Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 4730cT1QZHAlMjA2MDQvMjAxNCZkYXRhYmFzZSU1QlZEU1MlNUQ9VkRTUyZfc3VibWl0PWklQzUlQTElQzQlOERpJnJvd3NQZXJQYWdlPTIwJnBhZ2U9MjI3
 DokumentSodiščeOddelekDatumInstitutJedro
VDSS Sodba in sklep Pdp 1053/2016Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore13.04.2017odškodninska odgovornost delodajalca - diskriminacijaSodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da tožba v delu, v katerem tožnik zahteva odškodnino za nepremoženjsko škodo, ni sklepčna, ker tožnik ni zatrjeval obstoja škode konkretizirano, da bi se tožbena povest lahko prilegala zahtevku oziroma, da bi iz dejanskih navedb lahko izhajal zaključek, da je zahtevek po materialnem pravu utemeljen.Tožnik je v tožbi navedel le, da "podrejeno uveljavlja nematerialno škodo v obliki odškodnine za pretrpljene duševne bolečine kot posledice kršitve z ustavo garantirane človekove pravice do dela oziroma, do enake obravnave pri uveljavljanju pravic iz delovnega razmerja pri napredovanjih, razporejanju in plačah". Iz teh splošnih navedb ne more izhajati posledica utemeljenosti zahtevka. sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da tožena stranka tožnika v postopku razporeditve javnih uslužbencev na prosta višje vrednotena delovna mesta v službi L. v primerjavi z drugimi javnimi uslužbenci ni neenako obravnavala zaradi...
VDSS Sklep X Pdp 397/2017Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore21.09.2017kolektivni delovni spor - reprezentativnost sindikata - odvzem statusa - sindikat - pooblastilo za vložitev predlogaV tem kolektivnem delovnem sporu predlagatelj izpodbija sklep nasprotnega udeleženca, da predlagatelj pri njem ni reprezentativni sindikat. Delavske in delodajalske organizacije imajo, skladno s 3. členom Konvencije št. 87 o sindikalnih svoboščinah in varstvu sindikalnih pravic, pravico, da sprejmejo statute in splošne upravne akte, da svobodno izbirajo svoje predstavnike, da se same upravljajo in delujejo ter oblikujejo svoje akcijske programe. Pooblastilo za vložitev predloga bi lahko zato uspešno izpodbijali le člani sindikata. Ker pa je sindikat A.A. dejansko štel za predsednika sindikata, enako pa tudi nasprotni udeleženec, ki mu je na domači naslov pošiljal pošto v zvezi z delovanjem sindikata, je po oceni pritožbenega sodišča A.A. kot predsednik predlagatelja imel pooblastilo za vložitev predloga za razveljavitev sklepa. Bistveno je torej, ali so člani predlagatelja šteli A.A. za zakonitega zastopnika. V postopku ni bilo ugotovljeno, da bi člani nasprotovali...
VDSS Sodba Pdp 337/2017-2Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore06.07.2017redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlogTožnik je bil zaposlen pri toženi stranki na delovnem mestu proizvodni delavec 3 v livarni za nedoločen čas. Okrožno sodišče v Mariboru je izdalo sklep o potrditvi prisilne poravnave zoper toženo stranko. Tožena stranka je tožniku odpovedala pogodbo o zaposlitvi iz poslovnega razloga, upoštevaje pri tem določene kriterije. Tožnik je prejel najslabšo oceno delovne uspešnosti v svoji skupini med delavci na delovnem mestu proizvodni delavec 3 v livarni. Sodišče je pravilno ugotovilo, da je bila tožniku podana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi skladno z določbami 87. in 88. člena ZDR-1. Prav tako je tožena stranka v postopku dokazala obstoj utemeljenega (resnega) razloga za odpoved pogodbe o zaposlitvi iz 1. alineje 89. člena ZDR-1, to je prenehanje potreb po opravljanju določenega dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi, zaradi ekonomskih, organizacijskih, tehnoloških, strukturnih ali podobnih razlogov na strani delodajalca.
VDSS Sodba in sklep Pdp 362/2017Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore05.10.2017trpinčenje na delovnem mestu (mobbing) - mobing - odškodninska odgovornost delodajalca - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - neupravičen izostanek z dela - vročitev odpovedi - nepremoženjska škodaUstavno sodišče RS je z odločbo opr. št. U-I-200/15, Up-936/15 z dne 16. 3. 2017 v postopku za oceno ustavnosti četrti odstavek 88. člena ZDR-1 razveljavilo. Ugotovilo je namreč, da ureditev vročitve odpovedi pogodbe o zaposlitvi delavcu po pošti, na podlagi katere se odpoved, ki je delavec do izteka roka za prevzem na pošti ni prevzel, vrne pošiljatelju, v součinkovanju s pravili o materialnih in prekluzivnih rokih, lahko pripelje do izgube sodnega varstva zoper odpoved pogodbe o zaposlitvi. Druga tožnica torej v pritožbi utemeljeno uveljavlja nezakonito vročitev izredne odpovedi, ki ji jo je podala tožena stranka, kar torej spreminja ključno ugotovitev sodišča prve stopnje o tem, da izredna odpoved, ki jo je podala druga tožnica, ni mogla učinkovati. Zaradi napačno zavzetega stališča, da izredna odpoved druge tožnice ni mogla imeti veljavnih učinkov, je sodišče prve stopnje preuranjeno zavrnilo zahtevke druge tožnice. Ugotovljena ravnanja tožene stranke...
VDSS Sodba in sklep Pdp 235/2017Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore31.08.2017odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - sposobnost biti stranka v postopku - podružnica tujega podjetja - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - nevarna stvar - soprispevekD. zavarovalnica kot podružnica tuje gospodarske družbe nima sposobnosti biti stranka po določbi prvega odstavka 76. člena ZPP. Prav tako ne obstaja noben poseben predpis, ki bi določal drugače in bi tako navedena podružnica pridobila to sposobnost na podlagi drugega odstavka 76. člena ZPP. Ker je sodišče prve stopnje izpodbijano sodbo izdalo zoper D. zavarovalnico kot drugo toženo stranko, čeprav ta ne more biti pravdna stranka, je storilo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 11. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Pravilno je materialnopravno stališče sodišča prve stopnje, da prvo tožena stranka za škodo tožniku odgovarja po načelu objektivne odgovornosti, ker je profilirka, na kateri je tožnik opravljal delo, ki je privedlo do njegove poškodbe, nevarna stvar oziroma delo na njej nevarna dejavnost. Tožnik je moral pločevino, navito na kolut, poravnati in zaščiti z zaščitno folijo, v ta namen pa pločevino z rokami voditi do profilirnih...
VDSS sodba in sklep Pdp 442/2016Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore01.12.2016izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerjaTožena stranka je tožniku izredno odpovedala pogodbo o zaposlitvi iz razloga po 2. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1. Očitala mu je, da je grobo kršil izrecno navodilo delodajalca, da pri barvanju, še zlasti zaprtih predmetov, kot je silos ali cisterna, uporabi posebno zaščitno masko. Tožnik ni bil seznanjen z načinom uporabe maske oziroma, kako se ta maska uporablja, predvsem pa ne z nevarnostjo, ki je bila povezana s pleskanjem silosov in da pri uporabi nove, tožniku dotlej neznane zaščitne maske, ki ima poseben priključek za dovod kisika, ne gre za uporabo takšnega zaščitnega sredstva, ki bi ga znal tožnik uporabljati brez navodil in pojasnil. Toženka ni ravnala skladno z določili ZVZD-1, zaradi česar tožnik ni imel zagotovljene pravice, da bi bil seznanjen z varnostnimi ukrepi in ukrepi zdravstvenega varstva in ni bil usposobljen za njihovo izvajanje. Zato tožniku ni mogoče očitati, da je naklepno ali iz hude malomarnosti huje kršil pogodbene ali druge...
VDSS Sodba in sklep Pdp 393/2019Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore03.07.2019zamudna sodba - odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - padec na mokrih tlehTožnica je padla, ker ji drugo toženka ni zagotovila ustrezne obutve za čiščenje mokrih površin, ker ji torej ni zagotovila varnega delovnega okolja (24. člen ZDR-1, 5. člen ZVZD-1). V tem je protipravno ravnanje drugo toženke, tožnici je škoda nastala, škoda je v vzročni zvezi z ravnanjem drugo toženke. Zato je podana odškodninska odgovornost tožene stranke za vtoževano škodo. Drugo toženka je pri prvo toženki zavarovala odgovornost, kar pa v razmerju do tožnice kot oškodovanke ne pomeni, da drugo toženka za škodo ne bi odgovarjala. Ob ugotovljenih predpostavkah odškodninske odgovornosti za škodo odgovarja drugo toženka, vprašanje regresiranja odškodnine s strani prvo toženke (in pri tem dogovor o odbitni franšizi kot dogovor o lastni udeležbi druge toženke kot zavarovanke) pa ni pomembno z vidika razmerja med drugo toženko in tožnico, ki je predmet tega spora.
VDSS Sodba in sklep Pdp 352/2018Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore20.12.2018obstoj delovnega razmerja - plačilo razlike plače - študentsko delo - sodno varstvo - elementi delovnega razmerja - prikrito delovno razmerje - stroški prevoza na delo in z dela - davki in prispevki - izrek sodbeOpravljanje kratkotrajnega oziroma priložnostnega dela za druge naročnike ne izključuje obstoja delovnega razmerja pri toženi stranki. Tudi redno zaposleni delavci lahko občasno opravljajo delo, ki jim omogoča dodaten zaslužek. Ker je tožena stranka v okviru organiziranega delovnega procesa dajala tožniku navodila glede osebnega opravljanja dela in ga nadzorovala, je šlo v tožnikovem primeru dejansko za prikrito delovno razmerje. Za prikrito delovno razmerje gre namreč v primeru, če se razmerje med delavcem in delodajalcem navzven prikazuje drugače, kot je v resnici, z namenom izničenja ali zmanjšanja zaščite, ki se zagotavlja delavcem oziroma zaradi izogibanja plačila davkov in prispevkov. ZDR v drugem odstavku 11. člena oziroma ZDR-1 v drugem odstavku 13. člena v takšnem primeru ne glede na formalno obliko razmerja celo vzpostavlja domnevo delovnega razmerja, če obstajajo elementi tega razmerja. Ker neto zneski niso znani vnaprej, oziroma ker ni znano, kakšna...
VDSS Sodba in sklep Pdp 790/2018Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore13.02.2019regres za letni dopust - odpoved pravici - ničnostTožnik se ni mogel veljavno odpovedati svoji pravici do dodatnega regresa. Ob upoštevanju 6. člena ZDR-1 gre namreč za zakonsko pravico, ki se ji delavec ne more odpovedati (zlasti ne s pavšalno splošno določbo v sporazumu, da se odpoveduje vsem zahtevkom do tožene stranke, pri čemer ni mogel vedeti, ali in v kakšnem znesku bo toženka zaposlenim za sporno leto izplačala dodatni regres), čeprav izplačani dodatni regres presega zakonski minimum.
VDSS sodba in sklep Pdp 1146/2013Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore15.05.2014odpravnina - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - sprememba tožbeNaknaden pristop novih tožnikov v pravdo ne pomeni spremembo tožbe, za katero je potrebno soglasje tožene stranke. Iz 2. in 3. odstavka 191. člena ZPP izhaja, da ob vstopu novih tožnikov v pravdo ni potrebno soglasje toženca. Vrhovno sodišče RS je v podobnem primeru odločilo, da je subjektivna sprememba tožbe lahko podana, če tožnik namesto prvotnega toženca toži koga drugega, nikoli pa v primeru, če se prvotnemu tožniku pridruži nov tožnik ali pa ga nadomesti. Vrhovno sodišče je poudarilo, da privolitev toženca v takšnem primeru ni potrebna in zato, zaradi nasprotovanja toženca, sodišče tudi ne more preprečiti novemu tožniku, da bi vstopil v pravdo.Za odmero in izračun odpravnine zaradi redne odpopvedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga dan podaje odpovedi ni pomemben. Iz 2. odstavka 109. člena ZDR je namreč razvidno, da odpravnina delavcu pripada, če je zaposlen pri delodajalcu več kot eno leto. Trajanje zaposlitve pri delodajalcu pa je enako...
VDSS sodba in sklep Pdp 1183/2013Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore08.05.2014redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - delovni invalidTožena stranka je tožniku (delovnemu invalidu) izpodbijano redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga podala pravočasno. Delovno mesto vratar, za katerega je imel tožnik sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, je bilo ukinjeno. Odpoved pogodbe o zaposlitvi ni bila posledica mobinga in diskriminacije tožnika. Tožena stranka tudi ni bila dolžna tožniku ponuditi v podpis pogodbe o zaposlitvi za delovno mesto varnostnik z omejitvami. Tožnik za delo varnostnika ni sposoben, kar je bilo ugotovljeno s pravnomočno in dokončno odločbo o invalidnosti pristojnega organa (zato tudi ne gre za predhodno vprašanje, o katerem bi lahko odločalo sodišče prve stopnje samo). Izpodbijana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga je tako zakonita, saj tožena stranka za tožnika ni imela ustreznega dela, ki bi mu ga lahko ponudila.
VDSS sodba in sklep Pdp 1015/2013Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore03.04.2014odškodninska odgovornost delodajalca - zastaranje - soprispevek - krivdna odgovornost - nepremoženjska škoda - odmera višine odškodnineTožnica (bolniška strežnica) se je poškodovala na delovnem mestu, ko je prelagala lonec s čajem s kuhinjskega pulta na servirni voziček. Tožena stranka ni v celoti izpolnila svojega dolžnostnega ravnanja ter tožnici ni zagotovila uporabe ustreznega servirnega vozička, dopuščala pa je tudi njegovo uporabo na nepravilen način, to je z vlečenjem loncev preko roba vozička namesto z dvigovanjem. Zato je podana krivdna odgovornost tožene stranka za obravnavani škodni dogodek. Tožnica je tudi sama prispevala k nastanku nezgode. Zavedala se je, da prelaganja loncev čaja na servirni voziček ni izvajala na pravilen način, prav tako o tem ni opozorila nadrejenih. Ker je tožena stranka kljub nadzoru delavcev dopuščala takšno prakso, ter ji tudi ni omogočila uporabe rokavic oziroma je dopuščala, da tožnica tega dela ni opravljala z rokavico, kar bi ublažilo udarec oziroma udarnino prsta, je bistveni del odgovornosti prav toženi stranki. Zato pritožbeno sodišče ocenjuje...
VDSS sodba in sklep Pdp 908/2013Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore06.03.2014javni uslužbenci - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - rok za podajo - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja odpovedi - sodna razveza pogodbe o zaposlitviTožniku je bila pogodba o zaposlitvi izredno odpovedana po 2. alineji 1. odst. 111. čl. ZDR z očitkom, da je v evidenco zaključka tranzitnih postopkov namenoma evidentiral tranzitni dokument, izdan pri nizozemski carinski službi, ne da bi to vozilo z navedenim blagom dejansko izstopilo. Te operacije pa, za razliko od vseh ostalih, ni vnesel v evidenco, preko katere se izvaja izmenjava podatkov, kar pomeni, da o tej operaciji ni obvestil hrvaških carinskih organov. S tem je omogočil sprostitev blaga v prost promet na carinskem območju Evropske Skupnosti, v nasprotju s carinskimi in davčnimi predpisi. Tožena stranka je za vse bistvene okoliščine očitane kršitve izvedela najkasneje takrat, ko je sama Centralni tranzitni pisarni sporočila, da je bil zaključen tranzitni promet. Ker je tožniku izredno odpoved podala po poteku 30-dnevnega roka iz 2. odstavka 110. člena ZDR, je izpodbijana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita.
VDSS sodba in sklep Pdp 1190/2013Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore17.07.2014odškodninska odgovornost delavca - zastaranje - subjektivni rok - objektivni rok - stvarna pristojnost - škodaTožeča stranka v tem sporu vtožuje povrnitev premoženjske škode, ki izvira iz neupravičenih nakupov tožene stranke, ki je pri tožeči stranki opravljala funkcijo veleposlanika (vodenje diplomatskega predstavništva). Tožeča stranka je vsak mesec prejela finančno poročilo, v katerem so bili navedeni prilivi in odlivi s poslovnega računa, skupaj s poročilom tudi originalne fakture ali druge knjigovodske listine, ki so izkazovale nakupe in nabave, opravljene v preteklem mesecu. Ti računi so bili podpisani s strani tožene stranke kot odredbodajalca in v trenutku prejema poročila tudi že plačani. Tožeča stranka je bila tako z nastankom in obsegom vtoževane škode seznanjena že ob prejemu vsakokratnega mesečnega finančnega poročila vodje veleposlaništva. Zato je odškodninska terjatev tožeče stranke, ki se nanaša na nabave oziroma plačila, ki so bila vsebovana v finančnih poročilih več kot tri leta pred vložitvijo tožbe, zastarana zaradi...
VDSS sodba in sklep Pdp 1118/2013Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore08.05.2014plača - plačilo za delo - dogovor - sporazum - izvedensko mnenje - bruto - netoIzračun tožnikovega prikrajšanja pri plači sodišča prve stopnje ni jasen oziroma obrazložen, zato sodbe v tem delu ni mogoče preizkusiti. Sodišče prve stopnje je uporabilo le del podatkov iz izvedenskega mnenja in na tej podlagi samo izračunavalo prikrajšanje tožnika. Tak pristop je neustrezen. Če je sodišče prve stopnje menilo, da izvedenkin izračun ni pravilen in ga je potrebno dopolniti, bi moralo pozvati izvedenko, da izdela novi izračun prikrajšanja.Tožbeni zahtevek je lahko postavljen le v bruto znesku, nato pa se odvede vse davke in prispevke in izplača ustrezen neto znesek. Obračunavanje in plačevanje ter stopnje prispevkov urejajo ZPIZ-2, ZPSV in ZDoh-2. Pri tem se davki in prispevki obračunajo glede na stopnjo davkov in prispevkov v času izplačila. Zaradi tega je nepravilno, če sodba sodišča prve stopnje nalaga toženi stranki plačilo oziroma obračun davkov in prispevkov, upoštevajoč prisojene neto zneske plače. Tožnika bi bilo zato potrebno...
VDSS sodba in sklep Pdp 1090/2013Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore23.01.2014odpoved pogodbe o zaposlitvi - začetek stečajnega postopka - odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi začetka postopka za prenehanje delodajalca ali prisilne poravnave - stečaj - posvetovanje s sindikati - večje število delavcevPo 103. členu ZDR lahko stečajni oziroma likvidacijski upravitelj v stečajnem postopku ali postopku likvidacije, ki jo izvede sodišče, s petnajstdnevnim odpovednim rokom odpove pogodbe o zaposlitvi zaposlenim delavcem, katerih delo je postalo pri delodajalcu zaradi začetka stečajnega ali likvidacijskega postopka nepotrebno. Vendar pa mora pred odpovedjo pogodb o zaposlitvi večjemu številu delavcev izpolniti obveznosti iz 96., 97., 98., 99., 100. in 101. člena ZDR, kar pomeni, da je dolžan obveščati sindikat ter se z njim posvetovati, obveščati zavod za zaposlovanje in z njim sodelovati, pripraviti program razreševanja presežnih delavcev in upoštevati zakonsko določene kriterije za določitev presežnih delavcev, česar pa tožena stranka ni storila. Tožena stranka niti ni ugotavljala, ali je možno delavcem ponuditi ustrezno delo v drugih dejavnostih tožene stranke in tudi ni izpolnila svoje obveznosti iz 2. odstavka 103. člena, saj se s sindikati, ki so ustanovljeni...
VDSS sodba in sklep Pdp 1178/2013Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore09.01.2014zamudna sodba - regres za letni dopust - odpravnina - sklepčnost - rok za odpravno nesklepčnosti - bistvena kršitev določb pravdnega postopkaGlede zahtevka za plačilo odpravnine po 109. členu ZDR ni bil izpolnjen eden od pogojev za izdajo zamudne sodbe, saj tožba v tem delu ni bila sklepčna. Tožnik v tožbi sicer navaja, da naj bi mu bil vročen sklep o prenehanju delovnega razmerja (in da mu je tega dne delovno razmerje tudi prenehalo), vendar pa ne navaja, da bi šlo za odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov ali iz razloga nesposobnosti. Le v primeru, če gre za takšno odpoved, je delodajalec delavcu v skladu s 1. odstavkom 109. člena ZDR dolžan izplačati odpravnino. Tudi iz listin, ki jih je tožnik priložil k tožbi, ne izhaja, da bi šlo za odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga. Sodišče prve stopnje bi zato tožniku v skladu z 3. odstavkom 318. členom ZPP moralo s sklepom določiti rok za odpravi nesklepčnosti tožbe v delu, ki se nanaša na zahtevek za plačilo odpravnine. Ker tega ni storilo, temveč je tudi o tem delu tožbenega zahtevka odločilo z izpodbijano zamudno sodbo, je...
VDSS sodba in sklep Pdp 693/2013Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore08.01.2014izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja - kaznivo dejanje tatvine - pravica do zagovora - zagovor - pisni zagovorTožena stranka v primeru tožnice ni kršila pravice zagovora iz določbe 2. odstavka 83. člena ZDR. Tožnica je zaradi bolniškega staleža želela preložiti datum predvidenega zagovora na kasnejši termin, čemur pa tožena stranka upravičeno ni sledila, saj bi takšna preložitev glede na kratek prekluzivni rok za izredno odpoved iz določbe 2. odstavka 110. člena ZDR preprečila možnost pravočasne izredne odpovedi. Ne glede na to pa je tožnica podala pisni zagovor, v katerem se je opredelila tako do svojega delovnopravnega statusa kot vsebinskih razlogov za izredno odpoved. To pa pomeni, da je bilo s tako podanim pisnim zagovorom v celoti zadoščeno formalnosti iz določbe 2. odstavka 83. člena ZDR.Tožnica (zaposlena kot živilski delavec) je poskusila odtujiti 2,5 kg sveže pakiranega mesa, kar je preprečil njen sodelavec, ki je po pooblastilu tožene stranke pri izhodu iz območja delovišča tožene stranke opravil kontrolo in pregled tožničine prtljage. Tožničino...
VDSS sodba in sklep Pdp 990/2013Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore05.02.2014izgubljeni dobiček - povrnitev premoženjske škode - renta - kapitalizirana renta - razlogi za prisojo rente v enkratnem zneskuVrhovno sodišče RS je v podobnem primeru že zavzelo stališče, da ne gre za prekoračitev zahtevka v primeru, ko sodišče prisodi rento, čeprav jo je tožnik zahteval v enkratni višini. V primeru, ko oškodovanci s svojimi zahtevki skušajo vplivati na izbiro odškodnine, je dokončna odločitev o enkratni (kapitalizirani) odškodnini ali renti pridržana sodišču. V tožnikovem primeru je treba pri določitvi višine rente zaradi izgube dohodka izhajati tudi iz višine mesečnega denarnega nadomestila iz naslova invalidnosti ter upoštevati, koliko je bil tožnik zaradi opravljanja dela na nižjem delovnem mestu v primerjavi z delom, ki bi ga opravljal še naprej, prikrajšan pri zaslužku. Delno nadomestilo zaradi invalidnosti pri tožniku pomeni njegov denarni prejemek, ker zaradi invalidnosti III. kategorije ni zmožen opravljati dela pri toženi stranki v obsegu 8 urnega dnevnega dela, temveč zgolj 4 ure. Takšno nadomestilo nima narave odškodnine za nastale duševne...
VDSS sodba in sklep Pdp 1161/2013Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore09.04.2014solidarnostna pomoč - smrt očeta - pravica do solidarnostne pomoči - ožji družinski članStaršev delavca ni mogoče šteti za ožje družinske člane iz določbe 1. alinee 4. točke 40. člena KPND, ob smrti katerih bi bil delavec upravičen do solidarnostne pomoči.Pri razlagi pojma ožjih družinskih članov iz prve alineje 4. točke 40. člena KPND ni mogoče smiselno uporabiti razlage iz 180. člena OZ, ker je namen obeh institutov različen. Solidarnostna pomoč je institut delovnega prava in pravica, ki je pogojena z obstojem delovnega razmerja. Pravica do prejema solidarnostne pomoči je vezana na določen dogodek in se izplača delavcu z namenom, da lažje premosti težave, ki niso nastale po njegovi volji. Pogoja, ki morata biti izpolnjena za izplačilo, sta obstoj delovnega razmerja in eden izmed taksativno naštetih dogodkov. Pri tem ni pomembno, če in ali sploh obstaja odgovorna oseba, ki je povzročila ta dogodek.

Izberi vse|Izvozi izbrane