Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 4633cT1QZHAlMjA2MDQvMjAxNCZkYXRhYmFzZSU1QlZEU1MlNUQ9VkRTUyZfc3VibWl0PWklQzUlQTElQzQlOERpJnJvd3NQZXJQYWdlPTIwJnBhZ2U9MjI0
 DokumentSodiščeOddelekDatumInstitutJedro
VDSS Sodba in sklep Pdp 1068/2016Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore04.05.2017obstoj delovnega razmerja - pogodba o poslovnem sodelovanju - ugotovitveni zahtevek - sodna razveza - denarno povračilo - stroški prevoza na delo in z delaTožbeni zahtevek za ugotovitev obstoja delovnega razmerja je po svoji naravi ugotovitveni zahtevek, ugotovitveni zahtevki pa niso združljivi z institutom zastaranja kot enega od načinov prenehanja pravice zahtevati izpolnitev obveznosti. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da so v vtoževanem obdobju obstajali vsi elementi delovnega razmerja tožnice pri toženi stranki, zato je na podlagi 18. člena ZDR-1 pravilno ugotovilo, da je v vtoževanem obdobju med tožnico in toženo stranko obstajalo delovno razmerje.
VDSS Sodba in sklep Pdp 784/2016Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore07.06.2017odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - premoženjska škoda - izgubljeni dobiček - odločba ZPIZ - vzrok invalidnosti - III. kategorija invalidnostiSodišče prve stopnje je zaključilo, da je tožnik zaradi nezmožnosti za opravljanje dela zaradi invalidnosti izgubil zaposlitev pri toženi stranki in s tem plačo, ki bi jo ob rednem normalnem teku stvari prejemal do redne upokojitve. Pri ugotavljanju vzroka za nastanek tožnikove delne nezmožnosti za delo in posledične premoženjske škode je izhajalo iz zmotne materialnopravne presoje, da je za odločitev relevantna le odločba ZPIZ, s katero je bil tožnik razvrščen v III. kategorijo invalidnosti zaradi posledic bolezni v 50 % in poškodbe pri delu v 50 %. Glede na odločitev ZPIZ, da je tožnikova invalidnost zgolj v 50 % posledica poškodbe pri delu, je sodišče toženo stranko razbremenilo njene odgovornosti za polovico tožniku nastale škode. Takšna odločitev sodišča prve stopnje je preuranjena. V sodni praksi je sicer uveljavljeno stališče, da predstavlja mnenje invalidske komisije strokovni izvid, ki z veliko verjetnostjo dokazuje stopnjo invalidnosti. Ni pa...
VDSS Sodba Pdp 224/2017-2Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore27.07.2017plačilo razlike plače - odpoved pravici - odpust dolga - delovno mesto - količnikDogovor, kot izhaja iz sklenjenega sporazuma o prenehanju pogodbe o zaposlitvi, o tem, da tožnik do tožene stranke iz naslova delovnega razmerja nima neporavnanih obveznosti, pomeni po vsebini splošen odpust dolga, ki je urejen v 322. členu OZ. Ta določa, da se s splošnim odpustom dolgov ugasnejo vse upnikove terjatve nasproti dolžniku, razen tistih, za katere upnik ni vedel takrat, ko je dolgove odpustil. V konkretnem primeru to pomeni, da so s citiranim dogovorom iz V. člena sporazuma ugasnile vse terjatve tožnika do tožene stranke, razen tistih, za katere tožnik ni vedel ob podpisu sporazuma in glede na ustaljeno sodno prakso tudi tistih, ki tožniku kot delavcu pripadajo po veljavnih zakonskih in drugih predpisih. Pravdni stranki Dogovoru z dne 15. 3. 2004 nista podelili trajne pravne veljave (vsaj v delu, v katerem je določena izhodiščna plače, ne). V nasprotnem primeru bi bili kasneje sklenjeni dogovori o spremembi izhodiščne plače1 brez pomena. Ker pa se je...
VDSS Sodba in sklep Pdp 261/2018Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore12.04.2018odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - delo na višini - objektivna odgovornost - nevarna dejavnost - nepremoženjska škoda - odmera višine odškodnine - premoženjska škoda - izguba na zaslužku - rentaTožnik je kot zaposleni pri toženi stranki opravljal delo menjave strešne kritine in pri sestopu padel s transportne lestve v globino približno štiri metre. Uporaba transportne lestve pri toženi stranki je bila ustaljena in običajna za prevoz ne le materiala, ampak tudi delavcev. Od tožnika ni bilo mogoče življenjsko pričakovati, da bo v nasprotju z ustaljenim načinom dela za sestop s strehe uporabljal navadno lestev, pa čeprav mu je bila ta sicer na voljo. Glede na to, da je tožena stranka vedela za nepravilnosti pri opravljanju dela, bi morala poskrbeti za ustrezen nadzor ali pa za sprejem drugih ukrepov, s katerimi bi bodisi preprečila bodisi sankcionirala nepravilno opravljanje dela. Gola prepoved nepravilne uporabe transportne lestve in neuporabe varnostnih pripomočkov ne more imeti za posledico 50 % soprispevka tožnika k nastanku škode, zlasti ne ob dejstvu, da so na tak način ravnali vsi zaposleni delavci. Glede na navedeno je po oceni pritožbenega sodišča...
VDSS Sodba in sklep Pdp 265/2018Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore07.06.2018redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - obstoj delovnega razmerja - pogodba o zaposlitvi za določen čas - zakoniti razlog - povečan obseg dela - transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen časTožena stranka je v postopku pred sodiščem prve stopnje zatrjevani začasno povečan obseg dela, zaradi katerega je sklenila s tožnico pogodbo o zaposlitvi za določen čas, utemeljevala z dejstvom, da naročila njenih kupcev variirajo, in da ne gre za stalna naročila, saj so odvisna od cene na svetovnem trgu in od kvalitete dobavljenega blaga (če predhodnih naročil tožena stranka ne izpolni dobro, nova ne sledijo). V ustaljeni sodni praksi je sprejeto stališče, da poslovnega rizika (negotovosti naročil strank oziroma možnosti zmanjšanja obsega poslov) delodajalec ne more v obliki sklepanja pogodb o zaposlitvi za določen čas prevaliti na delavce.
VDSS Sodba in sklep Pdp 553/2018Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore24.01.2019transformacija - obstoj delovnega razmerja - elementi delovnega razmerja - javni uslužbenec - sodna razvezaGlede na tožničino zatrjevanje, da ni bila v delovnem razmerju, je, upoštevajoč vsebino pogodb o zaposlitvi z veleposlaništvom, na tožnici dokazno breme glede neobstoja delovnega razmerja, česar pa tožnica, kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, ni dokazala. Pritožbeno sodišče se zato strinja z opredelitvijo sodišča prve stopnje, da gre v obravnavani zadevi za spor v zvezi s transformacijo delovnega razmerja za določen čas pri veleposlaništvu v delovno razmerje za nedoločen čas pri toženi stranki. Vrhovno sodišče RS je ob odločanju v podobni zadevi zavzelo stališče, da sodno varstvo za izstavitev drugačne pogodbe o zaposlitvi od obstoječe ni predvideno, da pa ima delavec pravice, ki izhajajo iz opravljanja zahtevnejšega dela.
VDSS Sodba in sklep Pdp 4/2019Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore06.03.2019odškodnina za premoženjsko škodo - tedenski počitek - vojak - misijaO razporeditvi delovnega časa med opravljanjem vojaške službe izven države odloča nadrejeni poveljnik, ki mora omogočiti pripadnikom potreben počitek glede na vrsto nalog in druge razmere in pri tem upoštevati tudi predpisane omejitve glede opravljanja posameznih zahtevanih nalog na določenih formacijskih dolžnostih. Iz 53. člena ZSSloV torej ne izhaja, da pripadnikom Slovenske vojske na mednarodnih misijah ne pripada tedenski počitek v trajanju 24 ur. Čeprav gre pri opravljanju dela v tujini za poseben pravni in dejanski položaj delavcev, to ne pomeni, da se delavcu lahko odreče pravica do tedenskega počitka. Bistveno je, da je delavec, če mu delodajalec te pravice ne zagotovi, upravičen do plačila, kot ga zahteva v obravnavani zadevi.
VDSS Sodba in sklep Pdp 972/2018Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore16.05.2019izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - elementi kaznivega dejanja - zavarovalniška goljufija - reintegracija - pravica do izjave - absolutna bistvena kršitev določb postopka - načelo kontradiktornosti - sodna razveza - možnost nadaljevanja delovnega razmerjaGlede na vsebino izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da se je tožniku očitalo, da so v njegovem ravnanju podani (zlasti) zakonski znaki kaznivega dejanja zavarovalniške goljufije, kar je bistvo odpovedi. Tožnik naj bi s svojim ravnanjem sodeloval pri zavarovalniški goljufiji A.A., ko naj bi ta v vinjenem stanju povzročil prometno nesrečo, zavarovalnica pa naj bi mu kljub temu izplačala zavarovalnino. S tem naj bi A.A. oziroma njegovo podjetje protipravno pridobilo premoženjsko korist. Tožnik, ki je A.A. svetoval o klicu na policijsko postajo in občino, na odločitev zavarovalnice ni imel nobenega vpliva. Tožnikova ravnanja, ki jih je toženka označila kot kršitve, torej niso vplivala na to, da bi si A.A. protipravno pridobil premoženjsko korist. Tako imenovani "oškodovalni element" (pridobitev protipravne premoženjske koristi, povzročitev škode, nastanek škode ali kršitev pravic) je eden od pomembnih znakov vseh...
VDSS Sodba in sklep Pdp 34/2019Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore08.05.2019neizrabljen tedenski počitek - vojak - misijaToženka pripadnikom na mednarodnih misijah ne more odrekati pravice do tedenskega počitka.
VDS sodba in sklep Pdp 60/2001Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore03.10.2002plača - izhodiščna plačaPlača ni letna kategorija, saj zapada mesečno in pomeni plačilo za opravljeno delo v enem mesecu. V vsakem mesecu mora delodajalec delavcu izplačati plačo najmanj v višini izhodiščne plače za tarifni razred, v katerega je delovno mesto, na katerem delavec dela, razvrščeno. Do izplačila mesečne plače pod tem minimumom pa lahko pride le v primeru nedoseganja pričakovanih rezultatov dela s strani delavca oz. slabe finančne situacije delodajalca, vendar ob upoštevanju strogih pravil, določenih v kolektivnih pogodbah. Če ti postopki niso izvedeni, je treba šteti, da je delavec v posameznem mesecu opravil delo, ki mu zagotavlja najmanj izplačilo izhodiščne plače. Tožena stranka se ne more razbremeniti plačila razlike v plači za posamezen mesec z računskim prikazom, da je v letnem seštevku tožnik tako ali tako dobil izplačane preveč plače.
VDSS odločba in sklep Pdp 1327/94Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore28.09.1995vzgoja in izobraževanje - sodno varstvo - ravnatelj javnega zavoda - imenovanje ravnatelja - neizbrani kandidat - dokazovanje - zavrnitev dokaznega predloga - prosta presoja dokazov - zastopanje - pooblaščenec - odvetniški kandidat - izločitev sodnika - začasni ukrepOdsotnost predstavnika staršev kot člana sveta zavoda ni mogla vplivati na zakonitost izbire. Odločitev na svetu je bila namreč sprejeta soglasno, v skladu s ZZ pa svet javnega vzgojno izobraževalnega zavoda odloča z večino glasov vseh članov sveta, torej ne gre za ločevanje med glasovi različnih predstavnikov, ki svet sestavljajo.Sodišče prve stopnje je imelo zakonsko podlago za odložitev izdaje odločbe, saj se je moralo pred odločitvijo posvetovati o več dejanskih in pravnih vprašanjih. Upravičeno je lahko šteti, da gre za tako zapletenozadevo, ki opravičuje odložitev izdaje odločbe. Zato sodišče prve stopnje ni bilo dolžno neposredno po obravnavi izdati in razglasiti odločbe.Odvetniški kandidat lahko nadomešča odvetnika pri vseh opravilih iz 2. člena Zakona o odvetništvu, ne more pa ga nadomeščati pri zastopanju pred Vrhovnim sodiščem Republike Slovenije in Ustavnim sodiščem Republike Slovenije.
VDSS sodba in sklep Pdp 687/2013Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore18.10.2013vračilo stroškov izobraževanja - zastaranjeV obravnavani zadevi gre za terjatev zaradi neizpolnitve obveznosti, prevzete s pogodbo o izobraževanju, sklenjene med javnim uslužbencem in delodajalcem na podlagi določb 172. člena ZDR, ki v 3. odstavku določa, da trajanje in potek izobraževanja ter pravice pogodbenih strank med izobraževanjem in po njem določijo s pogodbo o izobraževanju oz. kolektivno pogodbo. Gre torej za terjatev iz delovnega razmerja, terjatve iz delovnega razmerja pa po določbi 206. člena ZDR, ki je glede na OZ specialni predpis, zastarajo v roku petih let.
VDS sodba in sklep Pdp 97/98Višje delovno in socialno sodišče15.04.1999prenehanje delovnega razmerja zaradi disciplinskega ukrepa - dokaz pribavljen z nezakonito preiskavo - in dubio pro reoZ nezakonito opravljeno preiskavo pridobljeni dokaz ni mogoče uporabiti v postopku za ugotavljanje kršitev delovnih obveznosti.Kršitev delovne obveznosti mora biti ugotovljena z gotovostjo, sicer je v dvomu potrebno odločiti v korist obdolženega delavca (in favorem defensionis).
VDS sodba in sklep Pdp 475/2001Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore25.07.2002plača - sprememba pogodbe o zaposlitviSplošna kolektivna pogodba za gospodarske dejavnosti (SKPGd, Ur. l. RS št. 40/97) določa osnovno plačo delavca, pri čemer to plačo definira kot plačo za polni delovni čas, vnaprej določene delovne rezultate in normalne delovne pogoje. Le v takšnem primeru osnovna plača ne more biti nižja od izhodiščne plače, opredeljene v tarifni prilogi te pogodbe (3. tč. 43. čl. SKPGd). Tudi v času spornega obdobja veljavni Zakon o določitvi minimalne plače in o načinu usklajevanja plač (ZDMPNU, Ur. l. RS št. 40/87, 9/98) določa minimalno plačo na zaposlenega, ki pa je opredeljena kot minimalna plača zaposlenega, ki dela polni delovni čas (2. člen ZDMPNU). Glede na to ni v nasprotju z zakonom ali kolektivno pogodbo, če delodajalec v svojih aktih določi, da delavcu, ki ne dela ali ne dela polni delovni čas, oz. pri delu ne dosega vnaprej določenih delovnih rezultatov, pripada celo nižja plača od izhodiščne oz. minimalne plače.
VDS sodba in sklep Pdp 1473/99Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore07.12.2001izvedenec - posredovanje podatkov - izračun plačeČe tožena stranka izvedenki ni posredovala ustreznih podatkov, po zaslišanju sodne izvedenke njenemu izvedenskemu mnenju ni več oporekala, dokazov glede izračuna razpoložljive mase plač za čas veljavnosti prvega "omejitvenega" zakona pa tudi k pritožbi ni priložila, ter svojih trditev ni dokazala. Zato pritožbenih navedb v zvezi z zmotno ugotovljenim dejanskim stanjem glede izračuna razpoložljive mase plač (za januar in februar 1992) ni mogoče upoštevati, zlasti ne zato, ker se izračun razlik za ta dva meseca ujema s podatki, ki jih je predložila tožena stranka sama. Omejitveni zakon iz leta 1993 (ki je veljal za obdobje od marca do junija 1993) je maksimiral plače do nivoja izhodiščnih plač po aneksu k SKPG. Po Zakonu o načinu izplačevanja in obračunavanja plač iz leta 1993, so se izplačevale plače po splošni in ne po panožnih kolektivnih pogodbah. Tudi v tem obdobju pa bi tožena stranka lahko izplačevala plače, nižje od izhodiščnih plač (po Aneksu...
VDSS sodba in sklep Pdp 986/2013Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore02.12.2013odpravnina - delodajalec - delovnopravna kontinuitetaV skladu s 1. odstavkom 109. člena ZDR je delodajalec, ki odpove pogodbo o zaposlitvi iz poslovnih razlogov, delavcu dolžan izplačati odpravnino. Tožnik je bil pri toženi stranki in družbi, od katere je bil k njej prevzet, zaposlen več kot 15 let, zato je bil v skladu s 3. alineo 2. odstavka 109. člena ZDR upravičen do odpravnine v višini ene tretjine njegove povprečne mesečne plače v zadnjih treh mesecih pred odpovedjo za vsako leto zaposlitve pri toženi stranki in družbi, od katere je bil prevzet na delo k toženi stranki.
VDSS sodba in sklep Pdp 505/2008Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore18.09.2008stari ZDR – disciplinska odgovornost – disciplinska komisija – sestava komisijeKolegijske organe delodajalca sestavljajo člani, ki so v delovnem razmerju pri delodajalcu. Disciplinska komisija je tako lahko sestavljena le iz delavcev, ki so v delovnem razmerju pri delodajalcu, katerega organi ugotavljajo disciplinsko odgovornost delavca in pri katerem je v delovnem razmerju delavec, ki naj bi storil kršitev obveznosti iz delovnega razmerja (razen v kolikor je drugače določeno z internimi akti delodajalca). To pomeni, da če je v disciplinski komisiji tudi zunanji član (pa to ni predvideno z internimi akti delodajalca), gre za odločanje disciplinske komisije o odgovornosti delavca v nepravilni sestavi, torej za absolutno bistveno kršitev določb postopka, zaradi katere odločba o disciplinski odgovornosti ni zakonita.
VDSS sodba in sklep Pdp 515/2008Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore11.07.2008izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – rok za podajo odpovedi – subjektivni rok – seznanitev z razlogom – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja – ponareditev ali uničenje poslovnih listinV primeru razloga po 1. al. 1. odst. 111. člena ZDR teče rok za podajo odpovedi od dneva, ko se je izvedelo za kršitev obveznosti iz delovnega razmerja in za storilca, in ne od dneva, ko je delodajalec izvedel za odpovedni razlog. Tožena stranka je v konkretnem primeru za kršitev in za storilca izvedela, ko je bil zakoniti zastopnik seznanjen z obvestilom o sumu kršitev obveznosti iz delovnega razmerja, ker je izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi podala v nadaljnjih petnajstih dneh, je odpoved pravočasna.Tožnik je kršil obveznosti iz delovnega razmerja, ker dvema strankama ni izdal in vročil računa, ampak je račun po plačilu obdržal v maloprodajni aplikaciji in naj naknadno vnesel tujo davčno številko. Opisano ravnanje ima vse znake kaznivega dejanja ponareditve ali uničenja poslovnih listin. Tožena stranka mu je utemeljeno podala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, ker je izgubila zaupanje vanj in ker je s svojim ravnanjem ogrozil ugled podjetja, ki svoj poslovni...
VDSS sodba in sklep Pdp 1370/2006Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore18.10.2007izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – rok za podajo odpovedi – subjektivni rokSubjektivni rok za podajo izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi je začel teči, ko je direktor tožene stranke izdal odločbo, s katero je tožniku zaradi njegovega ravnanja prepovedal vstop v prostore podjetja in nadaljnje opravljanje dela, saj je bil že tedaj seznanjen tako s kršitvijo pogodbenih obveznosti iz delovnega razmerja kot s storilcem.
VDS sodba in sklep Pdp 1253/2001Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore22.05.2003sistemizacija delovnih mest - pravice iz delovnega razmerja - vojaške osebe - formacija - razporeditev v plačilni razred - pristojnost delovnega sodiščaDelovna mesta na MO in v SV se po 2. odst. 89. člena Zakona o obrambi (ZO) določajo z dvema aktoma: sistemizacijo in formacijo. Formacija ima za odločanje o pravicah iz delovnega razmerja glede zaposlenih v vojski, enako naravo kot sistemizacija za zaposlene na upravnih in strokovnih nalogah na ministrstvu. Formacija vsebuje delovnopravne elemente kot vsaka druga sistemizacija delovnih mest (pogoje za zasedbo delovnih mest, razvrstitev v plačilne razrede) in v tem delu jo je potrebno obravnavati enako kot vsak drug splošni akt delodajalca. Sodišče zato z odločanjem v tem sporu ni preseglo svojih pristojnosti.

Izberi vse|Izvozi izbrane