Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 4571cT1QZHAlMjA2MDQvMjAxNCZkYXRhYmFzZSU1QlZEU1MlNUQ9VkRTUyZfc3VibWl0PWklQzUlQTElQzQlOERpJnJvd3NQZXJQYWdlPTIwJnBhZ2U9Ng==
 DokumentSodiščeOddelekDatumInstitutJedro
VDSS sodba Pdp 328/2016Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore12.10.2016odpravnina – krajši delovni čas – invalidTožnica, ki je bila pri toženi stranki zaposlena za nedoločen čas od 24. 4. 2008 dalje, od 19. 8. 2014 dalje pa je kot invalid III. kategorije invalidnosti delala s krajšim delovnim časom 4 ure dnevno, je kot delavka, ki ji je bila (12. 3. 2015) redno odpovedana pogodba o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti, upravičena do odpravnine v višini, kot če bi delala polni delovni čas, to je do dvakratnika osnove – plače za krajši delovni čas (za 4 ure dnevno).
VDSS Sklep Pdp 32/2017Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore20.04.2017redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - ustavna odločba - odpravninaSodišče prve stopnje je najmanj preuranjeno, brez uporabe določil ZPP o osebnem vročanju, sprejelo stališče o pravilni vročitvi odpovedi s ponudbo nove in o prepoznem sprejemu ponujene pogodbe o zaposlitvi ter posledično o tem, da naj bi tožniku delovno razmerje pri toženi stranki 6. 8. 2014 prenehalo zakonito. Če je odpoved napačno vročena, ima to v praksi največkrat za posledico presojo, ali je tožba vložena prepozno, torej po preteku 30-dnevnega prekluzivnega roka iz 200. člena ZDR-1.
VDSS Sodba Pdp 373/2017Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore26.10.2017preizkus pravilnosti ocene delovne uspešnostiTožnica v letu 2014 del in nalog ni opravljala v skladu s pričakovanji delodajalca. Navedeno utemeljuje ocene zadovoljivo. Sodišče namreč ni pristojno za ocenjevanje delovne uspešnosti in ob preverjanju zakonitosti ocene samo ne more spreminjati oziroma zviševati ocene javnega uslužbenca, ampak lahko ugotovi le njeno nezakonitost (zaradi napak v postopku ocenjevanja, ali ker ni dokazano, da bi bila ocena objektivna in nepristranska). Pritožbeno sodišče soglaša z zaključkom sodišča prve stopnje, da je ocena objektivna in nepristranska, zato je tožbeni zahtevek tožnice pravilno zavrnilo.
VDSS Sodba Pdp 443/2018Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore06.09.2018sodna razveza - denarno povračilo - datum - zagovorSodišče prve stopnje je pravilno razvezalo pogodbo o zaposlitvi z dnem izdaje izpodbijane sodbe (15. 3. 2018), pri čemer iz izvedenih dokazov izhaja, da je bil tožnik zaposlen pri drugem delodajalcu v obdobju od 17. 8. 2014 do 14. 4. 2016 in na podlagi dveh zaporednih pogodb za določen čas od 17. 8. 2015 do 17. 11. 2015 in od 18. 11. 2015 do 18. 5. 2016. Tožniku je pogodba o zaposlitvi za določen čas prenehala zaradi stečajnega postopka nad delodajalcem.
VDSS sklep Pdp 57/2015Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore16.07.2015ugotovitev obstoja delovnega razmerja - rok za vložitev tožbe - zamuda roka - zavrženje tožbeDokler razmerje med delavcem in delodajalcem, za katerega tožeča stranka navaja oziroma uveljavlja, da ima elemente delovnega razmerja, še traja, lahko na podlagi prvega in drugega odstavka 200. člena ZDR-1 zahteva od delodajalca ugotovitev delovnega razmerja in izročitev pisne pogodbe o zaposlitvi in v nadaljevanju sodno varstvo v določenem roku. Ko pa razmerje, za katerega tožeča stranka uveljavlja oziroma navaja, da ima elemente delovnega razmerja že preneha, lahko uveljavlja sodno varstvo le v roku iz tretjega odstavka 200. člena ZDR-1, torej v 30 dneh od dneva, ko je izvedela za kršitve. Ta rok se nanaša tudi na zahtevek za ugotovitev obstoja delovnega razmerja. Tožeča stranka je za kršitev pravic vedela ves čas, ko je brez pogodbe opravljala delo pri toženi stranki od 1. 11. 2012 dalje, saj je toženca ustno opominjala na to. Zatrjevano razmerje (delovno) je tožeči stranki prenehalo najkasneje s podpisom pogodbe o zaposlitvi za določen čas z dne 5. 5. 2014,...
VDSS sodba Pdp 1581/2014Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore15.04.2015izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - odpovedni rok -možnost nadaljevanja delovnega razmerja - sodna razveza - zaposlitev pri drugem delodajalcu - denarno povračiloTožena stranka, na kateri je po določbi 84. člena ZDR-1 dokazno breme, ni dokazala, da delovnega razmerja ni mogoče nadaljevati do izteka odpovednega roka. V izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi je tožena stranka izrecno navedla, da delavcu v skladu s četrtim odstavkom 94. člena ZDR-1 pripada 15-dnevni odpovedni rok, ki prične teči naslednji dan po vročitvi odpovedi. S tem je tožena stranka sama ugotovila, da je nadaljevanje delovnega razmerja še mogoče v roku 15-dnevnega odpovednega roka. Navedeno pomeni, da ni podan pogoj iz prvega odstavka 109. člena ZDR-1 (če ob upoštevanju vseh okoliščin interesov obeh pogodbenih strank ni mogoče nadaljevati delovnega razmerja do izteka odpovednega roka) in je zato izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita. Tožniku je delovno razmerje pri toženi stranki zaradi izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi prenehalo po poteku odpovednega roka dne 5. 3. 2014, dne 8. 4. 2014 pa se je tožnik zaposlil pri drugem delodajalcu A. d.o.o.....
VDSS sodba Pdp 768/2015Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore14.01.2016obstoj delovnega razmerja - elementi delovnega razmerja - pogodba civilnega prava - ugotovitev nezakonitosti prenehanja pogodbe o zaposlitviTožnik je delo za toženo stranko opravljal osebno in je zanj mesečno prejemal plačilo. Delo je opravljal po navodilih in pod nadzorom delodajalca, enako kot redno zaposleni delavci. Izpolnjeval je tudi razpisne pogoje za opravljanje dela. Zato je sodišče prve stopnje pravilno ugodilo tožbenemu zahtevku, da je bil tožnik v delovnem razmerju pri toženi stranki od 29. 9. 2011 do 30. 9. 2014 z vsemi pravicami in obveznostmi, ki izhajajo iz delovnega razmerja za nedoločen čas za polni delovni čas za delovno mesto „likovni TV oblikovalec“. Sodišče prve stopnje je tudi pravilno ugotovilo, da je tožnik s 1. 10. 2014 prenehal opravljati delo za toženo stranko in ga je ponovno opravljal v času od 14. 1. 2015 do 31. 3. 2015 po novi pogodbi. Sodišče mu zato utemeljeno ni priznalo delovnega razmerja za čas od 1. 10. 2014 do 13. 1. 2015 in tudi ne delovnega razmerja po 1. 4. 2015. Tožnik namreč v 30 dnevnem roku po prenehanju dela za toženo stranko, to je od 31. 3. 2015 ni...
VDSS sklep Pdp 410/2016Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore04.08.2016izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - reintegracija - odpoved s strani delavca - učinkovanje odpovedi - zmotna uporaba materialnega pravaPogodbe o zaposlitvi, ki je bila že odpovedana (s strani delodajalca) in je prva odpoved že pričela učinkovati, ni mogoče ponovno odpovedati, ker pogodba o zaposlitvi, ki se na tak način ponovno odpoveduje, več ne obstoji, s tem pa tudi ni več delovnega razmerja med delavcem in delodajalcem. Takšna odpoved ne more imeti učinkov, ker predmeta odpovedi ni. To pomeni, da izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki jo je podala tožnica 10. 4. 2014 in je bila toženi stranki vročena 11. 4. 2014, s tem dnem pa je tudi pričela učinkovati, ne more imeti učinka, saj je delovno razmerje med pravdnima strankama prenehalo na podlagi izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi tožene stranke, ki je bila tožnici vročena 7. 4. 2014, tj. pred vročitvijo (in podajo) izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi s strani tožnice. Zato je materialnopravno zmotno stališče sodišča prve stopnje, da tožnica ni upravičena do vrnitve nazaj na delo in da ji delovno razmerje ter vse pravice iz njega...
VDSS sodba Pdp 451/2016Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore08.12.2016redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – razlog invalidnost – sodno varstvo – rok za vložitev tožbe - vročanjeZDR-1 v četrtem odstavku 88. člena določa, da se odpoved pogodbe o zaposlitvi delavcu vroča s priporočeno pošiljko s povratnico na naslov prebivališča, določenega v pogodbi o zaposlitvi. Šteje se, da je vročitev opravljena, ko je pošiljka prevzeta oziroma, če pošiljka ni prevzeta v roku za sprejem, ko poteče osem dni od dneva prvega poskusa vročitve. V tem določilu ni omenjena okoliščina, ko delavec prejem pošiljke odkloni pri poskusu osebne vročitve v prostorih delodajalca. Ker je pismonoša prvič poskušal pošiljko vročiti tožnici 12. 11. 2014, se na podlagi čl. 88/4 ZDR-1 šteje, da je bila tožnici odpoved pogodbe o zaposlitvi vročena 20. 11. 2014.Tožnici je bila odpoved pogodbe o zaposlitvi vročena 20. 11. 2014, zato je naslednji dan začel teči 60-dnevni odpovedni rok, ki se je iztekel 19. 1. 2015. Ker pa je bila tožnica takrat v bolniškem staležu, je bilo potrebno upoštevati določilo čl. 116/3 ZDR-1, po katerem delavcu preneha delovno razmerje,...
VDSS sodba Pdp 313/2016Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore24.11.2016izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – rok za podajo odpovediTožnik je brez ustrezne identifikacije neznano tretjo osebo seznanil s stanjem na transakcijskem računu komitenta K.K. in brez opravičenega razloga opravil vpogled v stanje na istem transakcijskem računu. Spornega dne je podal nalog, da se na istem transakcijskem računu izvedeta dve transakciji v skupni višini 235.000,00 EUR in s tem tretji osebi omogočil odliv sredstev s tujega transakcijskega računa v škodo njegovega imetnika, s čimer je povzročil škodo delodajalcu v višini 235.034,76 EUR ter močno okrnil njegov ugled kot finančne institucije. S svojim ravnanjem je huje kršil pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja, kar je utemeljen razlog za izredno odpoved po 2. alinei prvega odstavka 110. člena ZDR-1. Pritožbeno sodišče s takšno presojo sodišča prve stopnje soglaša. Tožena stranka je, glede na to, da je bila seznanjena z vsemi odločilnimi dejstvi v zvezi s kršitvami tožnika s pisnim poročilom z dne 25. 4. 2014, podala izredno odpoved...
VDSS sodba X Pdp 334/2015Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore30.03.2015kolektivni delovni spor - volitve - pasivna legitimacija - volilna komisija - sklep o razpisu volitev - javna objava - volitve v svet delavcevV enotni sodni praksi je bilo o vprašanju pasivne legitimacije v sporih glede zakonitosti volitev zavzeto stališče, da je v volilnih zadevah nasprotni udeleženec (le) volilna komisija, ne pa drugi organi – svet delavcev in zlasti ne delodajalec, to je pravna oseba, pri kateri je svet delavcev organiziran kot oblika sodelovanja delavcev pri upravljanju. Predlagatelji so bili šele dne 5. 12. 2014 seznanjeni, da je svet delavcev na oglasni deski objavil sklep o razpisu volitev v svet delavcev z dne 13. 11. 2014, v katerem so bile volitve predvidene za dne 11., 12. in 16. 12. 2014. Od objave razpisa volitev do prvega volilnega dne je bilo predvideno zgolj 5 delovnih dni oziroma glede na naknadno prestavljen začetek volitev na 18., 19. in 23. 12. 2014 le 9 delovnih dni. S tem pa je svet delavcev delavcem in sindikatom nedopustno kršil pravico po 27. členu ZSDU, saj jim je zaradi časovne omejenosti od objave volitev do izvedbe volitev praktično onemogočeno kandidiranje in predlaganje...
VDSS sodba in sklep Pdp 674/2015Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore08.10.2015ugotovitev obstoja delovnega razmerja - elementi delovnega razmerja - zahtevek za ugotovitev nezakonitosti - zavrženje tožbeV sodni praksi je sprejeto stališče, da delavec v primeru, ko še v času razmerja, za katerega uveljavlja, da ima elemente delovnega razmerja, zahteva ugoditev obstoja delovnega razmerja, to razmerje pa nato preneha, mora v sodnem postopku uveljavljati in doseči tudi ugotovitev nezakonitega prenehanja veljavnosti pogodbe o zaposlitvi oz. delovnega razmerja. V nasprotnem primeru se namreč šteje, da delovno razmerje ni prenehalo nezakonito. Ker tožnica kljub spoznanju, da ji tožena stranka od 30. 4. 2014 dalje ne priznava več obstoja pogodbenega razmerja, v nadaljnjem prekluzivnem roku 30 dni ni vložila tožbe za ugotovitev nezakonitosti prenehanja delovnega razmerja (to je z razširitvijo tožbe storila šele na naroku za glavno obravnavo dne 19. 12. 2014), je sodišče prve stopnje tožbo v tem delu pravilno zavrglo kot prepozno.
VDSS Sodba in sklep Pdp 209/2017Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore27.07.2017odpravnina - pogodba o zaposlitvi za določen čas - prenehanje pogodbe o zaposlitviPo novem ZDR-1 delavcu pripada odpravnina tudi ob prenehanju pogodbe o zaposlitvi za določen čas zaradi izteka te pogodbe (kakor to ureja tretji do sedmi odstavek 79. člena ZDR-1). Ker gre pri odpravnini za novo pravico, se v skladu s prehodno določbo (tretji odstavek 230. člena ZDR-1) ta nanaša le na pogodbe o zaposlitvi za določen čas, ki so sklenjene po uveljavitvi tega zakona, torej od 12. 4. 2013 naprej. Tožeča stranka ima tako zaradi prenehanja pogodbe o zaposlitvi, sklenjene za določen čas, pravico do odpravnine le za obdobje zaposlitve pri toženi stranki od 1. 9. 2013 do 31. 8. 2014 ter od 1. 9. 2014 do 31. 8. 2015 (to je le za čas trajanja zaposlitve po pogodbah o zaposlitvi za določen čas, sklenjenih po uveljavitvi ZDR-1 dalje).
VDSS Sodba in sklep Pdp 257/2017Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore06.04.2017napredovanje v višji plačni razred - plačilo razlike plačeTožnica je bila prvič ocenjena za leto 2008 (zelo dobro), enako oceno je tožnica prejela v letih 2009 - 2012, za leti 2013 in 2014 pa je prejela oceno odlično. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da bi tožena stranka pri preverjanju izpolnjevanja pogojev za napredovanje v marcu 2011 na podlagi doseženih ocen za leta 2008, 2009 in 2010 (12 točk) morala ugotoviti, da tožnica lahko napreduje za en plačni razred.
VDSS sodba Pdp 1373/2014Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore16.10.2014izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – nezakonito prenehanje delovnega razmerja - denarno nadomestiloS sodbo pritožbenega sodišča je bilo pravnomočno ugotovljeno, da je tožniku delovno razmerje pri toženi stranki nezakonito prenehalo dne 30. 11. 2006 in mu z vsemi pravicami traja do 21. 12. 2006. Tožnik je, kot izhaja iz zahtevka za vračilo izplačanih sredstev denarnega nadomestila z dne 16. 6. 2014, denarno nadomestilo prejemal od 1. 12. 2006 do 31. 8. 2007. Tako ob prejemu pravnomočne sodbe v letu 2008 nadomestila ni več prejemal. Ker mu je delovno razmerje pri toženi stranki nezakonito prenehalo s 30. 11. 2006, je na Zavod RS za zaposlovanje sporočil pravilni datum prenehanja delovnega razmerja.
VDSS sodba Pdp 1378/2014Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore15.01.2015DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCIIzpodbijani sklep o prenehanju veljavnosti pogodbe o zaposlitvi je bil izdan na podlagi 246. člena ZUJF. Glede te določbe pa je Ustavno sodišče RS z odločbo U-I-146/12-35 z dne 14. 11. 2013 ugotovilo, da je v neskladju z Ustavo RS, v kolikor se nanaša na javne uslužbenke kot ženske zavarovanke, ki še niso izpolnile enakih pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine, kot veljajo za moške zavarovance. Tožnica je enake pogoje, kot so veljali za moške zavarovance izpolnila šele 30. 1. 2014, zato bi ji lahko pogodba o zaposlitvi zakonito prenehala šele z navedenim datumom.
VDSS sklep Pdp 1053/2015Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore10.03.2016izplačilo plače - zamudna sodba - neplačilo sodne takse - umik pritožbeNa pravilno odločitev sodišča prve stopnje, da se pritožba tožene stranke zaradi neplačila sodne takse šteje za umaknjeno, ne vplivajo pritožbene navedbe tožene stranke, da se ta sklep na njo ne nanaša, da je bila v sodni register vpisana šele 28. 10. 2014 in da tožnik pri njej nikoli ni bil zaposlen. S temi pritožbenimi navedbami tožena stranka dejansko izpodbija odločitev sodišča prve stopnje v zamudni sodbi, za presojo zakonitosti sklepa sodišča prve stopnje o tem, da se njena pritožba šteje za umaknjeno, pa niso relevantne.
VDSS sodba Pdp 830/2016Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore25.02.2016redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - ukinitev delovnega mestaTožena stranka (delodajalec) je dokazala obstoj poslovnega za podajo zakonite odpovedi pogodbe o zaposlitvi s tem, da se je odločila zmanjšati število izvajalcev na delovnem mestu oziroma ukiniti eno delovno mesto pomožnega mizarja - viličarista, kar predstavlja organizacijski razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi. Na obstoj poslovnega razloga ne vpliva, če so poslovni rezultati ugodni in cilji izpolnjeni, saj se lahko delodajalec za zmanjšanje števila zaposlenih (npr. z reorganizacijo) odloči tudi, če so poslovni rezultati ugodni in vsi cilji izpolnjeni (takšno stališče je zavzelo tudi Vrhovno sodišče RS v podobni zadevi opr. št. VIII Ips 231/2013 z dne 23. 4. 2014).
VDSS sodba Pdp 35/2016Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore29.06.2016plačilo odškodnine - mobbing - trpinčenje na delovnem mestuSodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da nobeno izmed očitanih ravnanj, ki sama po sebi niti niso graje vredna, očitno negativna in žaljiva (odobritev letnega dopusta dva dni pred odhodom na dopust; poziv direktorja, da na letalu njegovega znanca uredi določeno vrsto oznake letal; direktorjeva prepoved tožnici vstopa v objekte tožene stranke, itd.) ni ponavljajoče, pri čemer očitanih ravnanj v obdobju od decembra 2011 do maja 2014 tudi ni toliko, da bi lahko govorili o sistematičnem ravnanju ter relevantni časovni kontinuiteti. Zato tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine iz naslova trpinčenja na delovnem mestu ni utemeljen.
VDSS sodba Pdp 30/2016Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore14.04.2016zamudna sodba - vračilo preveč izplačane plače - obveznost vračilaTožena stranka je za mesec december 2014 prejela preveč izplačano akontacijo plače, dodatek za delovno dobo, stroške v zvezi z delom in nadomestilo za ločeno življenje. V prvem odstavku 190. člena OZ je določeno, da je dolžan prejeto vrniti, kdor je bil brez pravnega temelja obogaten na škodo drugega, če je to mogoče, sicer pa nadomestiti vrednost dosežene koristi. Tožeča stranka je toženo stranko z dopisom pozvala na vračilo preveč plačane plače in ker tožena stranka obveznosti ni izpolnila, utemeljeno terja vračilo preveč izplačanega zneska.

Izberi vse|Izvozi izbrane