Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 4633cT1QZHAlMjA2MDQvMjAxNCZkYXRhYmFzZSU1QlZEU1MlNUQ9VkRTUyZfc3VibWl0PWklQzUlQTElQzQlOERpJnJvd3NQZXJQYWdlPTIwJnBhZ2U9MjI2
 DokumentSodiščeOddelekDatumInstitutJedro
VDSS Sodba in sklep Pdp 223/2018Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore25.04.2018odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - objektivna odgovornost - nevarna dejavnost - ravnanje oškodovancaDelo, ki ga je tožnik opravljal na konfekcijskem stroju ob menjavi kasete, ni nevarna dejavnost. Pri tem opravilu stroj ni bil v hitrem načinu delovanja, temveč je miroval, dokler ga tožnik ni sam pognal oziroma sprožil s pritiskom na nožno stopalko. Zato v takšnih okoliščinah stroj ni predstavljal nevarne stvari. Tožnik je s stopalko sam nadziral, kdaj bo stroj sploh pričel delovati, pa še pri tem je šlo ob zagonu stroja za t. i. počasno vrtenje, ne za hiter način delovanja, tako da tudi s tega vidika ni šlo za nevarno stvar oziroma nevarno dejavnost.
VDSS Sodba in sklep Pdp 974/2017Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore05.04.2018letni dopust - diskriminacija - starost - invalidnost - napačna odmeraTožnica uveljavlja, da je šlo za diskriminacijo iz razloga starosti in invalidnosti, vendar je potrebno ugotoviti, da tožnici ni bil omejen dopust zaradi starosti in invalidnosti, pač pa ob seštevku vseh kriterijev za odmero dopusta skupaj, ki jih je tožnica izpolnjevala.
VDSS Sodba in sklep Pdp 953/2017Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore07.06.2018odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri deluGlede na mnenje izvedenca, ki je izključil možnost, da bi do poškodbe, ki jo je utrpel tožnik prišlo na način kot je to opisal tožnik in izpoved priče, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da delodajalec ne more odgovarjati za škodo, ki jo delavec utrpi na delu, če ni podana njegova objektivna oziroma krivdna odgovornost.
VDSS Sodba in sklep Pdp 216/2018Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore12.07.2018odškodnina za premoženjsko škodo - tedenski počitek - vojak - misija - davki in prispevkiVrhovno sodišče RS je v sodbi VIII Ips 226/2017 z dne 23. 1. 2018 glede narave terjatve poudarilo, da gre v tovrstnih sporih, v katerih delavci vtožujejo plačilo za tiste dni, ko bi jim morala tožena stranka zagotoviti tedenski počitek, za premoženjski odškodninski zahtevek zaradi kršitve pogodbenih obveznosti. Neutemeljene so pritožbene trditve, da bi sodišče prve stopnje moralo upoštevati le osnovno plačo, brez dodatkov, tako kot se obračunava plača v času koriščenja posebnega dopusta. Gre namreč za različna pravna instituta, ki ju ni mogoče enačiti. Vrhovno sodišče RS je v sodbi opr. št. VIII Ips 226/2017 z dne 23. 1. 2018 in VIII Ips 32/2018 z dne 10. 4. 2018 sprejelo stališče, ki odstopa od dosedanje sodne prakse, da sodišče v delovnem sporu (kot sporu med delavcem in delodajalcem) ne odloča tudi o tem, ali je delodajalec ob prisojenem prejemku delavcu iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem, dolžan obračunati in plačati davke in...
VDSS Sodba in sklep Pdp 325/2018Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore22.11.2018plača - plačilo razlike plače - individualna pogodba o zaposlitviTožena stranka je utemeljevala obstoj individualne pogodbe o zaposlitvi (in s tem pravilnost znižanja plače tožniku in nepodrejenost njegovih pogodb o zaposlitvi pravilom relevantnih kolektivnih pogodb) s tem, da je bil tožnik ključni delavec. ZDR-1 takšne kategorije delavcev ne pozna. Ker je individualno pogodbo mogoče skleniti le s poslovodjo ali z vodilnim delavcem (73. in 74. člena ZDR-1), je sodišče prve stopnje pravilno ugotavljalo, ali je bil tožnik eden izmed njiju. Po ugotovitvi, da nobena izmed obravnavanih pogodb o zaposlitvi ni bila individualna pogodba, saj tožnik ni bil ne poslovodja ne vodilni delavec, je pravilno presodilo, da za tožnika velja Kolektivna pogodba za kmetijstvo in živilsko industrijo, podjetniška kolektivna pogodba in Tarifni del podjetniške kolektivne pogodbe, saj te kolektivne pogodbe ne veljajo le za poslovodne osebe oziroma za delavce s posebnimi pooblastili.
VDSS Sodba in sklep Pdp 622/2018Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore05.12.2018odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - pravična denarna odškodnina - nevarna dejavnost - vojakZaključek sodišča prve stopnje, da se je tožnik poškodoval zaradi opravljanja nevarne dejavnosti, temelji na ugotovitvah, da je bila pot po stopnicah pravzaprav edina pot na stražarsko mesto, saj prevoza vojaki za stražo niso imeli, pot po cesti ponoči pa je bila zanje nevarna. Tako so vojaki v teren naredili improvizirane strme stopnice iz blata in desk. Tožnik je kritičnega dne po teh stopnicah v temi zapuščal stražarsko mesto, z vso opremo težko najmanj 20 kg, verjetno pa med 25 in 30 kg, v eni roki je imel svetilko v drugi pa neprebojni jopič, na eni rami puško in na hrbtu nahrbtnik. Tako tožnik ni imel proste nobene roke, da bi se, v kolikor bi zaščitna vrv ob stopnicah dejansko obstajala, zanjo lahko prijel. Tožnik je bil tudi utrujen. Spuščanje po improviziranih stopnicah v opisanih razmerah pomeni nevarno dejavnost ne glede na usposobljenost vojakov. Tožena stranka je krivdno odgovorna za poslabšanje tožnikovega zdravstvenega stanja, saj tožniku ni...
VDSS Sodba in sklep Pdp 520/2018Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore10.01.2019dopolnilna sodba - reintegracijski zahtevek - sodna razveza - odločitev o pravdnih stroških - neizpolnjevanje pogojev za opravljanje delaSodišče prve stopnje je ugotovilo obstoj delovnega razmerja med tožnico in toženo stranko, sicer transformacija pogodb ne bi bila mogoča. Tožena stranka se je s takšno presojo strinjala, saj zoper sodbo sodišča prve stopnje ni vložila pritožbe. Ker pa neizpolnjevanje pogojev za opravljanje dela na delovnem mestu strokovni sodelavec ni bilo ovira, da transformacija pogodb ne bi bila možna, to prav tako ne more predstavljati ovire za priznanje delovnega razmerja za naprej v smislu tožničine reintegracije pri toženi stranki. Neizpolnjevanje pogojev za delo, ki ga je tožnica dejansko opravljala več kot dve leti, na podlagi nezakonitih pogodb o zaposlitvi za določen čas, tožena stranka pa je takšno delo tožnice dopuščala, četudi ta ni govorila tekoče angleško in nemško, ni okoliščina, ki bi onemogočala nadaljevanje delovnega razmerja v smislu prvega odstavka 118. člena ZDR-1 in zato ne more biti utemeljen razlog za sodno razvezo pogodbe o zaposlitvi za nedoločen...
VDSS Sodba X Pdp 69/2019Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore28.03.2019kolektivni delovni spor - izvrševanje kolektivne pogodbe - podjetniška kolektivna pogodba - osnovna plačaV primeru, da so izpolnjeni pogoji za uskladitev plač pri nasprotnem udeležencu (doseganje oziroma preseganje 2-odstotne rasti cen življenjskih potrebščin), se stranke sicer res lahko na pogajanjih dogovorijo za višino povišanja plač, vendar pa v primeru izostanka dogovora o dejanskem povišanju plač to ne pomeni, da do uskladitve plač ne pride oziroma, da je ta 0-odstotna. Že z jezikovno razlago določbe 105. člena PKP je namreč mogoče ugotoviti vsebino pravne norme - ta pa je, da če se o dejanski višini povišanja stranke na pogajanjih ne uspejo dogovoriti, samodejno pride do povišanja v višini rasti cen življenjskih potrebščin. Glede na jasno jezikovno razlago drugačna razlaga (denimo razlaga glede skupnega namena sopogodbenikov) ni dopustna.
VDSS sodba in sklep Pdp 1207/2013Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore10.04.2014razporeditev v plačni razred - javni uslužbenci - razporeditev pripadnikov stalne sestave Slovenske vojske - vojak - akt poveljevanja - pravica do pritožbe - sodno varstvo - predpis - poklicno delo v slovenski vojski - posebne določbe - pogoji za poklicno delo v vojski - plačilo za dejansko opravljeno deloAkti imenovanja in razrešitve v Slovenski vojski niso akti delovnopravne narave, ampak akti vodenja in poveljevanja v vojski, ki le posledično vplivajo na pravice in obveznosti iz delovnega razmerja. Zoper takšen akt ni dopustno sodno varstvo v delovnem sporu. Akt o razporeditvi, s katerim je bila tožnica imenovana na formacijsko dolžnost, ne more biti predmet sodne presoje, zato se tožba v tem delu zavrže.V petem odstavku 26. člena ZObr-D je predvideno, da se osebe, ki ne izpolnjujejo pogoja ustrezne izobrazbe in se ne šolajo, v šestih mesecih vpišejo v ustrezen izobraževalni program za pridobitev manjkajoče stopnje izobrazbe. V šestem odstavku navedenega člena je za delavca, ki na tak način ne pridobi manjkajoče izobrazbe do v pogodbi o izobraževanju določenega roka, določeno, da se v naknadnem roku razporedi na formacijsko dolžnost oziroma delovno mesto, za katero izpolnjuje pogoje glede stopnje in smeri izobrazbe. Tožnica v roku, ki ga določa Zobr-D, ni pridobila...
VDSS Sodba in sklep Pdp 983/2016Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore13.07.2017odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - stvarna pristojnost - krivdna odgovornost - soprispevekSodišče prve stopnje je v tem sporu odločalo o utemeljenosti tožbenega zahtevka za povračilo škode, ki je tožniku nastala ob obravnavanem škodnem dogodku. Ugotovilo je, da je tožnik spornega dne kot zaposleni pri drugotoženi stranki opravljal delo varovanja proizvodne enote prvotožene stranke. Ta je imela svojo civilno odgovornost zavarovano pri stranskem intervenientu. Delovno sodišče je za odločanje v sporu zoper zavarovalnico pristojno le, kadar je ta tožena skupaj z delodajalcem (drugi odstavek 5. člena ZDSS-1). V obravnavanem sporu prvotožena stranka ni niti tožnikov delodajalec niti uporabnik, h kateremu je delavec napoten na delo na podlagi dogovora med delodajalcem in uporabnikom, niti zavarovalnica delodajalca. Prvotožena stranka je zgolj imetnik proizvodne enote, za varovanje te enote pa je imela sklenjeno pogodbo o storitvah zasebnega varovanja z drugotoženo stranko. Na območju te enote je tožnik opravljal delo varovanja in je prišlo do škodnega dogodka....
VDSS Sodba Pdp 885/2016-2Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore15.06.2017odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - pravična denarna odškodnina - nepremoženjska škoda - soprispevekTožnik je bil razporejena na delo na gradbišče. Ko je prišel do polovice štiri metrskega odra, se je deska na gradbenem odru v višini 70 do 80 cm od zemlje obrnila, postavila pokončno, tožnik pa je padel na medenico in moda, nato pa z odra na tla ter se pri tem poškodoval. Pritožba tožene stranke utemeljeno opozarja, da v obravnavani zadevi ni podana objektivna odškodninska odgovornost tožene stranke. Tožnik se je v času dogodka, nahajal na gradbenem odru, ki je bil visok med 70 in 80 centimetrov, ko je prišlo do nesreče pri delu. Ni šlo torej za delo na višini. Zaradi dejstva, da oder ni bil ustrezno zavarovan, pa ni mogoče šteti, da je dejavnost, ki sama po sebi ni nevarna, s tem postala nevarna. Za presojo odškodninske odgovornosti tožene stranke je torej bistveno, kar je tudi pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, da je tožena stranka ravnala krivdno.
VDSS Sodba in sklep Pdp 636/2017Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore18.01.2018izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - odškodninska odgovornost delodajalca - trpinčenje na delovnem mestu - hujša kršitev obveznosti - odsotnost z dela - sodna razveza - možnost nadaljevanja delovnega razmerja do izteka odpovednega rokaV konkretnem primeru ni podan kumulativno predpisan pogoj za zakonitost izredne odpovedi iz prvega odstavka 109. člena ZDR-1, to je, da ob upoštevanju vseh okoliščin in interesov obeh pogodbenih strank ni mogoče nadaljevati delovnega razmerja do izteka odpovednega roka oziroma do poteka časa, za katerega je bila sklenjena pogodba o zaposlitvi. Sodišče prve stopnje je presojalo vse okoliščine in interese obeh pogodbenih strank, pri čemer je pravilno upoštevalo, da je prvi pogoj stvarnega značaja in ga je treba ugotavljati in presojati predvsem glede na naravo, težo in posledice kršitve pogodbe. Drugi pogoj pa ima osebni značaj, pri čemer je pomembno, kako je kršitev vplivala na medsebojna razmerja strank, medsebojno zaupanje in s tem povezano možnost nadaljnjega sodelovanja. Kot okoliščin po 118. členu ZDR-1 ni mogoče upoštevati okoliščin, zaradi katerih je bila podana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi (109. člen ZDR-1). Ni namreč mogoče mešati pogojev...
VDSS Sodba in sklep Pdp 776/2018Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore28.02.2019izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - mobing - diskriminacija - neizrabljen letni dopustTožnica je bila dolžna pripraviti poročilo kot vodja finančno računovodske službe in gre za delovne dolžnosti tožnice iz njene pogodbe o zaposlitvi. Glede mobinga in diskriminacije je bilo ugotovljeno, da direktorica tožnice ni obravnavala drugače kot ostale zaposlene, prav tako ni šlo za mobing v kolikor se je od tožnice zahtevalo opravljanje njenega dela.
VDSS Sodba in sklep Pdp 79/2019Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore20.03.2019odškodninska odgovornost delodajalca - nepremoženjska škoda - nezakonita razrešitev - kršitev osebnostnih pravic - poseg v čast in dobro ime - poslovodna funkcija - direktor - duševne bolečineTožena stranka je z nezakonito razrešitvijo tožnika s funkcije direktorja posegla tudi v njegovo duševno celovitost oziroma osebnost, ki jo je svet zavoda kot organ delodajalca dolžan varovati in spoštovati na podlagi 44. člena ZDR. S to določbo so varovane nepremoženjske dobrine delavca v delovnem razmerju. Ker se po določbi drugega odstavka 184. člena ZDR odškodninska odgovornost delodajalca nanaša tudi na škodo, ki jo je delodajalec povzročil delavcu s kršenjem (osebnostnih) pravic iz delovnega razmerja, sklenjenega za nedoločen čas, je tožnik upravičen tudi do odškodnine za nepremoženjsko škodo.
VDSS Sodba in sklep Pdp 466/2019Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore05.12.2019odškodninska odgovornost delodajalca - neizrabljen tedenski počitek - poklicni vojak - misija - sodna praksa Sodišča EU - pravo EU - odmera višine odškodnine - delovni čas - tedenski počitek - premoženjska škoda - zakonske zamudne obrestiOrganizacija delovnega časa in v tem okviru pravica delavca do ustreznega počitka na ravni Evropske unije (EU) je urejena z Direktivo 2003/88/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. novembra 2003 o določenih vidikih organizacije delovnega časa, ki določa minimalne zahteve, namenjene izboljšanju življenjskih in delovnih razmer delavcev s približevanjem nacionalnih zakonodaj v zvezi z delovnim časom. Republika Slovenija je že v ZDR-1 vključila določbe te Direktive, ki v 5. točki uvoda določa, da morajo imeti vsi delavci ustrezen počitek, ki ga je treba izraziti v časovnih enotah, to je v dnevih, urah in/ali njihovih delih, pri čemer je treba delavcem zagotoviti minimalni dnevni, tedenski in letni počitek ter ustrezne odmore. Kot je poudarilo SEU v zadevah C-303/98 (Simap), C-151/02 (Jaeger), C-14/04 (Dellas), ko je razlagalo Direktivo Sveta 93/104/ES z dne 23. novembra 1993 o določenih vidikih organizacije delovnega časa in v tej povezavi "delovni čas", ta pojem...
VDS sodba in sklep Pdp 108/2002Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore12.03.2004prenehanje delovnega razmerja - trajni presežki - akt o obstoju prenehanja potreb po delu - kriteriji za ohranitev zaposlitve - delovna uspešnost - pooblastilo - pooblastilno razmerje - smrt pooblastiteljaZgolj pomanjaknje akta, opredeljenega v 34. čl. ZDR v zvezi z ugotovitvijo obstoja trajnega prenehanja potreb po delu, katerega ugotovi poslovodni organ, še ne predstavlja razloga za nezakonitost postopka določanja trajno presežnih delavcev.V SKPG(1990) je bil posebej določen kriterij - delovna uspešnost, po katerem delavec ohrani zaposlitev, kot temeljni kriterij, zato ni bilo možnosti uporabo tega kriterija po presoji delodajalca. Šele SKPgd, sprejeta v letu 1993, je omogočila uporabo drugih korekcijskih kriterijev, vendar le v primeru, če temeljni kriterij - delovna uspešnost, ni bil vnaprej opredeljen in določen.Zgolj zato, ker dedinja po pokojnem tožniku ni mogla prepoznati podpisa pokojnega tožnika na pooblastilu, še ni mogoče zaključiti, da ni obstajalo dejansko pooblastilno razmerje med pokojnim tožnikom in pooblaščencem. Ker je imel tožnik, ki je umrl, pravdnega pooblaščenca, je le-ta imel v skladu s 1. odst. 100. čl. ZPP še naprej pravico opravljati...
VDSS sodba in sklep Pdp 700/2013Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore07.11.2013prenehanje delovnega razmerja – obstoj delovnega razmerja - nedoločen časRazmerje med tožečo in toženo stranko ima v določenem obdobju vse elemente delovnega razmerja po prvem odstavku 4. člena ZDR, zato je tožničin zahtevek na ugotovitev obstoja delovnega razmerja utemeljen. Tožnica se je v organiziran delovni proces v premičnem baru pri toženi stranki vključila prostovoljno in v njem za plačilo, osebno in nepretrgano opravljala delo priprave in prodaje napitkov.
VDS Sklep in sodba Pdp 1524/98Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore24.02.2000razveljavitev sklepov o prenehanju delovnega razmerja - vrnitev odpravnine - zamudne obresti nepoštenega pridobitelja1. Če zaradi razveljavitve odločb delodajalca o prenehanju delovnega razmerja odpade temelj, na podlagi katerega je delodajalec delavki izplačal odpravnino kot trajno presežni delavki, je delavka dolžna to odpravnino vrniti delodajalcu.Zamudne obresti je v primeru neupravičene pridobitve dolžan plačati le nepošteni pridobitelj (214. čl. ZOR). Delavka je postala nepošteni pridobitelj z dnem, ko ji je bila vročena odločba pritožbenega sodišča, s katero je bila pravnomočno razveljavljena odločba o prenehanju delovnega razmerja.2. Za zakonitost odločitve delodajalca o znižanju plače delavcem v poslovni enoti za 20 % po 2. odst. 16. čl.Kolektivne pogodbe za gostinstvo in turizem - Uradni list RS, št. 2/91, mora biti v sklepu o znižanju osnovnega osebnega dohodka opredeljen rok trajanja za izplačilo nižjih osebnih dohodkov, po tem roku pa mora poslovodni organ ponovno preveriti izpolnjevanje pogojev za izplačevanje znižanih osebnih dohodkov, skupaj s sindikati in o...
VDS sodba in sklep Pdp 1846/2000Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore12.12.2002letni dopust - regres za letni dopustKer je tožnik v skladu s 57. členom ZDR pri toženi stranki pridobil pravico do izrabe letnega dopusta tako v letu 1995 kot v letu 1996, je s tem pridobil tudi pravico do regresa za ti dve leti. Glede na obdobje zaposlitve tožnika pri toženi stranki (od 19.6.1995 do 20.3.1996) pa je mogoče, da je tožnik v teh dveh letih koristil dopust še pri kakšnem drugem delodajalcu. V kolikor je pri njem pridobil pravico do izrabe celotnega letnega dopusta, je s tem pridobil tudi pravico do izplačila regresa. Tožnik je v skladu s 44. členom Splošne kolektivne pogodbe za gospodarstvo upravičen do regresa za letni dopust v znesku, kot ga določa tarifna priloga k tej kolektivni pogodbi, zato bo moralo sodišče prve stopnje v novem sojenju ugotoviti, ali je bil tožniku morda v letu 1995 in v letu 1996 že izplačan regres (delno ali v celoti) pri drugem delodajalcu.
VDSS sodba in sklep Pdp 841/2013Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore28.11.2013redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - plačilo za delo - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - nepopolno ugotovljeno dejansko stanjeTožeča stranka ni opravljala zahtevnejših del in nalog, ki so bila določena za delovno mesto področni svetovalec I., oziroma del, ki bi po vsebini ustrezale nalogam pomočnice direktorja oziroma namestnice direktorja. Zato njen zahtevek na plačilo razlike v plači med plačo, ki jo je prejela po pogodbi o zaposlitvi za delovno mesto področni svetovalec in plačo, ki bi jo prejela, če bi delala na delovnem mestu „namestnik direktorja“, ni utemeljen.Tožena stranka je tožeči stranki v opozorilu pred redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga očitala, da ni upoštevala navodil nadrejenega (direktorja družbe) ter ni pravočasno do seje sveta javne agencije izročila dokumentacije, ki se je od nje zahtevala. Po svoji naravi pri tej kršitvi ne gre za očitek, ki bi bil vezan na izvrševanje del in nalog po prvi pogodbi o zaposlitvi, ki je s sklenitvijo nove (druge) pogodbe o zaposlitvi prenehala veljati, temveč gre za očitek, ki predstavlja kršenje splošnih...

Izberi vse|Izvozi izbrane