Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 4559cT1QZHAlMjA2MDQvMjAxNCZkYXRhYmFzZSU1QlZEU1MlNUQ9VkRTUyZfc3VibWl0PWklQzUlQTElQzQlOERpJnJvd3NQZXJQYWdlPTIwJnBhZ2U9MTY=
 DokumentSodiščeOddelekDatumInstitutJedro
VDSS sodba Pdp 747/2014Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore03.12.2014odškodninska odgovornost delodajalca - nezakonito prenehanje delovnega razmerja - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi - ustrezna zaposlitevTožnik je bil z odločbo ZPIZ razvrščen v III. kategorijo invalidnosti. Priznana mu je bila pravica do premestitve na drugo delovno mesto z omejitvami. Za delo na delovnem mestu cestninski nadzornik ni več sposoben. Zato je tožena stranka tožniku podala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga in mu hkrati ponudila novo pogodbo o zaposlitvi. Tožena stranka je tožniku podala odpoved pogodbe o zaposlitvi iz neutemeljenega razloga, saj je bil resnični razlog za odpoved tožnikova invalidnost. Hkrati pa mu je ponudila pogodbo o zaposlitvi za neustrezno zaposlitev, ker drugega delovnega mesta ni imela. Kljub temu, da je tožena stranka tožniku odpoved pogodbe o zaposlitvi podala iz neutemeljenega razloga, ni mogoče zaključiti, da je zlorabila institut odpovedi pogodbe o zaposlitvi in da je posledično podana protipravnost njenega ravnanja. Ker je tožena stranka tožniku ponudila zaposlitev na neustreznem delovnem mestu, je tožniku sodišče prve stopnje prisodilo...
VDSS sodba Pdp 749/2014Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore23.10.2014dopolnilna sodba - nezkonito prenehanje delovnega razmerja - nadomestilo plače - plačilo za delo - obveznost plačilaZ ugotovitvijo nezakonitosti redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi je tožnik pridobil pravico do vzpostavitve takšnega premoženjskega stanja, kot bi bilo, če do nezakonite odpovedi ne bi prišlo. Zato je upravičen do odškodnine oziroma do reparacije po splošnih načelih civilnega prava, torej do odškodnine v višini nadomestila plače, ki bi jo prejel, če bi delal in mu delovno razmerje ne bi nezakonito prenehalo.
VDSS sodba Pdp 750/2014Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore30.10.2014odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - odmera višine odškodnine - nepremoženjska škoda - odškodninska odgovornost delodajalca – rentni zahtevek – zastaranje – nevarna dejavnost – objektivna odgovornost – voznik tovornega vozilaDelo v ugotovljenih okoliščinah (vožnja z tovornim vozilom) je nevarno delo, dejavnost podjetja, v okviru katerega oziroma za katerega je delavec opravljal to nevarno delo, pa je nevarna dejavnost. Motorno vozilo namreč predstavlja nevarno stvar, njegova poklicna uporaba pa lahko predstavlja nevarno dejavnost, saj statistično ni mogoče izključiti nastanka škode, kljub ustrezni skrbnosti voznika. Tožnik je ravnal v nasprotju z določbami ZVCP in Pravilnika o notranjem nadzoru, ker ni upošteval omejitev neprekinjene vožnje. S tem ravnanjem je tudi sam prispeval k nastanku škode. Tožnik je res ravnal malomarno, vendar pa ne namenoma ali iz hude malomarnosti. Zato je odločitev sodišča prve stopnje, da je tožnik nastanku škodnega dogodka prispeval 30%, tožena stranka pa 70%, pravilna.
VDSS sodba Pdp 751/2014Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore25.09.2014vračilo stroškov izobraževanja - zastaranjeV obravnavani zadevi gre za terjatev zaradi neizpolnitve obveznosti, prevzete s pogodbo o izobraževanju, sklenjene med javnim uslužbencem in delodajalcem na podlagi določb 172. člena ZDR, ki v 3. odstavku določa, da trajanje in potek izobraževanja ter pravice pogodbenih strank med izobraževanjem in po njem določijo s pogodbo o izobraževanju oz. kolektivno pogodbo. Gre torej za terjatev iz delovnega razmerja, terjatve iz delovnega razmerja pa po določbi 206. člena ZDR, ki je glede na OZ specialni predpis, zastarajo v roku petih let. Pogodba o izobraževanju je bila s strani tožene stranke prekršena zaradi prenehanja delovnega razmerja pred iztekom dogovorjenega roka, v katerem bi morala po končanem izobraževanju še ostati v delovnem razmerju pri tožeči stranki. S pogodbo o izobraževanju se je tožena stranka zavezala tožeči stranki povrniti stroške izobraževanja, med katere spada tudi skupen strošek nadomestila plače za čas odsotnosti z dela zaradi izobraževanja....
VDSS sodba Pdp 754/2014Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore13.11.2014izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerjaTožnik v spornih dneh ni prišel na delo in tožene stranke ni obvestil o razlogih za svojo odsotnost. S svojim ravnanjem je huje kršil pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja, zato je obstajal utemeljen razlog po 2. alineji 1. odstavka 110. člena ZDR-1 za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
VDSS sklep Pdp 757/2014Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore03.12.2014odškodninska odgovornost delavca - bistvena kršitev določb postopka - raulogi o odločilnih dejstvihSodišče prve stopnje se je v obrazložitvi izpodbijane sodbe opredelilo le do vprašanja, ali toženec (delavec tožeče stranke) odgovarja za delo ostalih delavcev in ali je odškodninsko odgovoren za škodo, ki naj bi bila povzročena z njegovim neustrezno opravljenim delom na objektu določenega naročnika in ni ugotavljalo, ali je toženec s svojim protipravnim ravnanjem tožeči stranki povzročil škodo pri delu na objektu drugega naročnika (kot je to trdila tožeča stranka). Ker gre za odločilno dejstvo, o katerem izpodbijana sodba razlogov nima, je podana absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
VDSS sklep Pdp 759/2014Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore06.11.2014izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja - kaznivo dejanje ponareditve poslovnih listinVsa ravnanja, ki jih tožena stranka očita tožnici, predstavljajo razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga po 2. alineji prvega odstavka 111. člena ZDR, za nekatere pa je dodatno navedeno, da imajo tudi vse znake kaznivih dejanj ponareditve poslovnih listin iz 235. člena KZ-1 oziroma zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti iz 240. člena KZ-1, kar predstavlja razlog za izredno odpoved tudi po 1. alineji prvega odstavka 111. člena ZDR. Zato je sodišče prve stopnje zmotno ugotovilo in preuranjeno odločilo o zakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ko je štelo, da je bila tožnici podana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi le iz razloga po 1. alineji prvega odstavka 111. člena ZDR in ni presojalo utemeljenost odpovedi z vidika kršitve po 2. alineji prvega odstavka 111. člena ZDR.
VDSS sodba Pdp 774/2014Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore20.11.2014sprememba delodajalca - prenehanje pogodbe o zaposlitvi - likvidacijaTožnici je prvotožena stranka redno odpovedala pogodbo o zaposlitvi zaradi uvedbe postopka redne likvidacije. Tožnica v tem sporu primarno uveljavlja reintegracijo k drugotoženi stranki kot delodajalcu prenosniku, oziroma podrejeno ugotovitev obstoja delovnega razmerja pri tretjetoženi stranki, ki je prevzela dejavnost varovanja objekta za drugotoženo stranko. Tožnica zmotno razume prevzem delavcev tako, da je možno kadarkoli šteti, da je prišlo v preteklosti do prenosa dejavnosti oziroma dela podjetja in da lahko v vsakem primeru delavec preide nazaj k prenosniku, če mu pri prevzemniku preneha pogodba o zaposlitvi. Ker ne obstaja pogodbena zaveza drugotožene stranke niti zaveza na podlagi zakonske določbe, da prevzame tožnico v delovno razmerje potem, ko je prvotožena stranka sprejela sklep o likvidaciji, je tožbeni zahtevek zoper drugotoženo stranko neutemeljen.Prvotožena stranka svoje dejavnosti ni prenesla na tretjetoženo stranko. Tožnica je bila v spornem obdobju...
VDSS sodba Pdp 776/2014Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore24.09.2014redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - odpravnina - delna poplačila - zakonske zamudne obresti - zapadlostZadnje delno plačilo odpravnine, ki jo je toženec dolžan plačati tožniku zaradi redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, je bilo izvedeno 16. 12. 2013, zato je tožnik upravičen do zakonskih zamudnih obresti od preostalega dela odpravnine šele od 17. 12. 2013 dalje do plačila, ker je s tem dnem tožena stranka prišla v zamudo z izplačilom preostanka odpravnine (člen 378/1 OZ). Delodajalec je dolžan delavcu odpravnino po 109. členu ZDR izplačati ob prenehanju delovnega razmerja (z izjemo, ki jo opredeljuje 5. odstavek 109. člena ZDR, pogoji za to izjemo pa v konkretnem primeru niso bili podani). Na to obveznost delodajalca nima vpliva obveščanje delavcev, da jim bo odpravnino izplačal v večih obrokih. V ZDR namreč ni podlage za ugotovitev, da bi takšno obveščanje delavcev vplivalo na zapadlost odpravnine, kot to zmotno navaja tožena stranka v pritožbi.
VDSS sodba Pdp 658/2014Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore13.11.2014javni uslužbenec - ocena - zakonitost ocene - vojak - službena ocenaKriteriji ocenjevanja pripadnikov Slovenske vojske so navedeni v Pravilniku o službeni oceni. S tem pravilnikom je bil tožnik (namestnik poveljnika bataljona) seznanjen. Tožnikov nadrejen je pojasnil, da tožnik ni v celoti poznal štabnega dela, standardnih operativnih postopkov in se je privajal na novo delovno okolje. Tožnika je ocenil z oceno 4, ker je delo opravljal nad pričakovanji, čeprav so bile napake. Zato tožnikov zahtevek na odpravo službenih ocen, ni utemeljen.
VDSS sklep Pdp 317/2014Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore16.10.2014izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - zloraba bolniške - odsotnosti – zloraba bolniškega staleža - kršitev navodil zdravnika - opravljanje pridobitnega dela - detektiv - oblika dela detektivov - pravice in dolžnosti detektiva - pooblastilo za opravljanje detektivske dejavnosti - osebna zaznavaKljučnega pomena je ugotovitev, katere osebe so opravljale kontrolo bolniškega staleža in vročanje pisemskih pošiljk tožeči stranki. Ker sme detektiv pridobivati informacije le na podlagi pisne pogodbe o opravljanju detektivskih storitev za stranko in njenega pisnega pooblastila (25. člen ZDD-1), je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo, ko ni dopustilo vprašanja tožeče stranke, zastavljenega detektivu, kdo so osebe, ki so dejansko opravljale osebno zaznavo in uporabo tehničnih sredstev tožeče stranke. Tožena stranka je v dokaznem postopku zatrjevala, da je dala pooblastilo za opravo nadzora bolniškega staleža in vročanje pisemskih pošiljk le detektivski agenciji. Zato je bila le-ta pooblaščena za kontrolo bolniškega staleža in vročanje pisemskih pošiljk.Sodišče prve stopnje bo moralo v novem sojenju ugotoviti, kdo je namesto pooblaščene detektivske agencije dejansko opravljal osebno zaznavo in uporabo tehničnih sredstev, ali je pooblaščena...
VDSS sklep Pdp 352/2014Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore19.11.2014izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - bistvena kršitev določb postopka - dokazna ocenaTožena stranka v pritožbi uveljavlja kršitev iz 8. člena ZPP. V zvezi z očitano kršitvijo delovnih obveznosti, ki se nanaša na sporni dogodek pri opravljanju dela na blagajni, je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je izpoved oškodovanke o izročitvi spornega zneska tožnici v nasprotju z videoposnetkom. Dejstvo, da na posnetku kamere ni vidna izročitev denarja, ne pomeni, da je izpoved priče-oškodovanke v nasprotju s takšnim dokazom. Posnetki kamer sami po sebi ne morejo imeti odločilne dokazne vrednosti, saj izostanek neposrednega dokaza o tem, da naj bi oškodovanka tožnici izročila navedeni znesek, ne pomeni, da tega dejstva ne morejo potrditi drugi dokazi. Četudi kak dokaz sam zase nima zadostne dokazne moči, jo ima lahko skupek več dokazov, če zaključena veriga ustvarja celotno sliko, ki si jo sodišče ustvari z uporabo določbe 8. člena ZPP. Sodišče prve stopnje bi se moralo opredeliti do izpovedi prič in oceniti njihov pomen. Sodišče prve stopnje dokazne...
VDSS sodba Pdp 440/2014Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore30.10.2014pogodba o zaposlitvi - ničnost - kavza - sodno varstvoTožnik je s podpisom aneksa k pogodbi o zaposlitvi soglašal, da z določenim dnem namesto delodajalca prenosnika vstopi delodajalec prevzemnik (drugotožena stranka). Tožnik je spornega dne nastopil delo pri drugotoženi stranki in je pri drugotoženi stranki delo opravljal vse do odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga s strani drugotožene stranke. Temeljna podlaga (kavza) spornega aneksa je opravljanje dela tožnika za plačilo pri drugotoženi stranki. Takšna kavza je dopustna, zato aneks ni ničen.
VDSS sodba Pdp 441/2014Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore30.10.2014pogodba o zaposlitvi - aneks - ničnost - kavzaTemeljna podlaga (kavza) spornega aneksa je opravljanje določenega dela tožnika za plačilo pri drugotoženi stranki. Takšna kavza je dopustna, zato sporni aneks ni ničen. Tožnik je s podpisom aneksa k pogodbi o zaposlitvi soglašal, da namesto delodajalca prenosnika vstopi delodajalec prevzemnik (drugotožena stranka) ter je od določenega dne dalje tožnik tudi nastopil delo pri drugotoženi stranki in je pri drugotoženi stranki delo opravljal vse do odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga s strani drugotožene stranke.
VDSS sklep Pdp 469/2014Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore25.09.2014izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - odpovedni rok - možnost nadaljevanja delovnega razmerja do izteka odpovednega rokaDejstvo, da je tožena stranka tožniku dne 27. 12. 2012 odpovedala pogodbo o zaposlitvi s 6. 1. 2013, ne pomeni, da ni bil izpolnjen pogoj iz 1. odstavka 110. člena ZDR, da je bilo torej nadaljevanje delovnega razmerja med strankama možno. Tožnik je trdil, da je bil 27. 12. 2012 ustno napoten na izrabo letnega dopusta do 4. 1. 2013. Tako po 27. 12. 2012 pri toženi stranki ni več delal, ampak mu je ta omogočila izrabo letnega dopusta. O tem se sodišče prve stopnje ni opredelilo in je zavzelo stališče, da je tožena stranka tožniku sama dodelila deset dnevni odpovedni rok, zaradi česar naj ne bi bil izpolnjen pogoj iz 1. odst. 110. člena ZDR. Takšno stališče pa je najmanj preuranjeno.
VDSS sodba Pdp 544/2014Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore28.08.2014plača - obveznost plačila - izostanek stranke z naroka - zaslišanje pravdnih strankZaslišanje toženca je bilo predvideno na naroku, ki se ga toženec ni udeležil, niti ni izkazal razlogov, ki omogočajo preložitev naroka in s tem preložitev izvedbe predvidenega pravdnega dejanja. Toženec bi moral pravočasno poskrbeti za ustrezno opravičilo, ki bi dokazovalo, da je z naroka upravičeno odsoten. Ker takšnega opravičila ni predložil, je sodišče prve stopnje pravilno ocenilo, da je podan razlog iz 2. odst. 258. čl. ZPP (druga stranka se ne odzove sodnemu vabilu) in je zaslišalo samo tožnico. Toženec tožnici ni obračunaval plače v dogovorjeni višini, kakršna izhaja iz pogodbe o zaposlitvi, niti sorazmernega dela regresa za letni dopust niti stroškov v zvezi z delom niti dodatkov za delo ob nedeljah in praznikih ter za nočno delo. Zato tožnica od toženca utemeljeno zahteva plačilo vtoževanih zneskov.
VDSS sklep Pdp 551/2014Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore16.10.2014zavrženje tožbe - prenehanje delovnega razmerja - rok za vložitev tožbe - sodno varstvo - zastaranjeTožnik je bil na podlagi pogodbe o prenosu dejavnosti maloprodaje in pogodbe o prenosu delavcev prenesen od tožene stranke k stranskemu intervenientu. Ta mu je izredno odpovedal pogodbo o zaposlitvi. Tožnik je s tožbo pred sodiščem prve stopnje zahteval ugotovitev nezakonitosti podane izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Sodišče prve stopnje je v tem sporu postavljenim zahtevkom v celoti ugodilo. V vmesnem času je prišlo do ponovne spremembe delodajalca, tožnik je bil skupaj z drugimi delavci prenesen nazaj k toženi stranki. V predmetnem sporu je tožnik vložil tožbo, s katero zahteva ugotovitev, da mu delovno razmerje na podlagi izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi ni prenehalo, od tožene stranke zahteva, da ga pozove nazaj na delo, mu za čas, ko mu je nezakonito prenehalo delovno razmerje pri stranskem intervenientu, prizna vse pravice iz delovnega razmerja, ga prijavi v zavarovanja, mu obračuna nadomestilo plače, od njega odvede davke in prispevke ter mu izplača...
VDSS sodba Pdp 555/2014Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore13.11.2014plača - plačilo za delo - obveznost plačila - dogovor - ničnost - regres za letni dopust - odpravnina - zastaranjeToženec v pritožbi navaja, da je odločitev sodišča prve stopnje o utemeljenosti tožnikovega zahtevka iz naslova neizplačanih plač napačna, ker je bil med pravdnima strankama sklenjen dogovor, po katerem je tožnik dobil za obdobje, ko se je pri tožencu delalo, plačo, v obdobju, ko se ni delalo, pa so mu bili plačani le davki in prispevki. Takšen dogovor je v nasprotju s prisilnimi določbami ZDR, ki določa, da mora delodajalec delavcu zagotavljati ustrezno plačilo za opravljanje dela (42. člen ZDR), določeno v pogodbi o zaposlitvi (8. alineja prvega odstavka 29. člena ZDR). Tožnik in toženec sta bila zato dolžna spoštovati določbe ZDR in bi bil kakršenkoli dogovor o tem, da tožnik v določenih obdobjih leta ni upravičen do plačila za delo, ničen (86. člen OZ).
VDSS sodba Pdp 561/2014Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore28.08.2014izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja - prevoz na delo in z dela - stroški - protipravno pridobljena premoženjska koristPlačilo obratovalnih stroškov na določenem naslovu za tri osebe, kot izhajajo iz dopisa, še ne pomeni, da je tožnik v spornem obdobju dejansko bival na tem naslovu.Tožniku ni mogoče očitati, da je neupravičeno prejemal povračilo stroškov prevoza na delo in z dela v višjem znesku, ker naj bi v spornem času dejansko bival na drugem naslovu. Zato ni obstajal razlog na strani tožnika, zaradi katerega mu je tožena stranka izredno odpovedala pogodbo o zaposlitvi.
VDSS sodba Pdp 563/2014Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore06.11.2014zagotavljanje dela - obveznost zagotavljanja delaTožnik je trdil, da je pri toženi stranki obstajala prednostna lista, ki je bila podlaga za izbiro kandidatov za (pilote) inštruktorje. Zgolj obstoj prednostne liste v spornem obdobju sam po sebi še ne pomeni, da bi moral biti tožnik izbran za inštruktorja. Relevantno dejstvo, ki bi lahko vplivalo na odločitev o utemeljenosti tožbenega zahtevka (da mu je tožena stranka dolžna zagotoviti opravljanje dela, kot izhaja iz pogodbe o zaposlitvi, vključno z opravljanjem del in nalog inštruktorja), bi bilo, da je bil tožnik naveden na takšni prednostni listi in da bi moral biti, glede na število izbranih kandidatov in njegovo zaporedno mesto na listi tudi izbran, ali da je prednostna lista veljala tudi v spornem obdobju. Ničesar od navedenega tožnik v postopku pred sodiščem prve stopnje ni zatrjeval. Zato njegov zahtevek ni utemeljen.

Izberi vse|Izvozi izbrane