Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 4559cT1QZHAlMjA2MDQvMjAxNCZkYXRhYmFzZSU1QlZEU1MlNUQ9VkRTUyZfc3VibWl0PWklQzUlQTElQzQlOERpJnJvd3NQZXJQYWdlPTIwJnBhZ2U9MTU=
 DokumentSodiščeOddelekDatumInstitutJedro
VDSS sklep Pdp 666/2014Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore23.10.2014redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - javni uslužbenec - ukinitev delovnega mesta - rok za podajo odpovedi - uporaba zakona - nov zakonPri uporabi določbe 228. člena ZDR-1 (ki določa, da se disciplinski in odškodninski postopki ter postopki odpovedi pogodbe o zaposlitvi, začeti pred uveljavitvijo tega zakona, dokončajo v skladu z zakonom, ki je veljal do uveljavitve tega zakona) ni mogoče enačiti začetka postopka odpovedi pogodbe o zaposlitvi z nastankom utemeljenega razloga. Postopek odpovedi pogodbe o zaposlitvi se začne s prvim dejanjem delodajalca, katerega namen je odpovedati sklenjeno odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca. Sam nastanek utemeljenega razloga nima nujno za posledico tudi sprožitve in teka postopka odpovedi pogodbe o zaposlitvi, saj je v domeni delodajalca, da se odloči, ali bo zaradi nastanka določene okoliščine, ki bi sicer lahko pomenila utemeljen razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi, sklenjeno pogodbo o zaposlitvi tudi odpovedal. Sodišče prve stopnje ni ugotovilo, kdaj je tožena stranka storila prvo dejanje v smeri odpovedi pogodbe o zaposlitvi tožnici, zato je dejansko stanje...
VDSS sodba Pdp 674/2014Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore25.09.2014zamudna sodba - regres za letni dopust - potni stroški - plača - plačilo za delo - bruto - neto - prispevki za socialno varnostSodišče prve stopnje je zmotno uporabilo materialno pravo, ko je tožniku dosodilo regres za sporno leto, plače za vtoževano obdobje in odpravnino v neto znesku ter toženi stranki naložilo, da od neto zneskov plač obračuna davke in prispevke. To je v nasprotju z 2. členom ZDoh-2 ter ZPSV. Delodajalec je dolžan plačati dohodnino in prispevke v višini, kot to izhaja iz davčnih predpisov, od bruto zneska plače in delavcu izplačati neto znesek, od katerega tečejo zakonske zamudne obresti.
VDSS sklep Pdp 675/2014Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore11.09.2014sodna taksa - delna oprostitev plačila - denarna socialna pomoč - odločba ustavnega sodiščaUstavno sodišče Republike Slovenije je z odločbo U-I-85/14-13, odločilo, da je prvi odstavek v zvezi z drugim in tretjim odstavkom 11. člena ZST v neskladju z Ustavo v delu, ki ne omogoča, da sodišče oprosti stranko plačila sodne takse v celoti, ko stranka ne prejema denarne socialne pomoči na podlagi odločbe pristojnega organa, čeprav bi bila do denarne socialne pomoči upravičena, če bi vlogo podala. Do odprave ugotovljenega neskladja se 1. odstavek v zvezi z 2. in 3. odstavkom 11. člena ZST-1 uporablja tako, da sodišče oprosti stranko plačila sodnih taks v celoti, čeprav stranka ne prejema denarne socialne pomoči na podlagi odločbe pristojnega organa, če bi bila do denarne socialne pomoči upravičena, če bi vlogo podala. Zato je odločitev sodišča prve stopnje o le delni oprostitvi plačila sodnih taks za postopek o pritožbi zoper odločbo sodišča prve stopnje o glavni stvari nad zneskom 100,00 EUR napačna, saj toženec izpolnjuje vse pogoje za taksno...
VDSS sodba Pdp 676/2014Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore19.11.2014plača - plačilo za delo - ustni dogovor - dnevniceTožnik je upravičen do vtoževanih dnevnic, ker pa mu je tožena stranka iz tega naslova nekaj že plačala, mu dolguje le še razliko.
VDSS sodba Pdp 677/2014Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore16.10.2014redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlogPredmet konkretnega spora je presoja zakonitosti redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, podane tožniku iz poslovnega razloga. Tožnik je bil pri toženi stranki zaposlen kot pomočnik direktorja sektorja gospodarskih družb. To delovno mesto je bilo na podlagi sprejetega pravilnika o novi sistemizaciji in vrednotenju delovnih mest ukinjeno, vsebina dela pa deloma ukinjena, deloma pa prenesena na druga delovna mesta. Zato je obstajal utemeljen poslovni razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi.Obstoj akta o spremenjeni organizaciji oz. sistemizaciji pri delodajalcu ne predstavlja pogoja za zakonitost podane redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga.
VDSS sodba Pdp 679/2014Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore23.10.2014redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - preverjanje možnosti zaposlitve - večje število delavcev - program razreševanja presežnih delavcev - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi - sodna razvezaStališče tožene stranke, da ni bila dolžna določiti kriterije za določitev presežnih delavcev, ker je pogodbe o zaposlitvi odpovedala vsem delavcem, je napačno. Takšno stališče bi namreč pomenilo, da bi lahko delodajalec s tem, ko bi pogodbe odpovedal vsem delavcem zaradi popolnoma spremenjene sistemizacije delovnih mest, nove pogodbe ponudil le nekaterim delavcem, ne da bi upošteval kriterije za izbiro. S tem bi se obšla zakonska določba o obveznosti določitve kriterijev, ki varuje delavce pred tem, da delodajalec ne more arbitrarno določiti, komu bo ponudil nadaljevanje zaposlitve in komu te možnosti ne bo omogočil. Tožena stranka ni izkazala kriterijev, na podlagi katerih je 80 delavcem ponudila v podpis pogodbe o zaposlitvi, tožniku pa ne in na podlagi katerega izločilnega kriterija tožniku ni bilo mogoče ponuditi pogodbe o zaposlitvi. Ker je prenehala potreba po opravljanju dela vsem delavcem, bi tožena stranka morala uporabiti kriterije in pojasniti, kdo...
VDSS sodba Pdp 680/2014Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore11.09.2014izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - neupravičen izostanek z dela – obveščanje delodajalca - neodgovorne osebe - neprištevnost - zloraba psihoaktivnih snoviTožnik si je z uporabo psihoaktivnih snovi sam povzročil neprištevnost, zato je ob smiselni uporabi določbe 2. odstavka 136. člena OZ (po kateri je tisti, ki drugemu povzroči škodo v stanju prehodne nerazsodnosti, zanjo odgovoren, razen če dokaže, da ni po svoji krivdi prišel v takšno stanje) potrebno šteti, da je tožnik kljub začasni neprištevnosti odgovoren za očitano opustitev iz 3. alinee 1. odstavka 111. člena ZDR. KZ-1 v 4. odst. 29. člena določa, da je kriv storilec kaznivega dejanja, ki si je z uporabo alkohola, drog, drugih psihoaktivnih snovi ali kako drugače sam povzročil neprištevnost, če je bila pred tem za kaznivo dejanje podana njegova krivda, ki jo zakon določa za to dejanje. Za dejanje, ki je sankcionirano v 3. alinei 1. odstavka 111. člena ZDR, zadošča malomarnost. Tožniku je ravnal malomarno, saj bi se kot dolgoletni odvisnik moral zavedati, da bo v primeru zlorabe psihoaktivnih substanc lahko prišel v stanje nerazsodnosti, v katerem...
VDSS sodba Pdp 700/2014Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore20.11.2014odpravnina - upokojitev - javni uslužbenecZakon o višini povračil stroškov v zvezi z delom in nekaterih drugih prejemkov (ZPSDP) je v 10. členu določal, da znaša odpravnina ob odhodu v pokoj tri povprečne plače na zaposlenega v RS, oz. tri zadnje plače zaposlenega, če je to zanj ugodneje. Pravilna interpretacija tega člena je, da je v obeh primerih računanja odpravnine ob upokojitvi (glede na povprečno plačo na zaposlenega v RS ali glede na plačo delavca) potrebno upoštevati plačo za isto obdobje. Tudi kadar se odpravnina računa glede na povprečne plače na zaposlenega v RS, je potrebno upoštevati isto merilo kot pri računanju odpravnine na osnovi plače delavca, torej tri zadnje plače pred prenehanjem delovnega razmerja oziroma povprečne plače v RS za isto obdobje.
VDSS sodba Pdp 703/2014Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore22.10.2014vojska - težja kršitev vojaške discipline - denarna kazenTožena stranka ni dokazala, da je imel tožnik (vojak, napoten na mednarodno misijo) v steklenici alkohol. Ker tožnik ni storil hujše kršitve vojaške discipline, mu je tožena stranka neupravičeno izrekla ukrep denarne kazni v višini 7 % mesečne plače za polni delovni čas, izplačane za sporni mesec, v katerem je bila kršitev storjena.
VDSS sodba Pdp 706/2014Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore22.10.2014določitev števila dni letnega dopusta - skrb za otroke - javni uslužbenci - letni dopustIz izpodbijane odločitve tožene stranke je razvidno, da je bil tožniku (javnemu uslužbencu) po 38. členu ZDDO (ki je določal, da se delavcu med drugim letni dopust poveča za največ tri dni tudi zaradi delavčevih socialnih in zdravstvenih razmer, kot so kronična in druga daljša bolezen, skrb za otroke do 10 let starosti in druge razmere, v katerih delavec živi) letni dopust povečan v največji možni meri, ki jo je ta člen dopuščal (torej tri dni zaradi skrbi za otroke do 10 let starosti), zato je sodišče prve stopnje utemeljeno zaključilo, da je bila izpodbijana odločitev tožene stranke zakonita.
VDSS sodba Pdp 707/2014Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore20.11.2014odškodninska odgovornost delavca - materialna škoda - poslovodna oseba - direktor - konkurenčna klavzulaDrugi odstavek 38. člena ZDR določa, da se konkurenčna klavzula lahko dogovori le za primere prenehanja pogodbe o zaposlitvi s sporazumom med strankama, zaradi redne odpovedi s strani delavca, redne odpovedi delavcu iz krivdnega razloga ali izredne odpovedi delavcu s strani delodajalca, razen v primeru izredne odpovedi iz pete alineje prvega odstavka 111. člena ZDR. Tožencu je bila po razrešitvi z mesta direktorja podana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga. Zato tožencu ni mogoče očitati odškodninske odgovornosti zaradi kršitve konkurenčne klavzule, saj zaradi njene neveljavnosti ni podan element protipravnosti toženčevega ravnanja.
VDSS sodba Pdp 711/2014Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore13.11.2014delodajalec - stvarna legitimacija - pasivna legitimacija - procesna legitimacija - podružnica tujega podjetjaV 5. členu ZDR je določena ena od izjem, ki jih predvideva 2. odstavek 76. člena ZPP (po katerem se lahko s posebnimi predpisi določa, kdo je poleg fizičnih in pravnih oseb lahko pravdna stranka). ZDR (v 5. členu) podružnico tujega podjetja opredeljuje kot delodajalca, zato je podana stvarna legitimacija podružnice tujega podjetja in je podružnica avtomatično (pasivno) procesno legitimirana. Stališče pritožbe, da podružnica tujega podjetja nima pravdne sposobnosti in da ZDR ni predpis, ki bi lahko širil krog pravdno sposobnih oseb, je zato napačno, saj je podružnica tujega podjetja lahko pravdna stranka (čeprav ni pravna oseba). Pogodba o zaposlitvi med pravdnima strankama ni prenehala na nobenega od predpisanih načinov iz 77. člena ZDR-1, ker med predpisanimi načini prenehanja pogodbe o zaposlitvi ni niti ustne odpovedi pogodbe o zaposlitvi niti prenehanja pogodbe o zaposlitvi z odjavo delavca iz zavarovanj. Zato je tožbeni zahtevek za ugotovitev nezakonitosti...
VDSS sodba Pdp 712/2014Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore29.10.2014izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca - odškodnina - odpovedni rok - odstop terjatve - cesijaTožnik je podal izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi toženi stranki, zato mu pripada odškodnina za čas odpovednega roka, najmanj v višini izgubljenega plačila za čas odpovednega roka. Tožnik je toženo stranko obvestil o prenosu svoje terjatve na določeno družbo na podlagi določil 419. člena OZ. Ni pravne ovire, da tožnik ne bi smel svoje terjatve prenesti na drugega, saj ne gre za neodtujljivo pravico. Sodišče prve stopnje je pravilno štelo, da je lahko odločalo o tožbenem zahtevku na podlagi prvega odstavka 190. člena ZPP, ki določa, da če katera od strank odtuji stvar ali pravico, o kateri teče pravda, to ni ovira, da se pravda med istima strankama ne dokonča. Zato se je tožnik lahko pravdal v svojem imenu, vendar za tujo materialno pravico, kot je tudi postavil tožbeni zahtevek.
VDSS sodba Pdp 713/2014Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore04.09.2014redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - odpravnina - odpovedni rok - odpoved pravici - denarno povračilo namesto odpovednega rokaPo določbi 94. člena ZDR se delavec in delodajalec lahko dogovorita o ustreznem denarnem povračilu namesto dela ali celotnega odpovednega roka. Tožnik in tožena stranka nista sklenila pisnega dogovora na podlagi 94. člena ZDR, zato tožniku ne pripada denarno povračilo namesto odpovednega roka, in sicer ne glede na to, da je tožnik podal izjavo, da se odpoveduje pravici koriščenja odpovednega roka.
VDSS sodba Pdp 716/2014Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore06.11.2014odpravnina - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog nesposobnosti - prispevki za socialno varnost - davkiTožena stranka je dolžna tožniku plačati odpravnino zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti, in sicer skladno s 109. členom ZDR.Skladno z določili ZDoh-2 in ZPIZ-2 je tožena stranka dolžna od razlike med bruto zneskom pripadajoče odpravnine in desetkratnikom povprečne plače na zaposlenega v Republiki Sloveniji odvesti za tožnika akontacijo dohodnine in prispevke ter tožniku izplačati tako dobljeni neto znesek skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva zapadlosti do plačila. Do izplačila vtoževanega zneska v celoti tožnik zato ni upravičen.
VDSS sklep Pdp 720/2014Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore15.10.2014redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - opozoriloSodišče prve stopnje je zaključilo, da je bilo opozorilo pred redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga podano utemeljeno (iz razloga, ker je tožnica spornega dne predčasno zapustila delovno mesto). Svojo obrazložitev je oprlo na izjavo kontrolorja in čistilca pri toženi stranki. Zaslišalo je le kontrolorja. Svojo odločitev je oprlo na pisno izjavo čistilca in se z zaslišanjem ni prepričalo, ali njegova pisna izjava drži. V ponovljenem postopku bo zato sodišče prve stopnje moralo zaslišati tudi čistilca in na podlagi vseh izjav ponovno oceniti, ali je tožnica dejansko neupravičeno zapustila delovno mesto pred koncem dela.
VDSS sodba Pdp 738/2014Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore22.10.2014izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerjaTožnik je bil neupravičeno odsoten z dela. S tem je huje kršil obveznosti iz delovnega razmerja, zato je obstajal utemeljen razlog po 2. alineji 1. odstavka 111. člena ZDR za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
VDSS sodba Pdp 739/2014Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore23.10.2014odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - odmera višine odškodnine - nepremoženjska škoda - odbitna franšizaMed toženima strankama (delodajalcem in zavarovalnico, kjer je imel delodajalec zavarovano svojo odgovornost) je bila dogovorjena odbitna franšiza, ki znaša 10 % od odškodnine, vendar ne manj kot 250,00 EUR. Ker odbitna franšiza pomeni lastno udeležbo zavarovanca (prvo tožene stranke) pri škodi, 10 % odškodnine plača tožniku prvo tožena stranka sama.
VDSS sodba Pdp 741/2014Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore28.08.2014upokojitev - starostna pokojnina - začasni ukrepi na področju plač, povračil stroškov in nekaterih drugih prejemkov zaposlenih ter za omejevanje stroškov v javnem sektorju - odpravninaOdpravnine iz 2. odstavka 246. člena ZUJF ni možno enačiti z odpravninami, ki delavcu pripadajo po drugih predpisih. Gre za posebno ureditev. Ker sta tožniku (visokošolskemu učitelju) s sklepom, izdanim na podlagi določbe 2. odstavka 246. člena ZUJF, prenehali veljati obe pogodbi o zaposlitvi, ki ju je imel sklenjeni s toženo stranko, je upravičen do odpravnine v višini zadnjih dveh mesečnih plač, izplačanih na podlagi obeh pogodb, to je pogodbe o zaposlitvi za nepolni delovni čas 8 ur na teden ter pogodbe o zaposlitvi za dopolnilno delo za 8 ur na teden.
VDSS sklep Pdp 744/2014Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore02.10.2014plača - plačilo za delo - obveznost plačila - znižanje plače - sprememba pogodbe o zaposlitvi - enostransko znižanje plače - prokurist - poslovodna oseba - bistvena kršitev določb postopka - razlogi o odločilnih dejstvihPogodbeni stranki bi se v pogodbi o zaposlitvi načeloma lahko dogovorili, da se v primeru poslabšanja poslovanja družbe, ki bi ogrozilo njeno gospodarsko stanje, prokuristu s strani delodajalca lahko enostransko zniža plača (73. člen ZDR-1). Takšna možnost v tožničini pogodbi o zaposlitvi ni bila dogovorjena, zato tožena stranka za enostransko znižanje plače tožnici (prokuristki) ni imela pravne podlage.Sodbe sodišča prve stopnje se v delu, ki se nanaša na višino prisojenega zneska prikrajšanja pri plači, ni mogoče preizkusiti, zato je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP.

Izberi vse|Izvozi izbrane