Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 4490cT1QZHAlMjA2MDQvMjAxNCZkYXRhYmFzZSU1QlZEU1MlNUQ9VkRTUyZfc3VibWl0PWklQzUlQTElQzQlOERpJnJvd3NQZXJQYWdlPTIwJnBhZ2U9NA==
 DokumentSodiščeOddelekDatumInstitutJedro
VDSS sodba Pdp 281/2016Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore07.04.2016zamudna sodba - izredna odpoved delavca - odpravnina - odškodnina iz naslova izgubljenega plačila za čas odpovednega rokaTožeča stranka je podala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, ker so v letu 2014 plače zamujale več kot zadnjih 6 mesecev in do dneva podaje izredne odpovedi nista bili izplačani plači za november in december 2014. Tožeča stranka je pred tem toženi stranki podala tudi opomin pred izredno odpovedjo in obvestila Inšpektorat Republike Slovenije za delo. Ker je bila izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi s strani tožeče stranke utemeljena, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je tožbeni zahtevek za plačilo odpravnine in odškodnine iz naslova izgubljenega plačila za čas odpovednega roka utemeljen (3. odstavek 111. člena ZDR-1).
VDSS sodba Pdp 280/2016Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore12.05.2016izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca - odpravnina - odškodnina iz naslova izgubljenega plačila za čas odpovednega roka - zamudna sodbaTožeča stranka je podala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, ker so v letu 2014 plače zamujale več kot zadnjih 6 mesecev in do dneva podaje izredne odpovedi nista bili izplačani plači za november in december 2014. Tožeča stranka je pred tem toženi stranki podala tudi opomin pred izredno odpovedjo in obvestila Inšpektorat Republike Slovenije za delo. Ker je bila izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi s strani tožeče stranke utemeljena, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je tožbeni zahtevek za plačilo odpravnine in odškodnine iz naslova izgubljenega plačila za čas odpovednega roka utemeljen (3. odstavek 111. člena ZDR-1).
VDSS sodba Pdp 41/2017Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore26.01.2017neizrabljen letni dopust - plačilo nadomestilaMed strankama je bil sklenjen dogovor o prenosu 10 neizrabljenih dni letnega dopusta za leto 2012 od prejšnjega delodajalca. Tožnica je v letu 2013 izrabila 12 dni letnega dopusta, od tega 2 dneva dopusta za leto 2013. Preostalih 26 dni dopusta za leto 2013 in sorazmernega dela dopusta za leto 2014 (7 dni) ni izrabila. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je tožnica za izrabo dopusta zaprosila ustno, kot je bilo običajno pri toženi stranki, vendar ji tožena stranka izrabe preostalih 33 dni dopusta za leto 2013 in 2014 ni omogočila. Zato je utemeljeno zaključilo, da tožnici zaradi neizrabe letnega dopusta pripada nadomestilo.
VDSS Sodba Pdp 112/2017Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore08.06.2017pripoznava dolga - plačaV predmetni zadevi je sodišče prve stopnje odločalo o denarnih zahtevkih tožnika iz naslova delovnega razmerja pri toženi stranki, ki jih je dokazoval z ročno napisanim potrdilom o višini dolgovanih zneskov iz posameznih naslovov. Tožena stranka ni zatrjevala, da so vtoževane terjatve zastarane, kar pomeni, da bi za pripoznanje tožnikovih terjatev zadostovala tudi ustna pripoznava. S podpisom zneskov, ki jih dolguje tožniku iz različnih pravnih naslovov (plača za obdobje od julija do novembra 2014, regres 2014, jubilejna nagrada in odpravnina), in izročitvijo te listine tožniku, je tožena stranka ustrezno izrazila voljo glede pripoznanja obstoja in višine dolga do tožnika, zaradi česar je sodišče prve stopnje pravilno oprlo svojo odločitev na to potrdilo.
VDSS Sodba Pdp 626/2017Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore14.09.2017pravica do malice med delom - dodatek za praznično in nedeljsko deloPo 130. členu ZDR-1 mora delodajalec delavcu povrniti stroške za prehrano med delom v višini, kot je določena s kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti oziroma podzakonskim aktom. V 73. členu Kolektivne pogodbe dejavnosti trgovine Slovenije (Ur. l. RS, št. 11/2006 in nasl.), ki je veljala do 2014, in Kolektivne pogodbe dejavnosti trgovine Slovenije (Ur. l. RS, št. 24/2014 in nasl.), ki je veljala v nadaljnjem obdobju, je določeno, da je delavec, ki je prisoten na delu najmanj štiri (4) ure, upravičen do povračila stroškov za prehrano med delom, kolikor mu delodajalec ne zagotovi brezplačnega toplega obroka, in da se višina povračila stroškov prehrane med delom določi v tarifni prilogi.
VDSS sodba Pdp 210/2015Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore03.09.2015izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - invalid II. kategorije invalidnosti - poklicna rehabilitacija - status zavarovanca - odsotnost z delaTožena stranka je tožniku izredno odpovedala pogodbo o zaposlitvi po 4. alineji 110. člena ZDR-1 (če delavec najmanj 5 dni zaporedoma ne pride na delo, o razlogih za svojo odsotnost pa ne obvesti delodajalca, čeprav bi to moral in mogel storiti). ZDR-1 v 87. členu določa, da mora delodajalec v odpovedi pogodbe o zaposlitvi pisno obrazložiti dejanski razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi, torej ni nujno, da izrecno navede, po kateri alineji je delavcu odpovedal pogodbo o zaposlitvi. V konkretnem primeru je tožena stranka tožniku podala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi 1. 4. 2014, pri čemer je bil z aneksom k pogodbi o poklicni rehabilitaciji rok za zaključek poklicne rehabilitacije podaljšan do najkasneje 30. 6. 2014. Pogodba res ni podpisana s strani delodajalca, vendar delavcu ne more iti v škodo morebitno nepravilno ravnanje Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, saj iz pogodbe o poklicni rehabilitaciji izrecno izhaja, da zavod lahko iz utemeljenih razlogov...
VDSS sodba Pdp 155/2015Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore16.07.2015redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - neobstoječa pogodba o zaposlitvi - neveljavna pogodba o zaposlitvi - odpoved neobstoječe pogodbe o zaposlitviTožena stranka je z redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi z dne 13. 1. 2014 tožniku odpovedala neobstoječo oziroma neveljavno pogodbo o zaposlitvi z dne 1. 7. 2010, ki je tožnik ni podpisal in ni soglašal z njeno sklenitvijo. Po mnenju pritožbenega sodišča je podana odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita in ne zgolj neučinkovita. Ker pogodba o zaposlitvi, ki jo je tožena stranka odpovedala tožniku, ni bila sklenjena in je med strankama tudi v obdobju od 1. 7. 2010 pa do 1. 2. 2014 še vedno veljala pogodba o zaposlitvi z dne 28. 7. 2008, ni prenehala potreba po opravljanju določenega dela pod pogoji iz odpovedane pogodbe o zaposlitvi. To pomeni, da ni podan utemeljen razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi v skladu z 89. členom ZDR-1, zaradi česar je izpodbijana odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita. Ker pogodba o zaposlitvi, ki jo je tožena stranka odpovedala tožniku, ni bila sklenjena in je med strankama tudi v obdobju od 1. 7. 2010...
VDSS Sodba Pdp 590/2018Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore22.08.2018vojak - prenehanje delovnega razmerja - upokojitevTožnik je na dan prenehanja delovnega razmerja pri toženi stranki, to je 31. 1. 2014, izpolnjeval pogoje za poklicno upokojitev skladno s določbami ZObr in ZPIZ-2, zato mu je z izpodbijano odločbo tožene stranke z dne 23. 12. 2013 s tem dnem utemeljeno prenehalo delovno razmerje.
VDSS sodba Pdp 365/2015Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore12.11.2015izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - prestajanje zaporne kazni več kot šest mesecev - nadomestilo za neizrabljen del dopustaZDR-1 v 5. alineji prvega odstavka 110. člena določa, da lahko delodajalec delavcu izredno odpove pogodbo o zaposlitvi, če je delavcu po pravnomočni odločbi prepovedano opravljati določena dela v delovnem razmerju ali če mu je izrečen vzgojni, varnostni ali varstveni ukrep oziroma sankcija za prekršek, zaradi katerega ne more opravljati dela dalj kot šest mesecev ali če mora biti zaradi prestajanja zaporne kazni več kot šest mesecev odsoten z dela. Tožnik je bil pravnomočno obstojen na kazen 4 let in 8 mesecev zapora zaradi nadaljevanega kaznivega dejanja zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti. Iz dopisa Zavoda za prestajanje kazni zapora je razvidno, da je tožnik kazen zapora nastopil dne 14. 4. 2014. Zahteva za varstvo zakonitosti, ki jo je tožnik vložil dne 4. 4. 2014, ne zadrži izvršitve pravnomočne sodbe, zoper katero je vložena in ne vpliva na utemeljenost odpovednega razloga za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 5. alineji prvega...
VDSS sodba in sklep Pdp 741/2016Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore23.02.2017obveznost plačila - plačilo plače - regres za letni dopust - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - jubilejna nagradaIzredna odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki jo je tožnica podala po četrti alineji prvega odstavka 111. člena ZDR-1 (po predhodnem opominu na izpolnitev obveznosti in po obvestilu inšpektorata za delo), je bila podana v skladu s 111. členom ZDR-1, zato ji je na podlagi tretjega odstavka 111. člena ZDR-1 sodišče utemeljeno prisodilo odpravnino za 19 let delovne dobe in upoštevaje osnovo za izračun odpravnine, kot je izhajala iz njenih plačilnih list za zadnje tri mesece pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi. Ker tožena stranka tožnici ni poravnala njenih terjatev iz naslova plače za maj in junij 2014 in iz naslova regresov za letni dopust za leto 2011, 2012, 2013 in 2014 (za leto 2014 v sorazmernem delu glede na čas zaposlitve tožnice pri toženi stranki), je sodišče prve stopnje utemeljeno ugodilo njenemu tožbenemu zahtevku.
VDSS Sodba Pdp 142/2017-2Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore13.07.2017redna odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi invalidnosti - ponudba nove pogodbe o zaposlitviPo dokončni in izvršljivi odločbi drugostopenjskega organa ZPIZ tožnica kot invalid III. kategorije invalidnosti ni zmožna za opravljanje dela na delovnem mestu učiteljice predmetnega pouka po pogodbi o zaposlitvi, ki sta jo stranki sklenili dne 24. 4. 2014. V tem delu, tj. glede ugotovljene invalidnosti III. kategorije s pravico do dela na drugem delovnem mestu brez aktivnega pouka, je bila odločitev drugostopenjskega organa ZPIZ potrjena s pravnomočno sodbo pritožbenega sodišča. Zato je dne 17. 10. 2014 tožena stranka tožnici utemeljeno odpovedala pogodbo o zaposlitvi z dne 24. 4. 2014 na delovnem mestu učiteljice predmetnega pouka - matematika in fizika zaradi invalidnosti in ji ponudila v podpis novo pogodbo o zaposlitvi za delovno mesto učitelja s poučevanjem v podaljšanem bivanju.
VDSS sodba in sklep Pdp 415/2016Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore19.05.2016redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - vročitev - nadomestna vročitevSodišče prve stopnje je ugotovilo, da tožnica v spornem obdobju zaradi zdravstvenih težav ni vstajala s postelje in je bila 9. 8. 2014 hospitalizirana, zato ni mogla prevzemati poštnih pošiljk, konkretno odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Glede na to ugotovitev je sodišče štelo, da vročitev odpovedi pogodbe o zaposlitvi v avgustu 2014 ni bila opravljena in je tožnica za dejstvo, da ji bo delovno razmerje prenehalo, izvedela šele s prejemom obvestila o prenehanju pogodbe o zaposlitvi z dne 18. 10. 2014, zaradi česar je štelo tožbo, vloženo 27. 10. 2014, za pravočasno. Takšna odločitev sodišča prve stopnje je zmotna. ZDR-1 v četrtem odstavku 88. člena določa t. i. fikcijo vročitve oziroma nadomestno vročitev. Učinki nadomestne vročitve po ZDR-1 so enaki kot učinki nadomestne vročitve po ZPP, tj. da se šteje pošiljka za vročeno, čeprav dejansko ni bila izročena naslovniku in ta niti ni imel možnosti seznaniti se s pošiljko. Določbe o nadomestni vročitvi...
VDSS sklep Pdp 597/2014Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore04.07.2014sodna taksa za pritožbo - umik pritožbe - vročanje v poštni predalIz poštne povratnice o vročanju plačilnega naloga za plačilo sodne takse za pritožbo pooblaščencu toženca je razvidno, da je vročevalec pošte dne 30. 4. 2014 poskušal vročiti plačilni nalog toženčevemu pooblaščencu, vendar mu ga na njegovem naslovu ni mogel osebno izročiti, niti ga ni mogel izročiti članom gospodinjstva oziroma zaposlenim v poslovnem prostoru. Zato je vročevalec pustil sodno pisanje v njegovem poštnem predalu na sedežu pošte. Način poskusa vročitve plačilnega naloga toženčevemu pooblaščencu iz poštne povratnice ne izkazuje, da je pooblaščenec dne 30. 4. 2014 tudi dejansko prejel sodno pisanje. Zato je zmotna ugotovitev v izpodbijanem sklepu sodišča prve stopnje, da je od tega datuma za stranko začel teči 15-dnevni rok za poravnavo taksne obveznosti oziroma za podajo predloga za njeno oprostitev, odlog ali obročno plačilo.
VDSS sklep Pdp 3/2015Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore06.05.2015redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - zavrženje tožbe - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - načelo kontradiktornosti - pravica do izjaveGlede na tožnikove trditve v tožbi (da mu je bila vročena odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga dne 13. 8. 2014) in dva v spis predložena različna izvoda odpovedi pogodbe o zaposlitvi, bi moralo sodišče prve stopnje opraviti narok za glavno obravnavo in na njem razčistiti, kdaj je dejansko tožnik prejel odpoved pogodbe o zaposlitvi. S tem, ko sodišče tožniku ni dalo možnosti opozoriti na navedbe v odgovoru na tožbo, temveč je tožbo na podlagi teh navedb zavrglo (ko je štelo, da je bila tožniku odpoved pogodbe o zaposlitvi vročena 12. 8. 2014 in je tožnik tožbo glede na določilo 3. odstavka 200. člena ZDR-1 vložil prepozno) storilo bistveno kršitev pravil postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
VDSS sklep Pdp 1566/2014Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore04.02.2015zavrženje tožbe - sodna poravnava - razveljavitev - izredno pravno sredstvo - tožba na razveljavitev sodne poravnave - obnova postopka - pooblaščenec - pooblastilo - novo pooblastiloNa podlagi drugega odstavka 95. člena ZPP mora odvetnik za vložitev izrednih pravnih sredstev, tudi tožbe na razveljavitev sodne poravnave, predložiti novo pooblastilo. Po uveljavljani sodni praksi Vrhovnega sodišča RS je novo pooblastilo le tako pooblastilo, ki ni dano istočasno kot splošno pooblastilo za vložitev tožbe oziroma odgovora na tožbo, temveč, ko je stranki nastala pravica do vložitve tega izrednega pravnega sredstva (to je po vročitvi pravnomočne izpodbijane sodne poravnave). V obravnavani zadevi je bila sodna poravnava sklenjena dne 19. 5. 2014, zato bi moralo pooblastilo za vložitev tožbe na razveljavitev sodne poravnave izvirati iz časa po tem datumu. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je pooblastilo, na katero se je pooblaščenec ob vložitvi tožbe na razveljavitev sodne poravnave skliceval (na pooblastilo v spisu), pooblaščencu dano dne 15. 1. 2014. Pooblastilo torej ni novo, poleg tega pa iz njega niti ni razvidno, da bi tožena stranka pooblaščenca...
VDSS sodba Pdp 296/2015Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore24.09.2015prenehanje delovnega razmerja - vojak - izpolnitev pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine - obvezno dodatno zavarovanjeOb ugotovitvi, da je tožnik že 19. 3. 2014 izpolnil pogoje za pridobitev poklicne pokojnine v skladu z določili ZPIZ-2 in pokojninskega načrta poklicnega zavarovanja, je imela tožena stranka v določbi enajstega odstavka 92. člena ZObr pravno podlago za ugotovitev prenehanja veljavnosti tožnikove pogodbe o zaposlitvi z dnem 30. 8. 2014. V skladu z navedeno določbo vojaški osebi preneha delovno razmerje na obrambnem področju najkasneje do konca koledarskega leta, v katerem izpolni pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine po splošnih predpisih, ne glede na čas, za katerega je sklenil pogodbo o zaposlitvi, pri čemer se upošteva tudi zavarovalna doba s povečanjem oziroma dodana doba iz naslova obveznega dodatnega zavarovanja. Gre namreč za poseben, z zakonom določen razlog za prenehanje delovnega razmerja. Zato tožbeni zahtevek na odpravo odločbe tožene stranke o prenehanju delovnega razmerja ni utemeljen.
VDSS sodba Pdp 681/2015Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore25.09.2015zamudna sodba - obstoj delovnega razmerja - elementi delovnega razmerjaGlede na to, da tretje tožena stranka ni odgovorila na tožbo, je sodišče prve stopnje moralo šteti za resnične tožbene navedbe, da se je tožnica s prvo toženo stranko, ki je direktorica tretje tožene stranke, dogovorila o opravljanju dela v trafiki, in da je od 2. 1. 2014 dalje dejansko opravljala delo prodajalke v času od 7.00 do 15.00 ure med ponedeljkom in petkom, v organiziranem delovnem procesu, za plačilo, osebno in nepretrgano ter po navodilih in pod nadzorom prvo tožene stranke. Sodišče prve stopnje je zato pravilno ugotovilo, da so obstajali elementi delovnega razmerja v skladu s 4. členom ZDR-1 in je bila tožnica od 2. 1. 2014 v delovnem razmerju pri tretje toženi stranki za nedoločen čas.
VDSS sklep Pdp 828/2015Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore28.01.2016izvolitev v naziv - odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnostiKer je tožena stranka tožniku na podlagi 227. člena Statuta (Univerze) omogočila nadaljevanje dela do dneva, ko je prejel dokončno odločitev senata tožene stranke z dne 22. 9. 2014, je imel tožnik, ki je dne 15. 5. 2013 vložil pravočasno in popolno zahtevo za izvolitev v naziv, podaljšano veljavnost svojega dotedanjega naziva, vendar pa le do vročitve odločbe, s katero je bilo dokončno odločeno o njegovem zahtevku za izvolitev v naziv. Ker tožnik v ponovni naziv „višji predavatelj ....“ ni bil izvoljen (o čemer je bilo dokončno odločeno s sklepom senata tožene stranke z dne 22. 9. 2014), neizvolitev v ustrezen naziv pa predstavlja odpovedni razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi po drugi alineji prvega odstavka 89. člena ZDR-1, je bila redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti, ki jo je tožena stranka podala tožniku, zakonita.
VDSS sodba Pdp 950/2015Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore25.02.2016izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – neupravičena odsotnost – kršitev pogodbenih obveznostiRes je sicer, da delodajalec delavca ne sme siliti, da dela na delovnem mestu, na katerem po odločbi ZPIZ ne sme delati ali na delovnem mestu, za katero nima sklenjene pogodbe o zaposlitvi, vendar pa delavec z dela ne sme neopravičeno izostati, ampak mora uporabiti možnosti, ki mu jih za varovanje njegovih pravic daje zakon. Tožnik je sicer imel na podlagi pravnomočne in dokončne odločbe ZPIZ pravico do premestitve na drugo ustrezno delovno mesto, vendar pa si je tožnik samovoljno vzel pravico in je zaradi tega, ker mu tožena stranka ni omogočila opravljanja dela na ustreznem delovnem mestu, nehal prihajati na delo. Ker lahko le delodajalec delavcu odredi čakanje na ustrezno delo doma, čeprav delovnopravni predpisi obveznosti delodajalca take odredbe ne predvidevajo več, je tožena stranka tožniku zakonito odpovedala pogodbo o zaposlitvi, saj na delo od 7. 5. 2014 do 2. 6. 2014, ko mu je bila vročena izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi, ni več prihajal.
VDSS sklep Pdp 159/2016Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore19.05.2016stroški prič - potni stroški - izguba na zaslužkuNa podlagi prvega odstavka 12. člena Pravilnika o povračilu stroškov v pravdnem postopku ima zaposleni pravico do povrnitve nadomestila plače za odsotnost z dela zaradi vabila za pričo, izvedenca ali tolmača. Zaposlenim izplača nadomestilo plače gospodarska družba, zavod, upravni ali drug državni organ, samostojni podjetnik, posameznik ali drug delodajalec, pri katerem je priča, izvedenec ali tolmač v delovnem razmerju, ki nato zahteva povrnitev izplačanega nadomestila plače od sodišča, ki vodi postopek. Sodišče povrne izplačano nadomestilo plače delodajalcem v skladu s tretjim odstavkom 242. člena ZPP. Iz potrdila delodajalca izhaja, da je priča zaposlena pri njej ter da je izostala z dela od 20. 11. 2014 do 25. 11. 2014 in da znaša nadomestilo plače za štiri delovne dni 480,00 EUR. Na podlagi navedenega potrdila je sodišče prve stopnje priči pravilno priznalo izgubo na zaslužku za dva delovna dneva v višini 240,00 EUR ter potne stroške v višini 228,00 EUR.

Izberi vse|Izvozi izbrane