisanima zahtevkoma pravilno zavrglo. Utemeljena pa je pritožba v delu, ki se nanaša na pravočasnost odškodninskih zahtevkov zoper toženca zaradi nespoštovanja odpovednega roka. Podlaga za uveljavljanje teh zahtevkov je v 182. členu ZDR, vezana pa sta na subjektivni 3-letni in objektivni 5-letni zastaralni rok iz 352. člena OZ. Zato sta dne 4. 2. 2014 vloženi tožbi z zahtevkoma za povrnitev škode pravočasni.
VDSS sodba Pdp 492/2015Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore18.06.2015prenehanje delovnega razmerja - vojak - izpolnitev pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine - obvezno dodatno zavarovanjeOb ugotovitvi, da je tožnik že 8. 8. 2013 izpolnil pogoje za pridobitev poklicne pokojnine v skladu z določili ZPIZ-2 in pokojninskega načrta poklicnega zavarovanja, je imela tožena stranka v določbi enajstega odstavka 92. člena ZObr pravno podlago za ugotovitev prenehanja veljavnosti tožnikove pogodbe o zaposlitvi z dnem 15. 6. 2014. V skladu z navedeno določbo vojaški osebi preneha delovno razmerje na obrambnem področju najkasneje do konca koledarskega leta, v katerem izpolni pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine po splošnih predpisih, ne glede na čas, za katerega je sklenil pogodbo o zaposlitvi, pri čemer se upošteva tudi zavarovalna doba s povečanjem oziroma dodana doba iz naslova obveznega dodatnega zavarovanja. Gre namreč za poseben, z zakonom določen razlog za prenehanje delovnega razmerja. Zato tožbeni zahtevek na odpravo odločbe tožene stranke o prenehanju delovnega razmerja ni utemeljen.
VDSS sklep Pdp 457/2015Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore20.08.2015predlog za izločitev sodnika - zavrženje predloga - predlog za oprostitev plačila sodnih taks - zamuda rokaV tej zadevi je bila izdana sodba dne 3. 10. 2014, zoper katero se je tožena stranka pritožila. Ker je tožena stranka zahtevala izločitev predsednice senata (šele) z vlogo z dne 3. 1. 2015, to je po izdaji sodbe, je sodišče prve stopnje v skladu z določbo šestega odstavka 72. člena ZPP pravilno zavrglo tak predlog kot prepozen. V skladu z drugim odstavkom 72. člena ZPP lahko stranka zahteva izločitev sodnika oziroma sodnika porotnika, takoj ko izve, da je podan razlog za izločitev, vendar najpozneje do konca obravnave pred pristojnim sodiščem, če ni bilo obravnave, pa do izdaje odločbe.Ker tožena stranka v roku, ki ga je določilo sodišče prve stopnje, ni dopolnila predloga za oprostitev plačila sodnih taks (s predložitvijo izjave o svojem premoženjskem stanju), je sodišče predlog za oprostitev plačila sodnih taks pravilno zavrglo (108. člen ZPP).
VDSS sklep Pdp 160/2015Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore20.08.2015ugotovitev obstoja delovnega razmerja - sodno varstvo - rok - zavrženje tožbe - pravni interesTožnica je najkasneje ob podpisu pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas od 1. 3. 2011 dalje, to je 25. 2. 2011, zvedela za kršitev pravice (da ji tožena stranka ne priznava obstoja delovnega razmerja od 1. 10. 2008 do 28. 2. 2011), zato bi morala najkasneje v 30 dneh od pričetka veljavnosti pisno sklenjene pogodbe o zaposlitvi vložiti tožbo na ugotovitev obstoja delovnega razmerja za čas od 1. 10. 2008 do 28. 2. 2011. Ker tega ni storila v zakonsko predpisanem roku (tožbo v tem sporu je vložila dne 30. 6. 2014), je sodišče prve stopnje v tem delu njeno tožbo pravilno zavrglo kot prepozno (3. odstavek 204. člena ZPP).Glede obstoja delovnega razmerja za čas od 1. 3. 2011 dalje, ko ima tožnica veljavno podpisano pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas, kar med strankama ni sporno, pa tožnica nima pravnega interesa za ugotovitev obstoja delovnega razmerja. Zato je sodišče prve stopnje v tem delu tožbo pravilno zavrglo.
VDSS sklep Pdp 1487/2014Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore18.02.2015krajevna pristojnost - sedež tožene strankePogodba o zaposlitvi med tožnikom in toženo stranko je bila sklenjena za določen čas od 14. 1. 2013 do vključno 13. 1. 2014. Sporna aneksa se nanašata zgolj na napotilo na delo v tujino v obdobju trajanja osnovne pogodbe o zaposlitvi za določen čas v času od 14. 1. 2013 do 17. 3. 2013. Zato ni mogoče slediti pritožbenim navedbam tožnika, da je sklenil delovno razmerje po obeh aneksih v Mariboru. Tožnik je namreč sklenil delovno razmerje po pogodbi o zaposlitvi v Kranju. Oba aneksa urejata le delo v tujini na posameznih projektih, ni pa šlo za novo sklenitev delovnega razmerja. Zato je za odločanje v zadevi krajevno pristojno Delovno in socialno sodišče v Ljubljani, Zunanji oddelek v Kranju in ne Delovno sodišče v Mariboru.
VDSS sodba Pdp 301/2015Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore11.06.2015redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - organizacijski razlog - reorganizacija delaTožena stranka je izvedla reorganizacijo z zmanjšanjem števila izvajalcev na delovnem mestu „gradbeni tehnik - visoke in inženirske gradnje“ (ki je zasedal tožnik), s čimer je prišlo do racionalizacije delovnega procesa z zmanjšanjem števila zaposlenih delavcev. Za reorganizacijo se je tožena stranka odločila zato, ker je imela organizacijska enota visokih gradenj v letu 2014 bistveno manj prihodkov kot v letu 2013 in negativne poslovne izide. Zaradi zmanjšanja obsega gradbišč pa je prenehala potreba po delu tožnika pod pogoji iz njegove pogodbe o zaposlitvi. Tožena stranka je tako dokazala, da je obstajal utemeljen poslovni razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi tožniku po prvi alineji prvega odstavka 89. člena ZDR-1. Zato je izpodbijana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga zakonita.
VDSS sodba Pdp 149/2015Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore24.09.2015prenehanje delovnega razmerja - vojak - izpolnitev pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine - obvezno dodatno zavarovanjeOb ugotovitvi, da je tožnik že 23. 11. 2013 izpolnil pogoje za pridobitev poklicne pokojnine v skladu z določili ZPIZ-2 in pokojninskega načrta poklicnega zavarovanja, je imela tožena stranka v enajstem odstavku 92. člena ZObr pravno podlago za ugotovitev prenehanja veljavnosti tožnikove pogodbe o zaposlitvi z dnem 9. 8. 2014. V skladu z navedenim členom vojaški osebi preneha delovno razmerje na obrambnem področju najkasneje do konca koledarskega leta, v katerem izpolni pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine po splošnih predpisih, ne glede na čas, za katerega je sklenil pogodbo o zaposlitvi, pri čemer se upošteva tudi zavarovalna doba s povečanjem oziroma dodana doba iz naslova obveznega dodatnega zavarovanja. Gre namreč za poseben, z zakonom določen razlog za prenehanje delovnega razmerja. Zato tožbeni zahtevek na odpravo odločbe tožene stranke o prenehanju delovnega razmerja ni utemeljen.
VDSS sklep Pdp 316/2015Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore25.09.2015redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - absolutna bistvena kršitev postopka - razlogi o odločilnih dejstvihSodišče prve stopnje je najprej zavzelo stališče, da predstavlja izjava, ki jo je tožnik podal 1. 4. 2014, pisno odpoved pogodbe o zaposlitvi, nato pa je ugotovilo, da se je tožnik strinjal z odpovedjo, ki mu jo je podala tožena stranka. V nadaljevanju pa je sodišče prve stopnje zaključilo, da je bilo delovno razmerje med tožnikom in toženo stranko sporazumno prekinjeno oz. da je šlo za sporazum glede datuma prenehanja. Ker so razlogi o odločilnem dejstvu, tj. o načinu prenehanja pogodbe o zaposlitvi, med seboj v nasprotju, je podana absolutna bistvena kršitev z 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Izpodbijana sodba ima pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne more preizkusiti. Zato je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijano sodbo razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Izberi vse|Izvozi izbrane