Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 4559cT1QZHAlMjA2MDQvMjAxNCZkYXRhYmFzZSU1QlZEU1MlNUQ9VkRTUyZfc3VibWl0PWklQzUlQTElQzQlOERpJnJvd3NQZXJQYWdlPTIwJnBhZ2U9MTM=
 DokumentSodiščeOddelekDatumInstitutJedro
VDSS Sklep Pdp 167/2017Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore15.06.2017redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlogTožnica v pritožbi utemeljeno navaja, da se sodišče prve stopnje ni opredelilo do njenih navedb, da naj bi tožena stranka v času tožničine odsotnosti po 21. 7. 2014 drugim delavcem, ki so delali na enakih delovnih mestih kot ona, spremenila pogodbe o zaposlitvi oziroma, ponudila nove in s tem načrtno dosegla, da je tožnica ostala edina zaposlena na delovnem mestu samostojni strokovni sodelavec za izterjavo, kar je imelo za posledico odpoved njene pogodbe o zaposlitvi. Sodišče prve stopnje je sicer pravilno preverjalo, ali je tožena stranka dejansko spremenila organizacijo, ni pa odgovorilo na tožničine navedbe, da je bilo to storjeno z namenom, da se ravno tožnici odpove pogodba o zaposlitvi. Tožničina odsotnost ne more biti utemeljena okoliščina za različno obravnavo delavcev. Sodišče res ne preverja smotrnosti poslovnih odločitev delodajalca, ki jih ta navaja kot razlog odpovedi, je pa v primeru delavčevih trditev o šikanozni odpovedi, kot jih podaja tudi...
VDSS Sklep Pdp 28/2017Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore29.06.2017redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - sodna razveza - pravica do dela s krajšim delovnim časomSporno je obdobje 1. 12. 2014 do 4. 4. 2016, ko je bil tožnik za polovični delovni čas zaposlen v družbi (je imel torej delovnopravni status), za polovični delovni čas pa je imel status zavarovanca po 1. odstavku 50. člena ZSDP-1. Po navedenem določilu je imel kot eden od staršev, ki neguje in varuje otroka do tretjega leta starosti, pravico do dela s krajšim delovnim časom od polnega. S tem je imel na podlagi 7. odstavka 50. člena ZSDP-1 pri delodajalcu pravico do plače po dejanski delovni obveznosti, Republika Slovenija pa mu je do polne delovne obveznosti zagotavljala plačilo socialnih prispevkov od sorazmernega dela minimalne plače. V navedenem spornem obdobju je torej tožnik imel delovnopravni status (kar vključuje tudi status zavarovanca po posebnih predpisih) za polovični delovni čas, za polovični delovni čas pa le status zavarovanca (zaradi plačevanja prispevkov za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje je imel tudi za to obdobje priznano zavarovalno...
VDSS Sodba Pdp 440/2017Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore31.08.2017redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog nesposobnosti - ne doseganje pričakovanih rezultatov dela - zavarovalni zastopnik - predhodno vprašanje - provizijski sistemProvizijski sistem plačila zavarovalnih zastopnikov in merjenje delovne uspešnosti na podlagi provizijskega sistema je zakonito. Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da provizijski sistem obračuna plače, pri katerem provizija dejansko vsebuje osnovno plačo in delovno uspešnost, dodatke in stroške ter druga plačila, ni v nasprotju s splošnimi načeli ureditve plač, saj zakon in ostali predpisi z delovnopravnega področja ne prepovedujejo odvisnosti višine plače od doseženih rezultatov dela oziroma obračuna in izplačila plače v obliki provizije. Stališče, da je opredelitev osnovne plače zastopnikov lahko odvisna od ustvarjenih provizij oziroma obračunana glede na dosežen procent realizacije, je bilo namreč že večkrat zavzeto v sodni praksi. Ob ugotovitvi, da tožnica v obdobju od septembra 2014 do februarja 2015 ni dosegla pričakovanih delovnih rezultatov, pri čemer za nedoseganje rezultatov niso podani objektivni razlogi, temveč so razlogi izključno...
VDSS Sodba Pdp 439/2017Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore31.08.2017redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti - zavarovalni zastopnik - pričakovani delovni rezultati - rok za podajo odpovedi - provizijski sistem - predhodno vprašanjeProvizijski sistem plačila zavarovalnih zastopnikov in merjenje delovne uspešnosti na podlagi provizijskega sistema je zakonito. Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da provizijski sistem obračuna plače, pri katerem provizija dejansko vsebuje osnovno plačo in delovno uspešnost, dodatke in stroške ter druga plačila, ni v nasprotju s splošnimi načeli ureditve plač, saj zakon in ostali predpisi z delovnopravnega področja ne prepovedujejo odvisnosti višine plače od doseženih rezultatov dela oziroma obračuna in izplačila plače v obliki provizije. Stališče, da je opredelitev osnovne plače zastopnikov lahko odvisna od ustvarjenih provizij oziroma obračunana glede na dosežen procent realizacije, je bilo namreč že večkrat zavzeto v sodni praksi. Ob ugotovitvi, da tožnik v obdobju od septembra 2014 do februarja 2015 ni dosegel pričakovanih delovnih rezultatov, pri čemer za nedoseganje rezultatov niso podani objektivni razlogi, temveč so razlogi izključno...
VDSS Sodba Pdp 132/2018Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore20.06.2018razrešitev s funkcije - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog nesposobnosti - pogodba o zaposlitvi za določen čas - zagovor - odpoklic poslovodje - vodilni delavecTo, da ZDR-1 glede razrešitve vodilnega delavca ne predvideva posebnega postopka, in da gre za odločitev, ki je v pristojnosti delodajalca, še ne daje podlage za zaključek o dopustni razrešitvi. Zmotno je stališče sodišča prve stopnje, da zagovor v obravnavani zadevi ni bil potreben. V posledici določenih razrešitev (npr. s funkcije ravnateljice zavoda po določbah ZZ) je sodna praksa res že zavzela stališče, da zagovor pred redno odpovedjo iz razloga nesposobnosti, ki je sledila (zakoniti) razrešitvi, ni potreben. Ključno je, da stranki v postopku odpovedi na sam razlog odpovedi ne moreta več vplivati, zato tudi zagovor ni potreben. Tako je bilo npr. v zadevi VIII Ips 114/2014, ko je imela razrešitev direktorja oziroma odpoklic poslovodje po 515. členu ZGD-1 za posledico neizpolnjevanje pogojev za opravljanje dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi. Vendar pa je v obravnavanem primeru pomembno to, da razrešitev tožnice s funkcije izvršilne direktorice uprave ni...
VDSS Sodba Pdp 434/2018Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore20.06.2018izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - elementi kaznivega dejanja - prevoz na delo in z dela - kaznivo dejanje goljufije - naklep - huda malomarnost - povračilo stroškov - obveščanje delodajalcaNa podlagi ugotovitev sodišča prve stopnje in sicer, da tožnik ni niti pomislil na to, da bi toženo stranko obvestil, da se na delo vozi z drugega naslova, kot ga je navedel toženi stranki, ter bi toženo stranko o tem obvestil, če bi se vozil dlje časa, ni bil ugotovljen tožnikov goljufivi namen (že) v začetku julija 2014 (ko naj bi se pričela renovacija hiše), da si pridobi protipravno premoženjsko korist v višini razlike med izplačanimi potnimi stroški za sporno relacijo. Zato kršitev po 1. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1 ni podana. Ugotovitev sodišča prve stopnje izključuje tudi naklep, s katerim naj bi tožnik huje kršil pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja v smislu 2. alineje prvega odstavka 110. člena ZDR-1. Pravilno pa je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je v ravnanju tožnika podana (vsaj) huda malomarnost glede hujšega kršenja pogodbenih in zakonskih pravic iz delovnega razmerja. Ker je pravilno ugotovljeno, da se tožnik...
VDSS Sodba Pdp 269/2018Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore13.09.2018stroški prevoza na delo in z dela - sprememba prebivališča - kolektivna pogodbaZDR je v 130. členu določal, da je delodajalec dolžan delavcu zagotoviti povračilo stroškov za prevoz na delo in z dela. Kolektivna pogodba trgovine dejavnosti iz leta 2006 pa je povračilo stroškov urejala v 80. členu in sicer, da je delavec upravičen do povračila stroškov za dneve prisotnosti na delu od kraja prebivališča določenega v pogodbi o zaposlitvi do sedeža delodajalca oziroma do kraja opravljanja dela (prvi odstavek); če pa delavec tekom trajanja delovnega razmerja spremeni prebivališče, s katerega prihaja na delo, mu delodajalec ni dolžan povrniti stroškov za prevoz na delo in z dela, če so ti višji, kot sta jih dogovorila s pogodbo o zaposlitvi, razen če se delavec in delodajalec ne dogovorita drugače (drugi odstavek). Navedena določba pomeni, da sprememba prebivališča delavca, ki ima za posledico povišanje stroškov prevoza na delo in z dela, ne vpliva na povračilo stroškov prevoza, ki izhaja iz kraja dogovorjenega s pogodbo o zaposlitvi. Dejstvo,...
VDSS Sodba in sklep Pdp 717/2017Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore01.02.2018nezakonita odpoved pogodbe o zaposlitvi - reintegracija - reparacija - neupravičena obogatitev - odpadla pravna podlaga - izrek sodbe - zavrnilni del - preizkus sodbe - absolutna bistvena kršitev določb postopkaSodišče prve stopnje je glede plačil, ki se nanašajo na čas od prenehanja delovnega razmerja do reintegracije (v posledici ugotovitve nezakonitosti te odpovedi na podlagi pravnomočne sodbe), pravilno uporabilo 190. člen OZ. Ta v prvem odstavku določa, da kdor je bil brez pravnega temelja obogaten na škodo drugega, je prejeto dolžan vrniti, če je to mogoče, sicer pa nadomestiti vrednost dosežene koristi. Na podlagi tretjega odstavka pa je tisti, ki nekaj prejme glede na podlago, ki je pozneje odpadla, dolžan prejeto vrniti. Zaradi sodbe Vrhovnega sodišča RS, s katero je bil zavrnjen zahtevek za ugotovitev nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi in s tem povezana reintegracijski in reparacijski zahtevek, je torej odpadla podlaga za priznanje delovnega razmerja v spornem času. Tožeča stranka je toženca 11. 12. 2013 pozvala na delo in ga nato z 12. 12. 2013 napotila na čakanje na delo na domu, dne 16. 12. 2013 pa mu je odpovedala pogodbo o zaposlitvi iz poslovnih...
VDSS sklep Pdp 422/2015Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore10.12.2015odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - plačilo odškodnine - vojak - izločitev sodnega izvedenca - bistvena kršitev določb postopkaAbsolutni razlog za izločitev izvedenca je po 2. točki 70. člena ZPP tudi njegova stalna ali začasna zaposlitev pri stranki. Za izvedenca pa zakon poleg izključitvenih razlogov določa tudi odklonilne razloge, ki jih opredeljuje z generalno klavzulo: izvedenec ne sme opravljati dolžnosti izvedenca, če so podane okoliščine, ki vzbujajo dvom o njegovi nepristranskosti (6. točka 70. člena ZPP). Izvedenec je bil v času, ko mu je bilo odrejeno izvedensko delo, zaposlen pri toženi stranki. Izvedensko mnenje pa je bil neposredno odločilen dokaz, na katerega se je sodišče oprlo pri določitvi tožnikovega soprispevka k nastanku škodnega dogodka, za katerega je bilo potrebno strokovno znanje, s katerim sodišče ni razpolagalo. Zato je odločitev sodišče prve stopnje o zavrnitvi predloga za izločitev izvedenca nepravilna in je pritožbeno sodišče pritožbama ugodilo, izpodbijano sodbo razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo odločanje.
VDSS sklep Pdp 616/2014Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore19.11.2014zavrženje tožbe - odškodninska odgovornost delavca - vojska - pravice in obveznosti med trajanjem pogodbe - premoženjska škoda - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlogTožnik je zoper ugotovitveni sklep tožene stranke, po katerem je dolžan plačati sorazmerni del stroškov usposabljanja za podčastnike v določeni višini, vložil ugovor, ki ga je drugostopenjski organ tožene stranke z odločbo zavrnil. Tožnik je v nadaljevanju v skladu s pravnim poukom pravilno in v predpisanem zakonskem roku uveljavil sodno varstvo in izpodbijal takšno odločitev pred sodiščem prve stopnje. V tožbi se je skliceval na dejstvo, da za odločitev o vrnitvi stroškov usposabljanja ni bilo tako dejanske kot pravne podlage. V konkretnem primeru je šlo za odločitev tožene stranke o pravici, obveznosti in odgovornosti tožnika iz delovnega razmerja, zato sodišče prve stopnje ni imelo pravne podlage, da je v sporu tožbo zavrglo.
VDSS sklep Pdp 802/2014Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore26.11.2014izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - rok za podajo odpovedi - dokazna ocena - zavrnitev dokaznega predloga - vnaprejšnja dokazna ocena - načelo kontradiktornosti - bistvena kršitev določb pravdnega postopkaTožnica je pregled sistema z izvedencem računalniške stroke predlagala v dokaz trditev glede vdora v računalniški sistem, oziroma trditve, da so v ta sistem lahko vstopale in uporabljale aplikacijo tudi tretje osebe, ki bi lahko posredovale napačne podatke (torej zaradi dokazovanja pomembnega dejstva, ki bi sodišče lahko privedlo do sklepa, da tožnica ni bila tista, ki je posredovala napačne podatke). Iz tega razloga ni pravilno stališče sodišča prve stopnje, da se ni potrebno opredeliti do navedb o nezakonitem vdoru v njen računalnik. Ocena nepotrebnosti dokaza s postavitvijo izvedenca zato v obravnavani zadevi pomeni nedopustno vnaprejšnjo dokazno oceno in s tem kršitev načela kontradiktornosti (8. točka drugega odstavka 339. člena ZPP).
VDSS sodba Pdp 599/2014Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore06.11.2014nagrada za uspešno poslovanje - stimulacija - zastaranjeSporna nagrada za uspešno poslovanje (stimulacija) bi morala biti tožniku izplačana do konca leta 2006 torej do 31. 12. 2006. Ker je tožnik šele 20. 11. 2012 pozval toženo stranko na izpolnitev obveznosti in nato vložil tožbo, je od dneva zapadlosti do prvega poziva toženi stranki preteklo več kot pet let, zato je ugovor zastaranja tožene stranke utemeljen (206. člen ZDR).
VDSS sodba Pdp 610/2014Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore25.09.2014pogodba o zaposlitvi za določen čas – zakoniti razlog - transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas - posledice nezakonito sklenjene pogodbe o zaposlitvi za določen čas - začasno povečan obseg delaTožena stranka je s tožnikom nezakonito sklepala pogodbe o zaposlitvi za določen čas, saj ni dokazala razloga za njihovo sklenitev (povečanega obsega dela). Zato se skladno s 54. členom ZDR (56. členom ZDR-1) šteje, da je tožnik s toženo stranko sklenil pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas.
VDSS sklep Pdp 695/2014Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore04.12.2014zavrženje tožbe - nedospele terjatve - plačaGlede na določila Zakona o načinu izplačila razlike v plači zaradi odprave tretje četrtine nesorazmerij v osnovnih plačah javnih uslužbencev (ZNIRPJU) obračun odprave tretje četrtine nesorazmerij v osnovnih plačah javnih uslužbencev zapade v plačilo konec januarja 2015. Z uveljavitvijo ZNIRPJU so dospele terjatve tožeče stranke postale nedospele. V primeru vtoževanja nedospelih terjatev se tožbeni zahtevek zavrne, ker sme sodišče toženi stranki naložiti, naj opravi določeno dajatev le tedaj, če je ta zapadla do konca glavne obravnave (1. odstavek 311. člena ZPP). Sodišče prve stopnje bi zato moralo o tožbenem zahtevku odločiti meritorno, ne pa tožbe zaradi pomanjkanja pravnega interesa zavreči.
VDSS sklep Pdp 696/2014Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore03.12.2014zavrženje tožbe - nedospele terjatve - plačaGlede na določila Zakona o načinu izplačila razlike v plači zaradi odprave tretje četrtine nesorazmerij v osnovnih plačah javnih uslužbencev (ZNIRPJU) obračun odprave tretje četrtine nesorazmerij v osnovnih plačah javnih uslužbencev zapade v plačilo konec januarja 2015. Z uveljavitvijo ZNIRPJU so dospele terjatve tožeče stranke postale nedospele. V primeru vtoževanja nedospelih terjatev se tožbeni zahtevek zavrne, ker sme sodišče toženi stranki naložiti, naj opravi določeno dajatev le tedaj, če je ta zapadla do konca glavne obravnave (1. odstavek 311. člena ZPP). Sodišče prve stopnje bi zato moralo o tožbenem zahtevku odločiti meritorno, ne pa tožbe zaradi pomanjkanja pravnega interesa zavreči.
VDSS sklep Pdp 831/2014Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore04.12.2014plačilo razlike plače - ustavitev postopka - umik tožbe - pravdni stroški - vrednost spornega predmeta - dolžina paricijskega roka - sklep o vrednosti spornega predmetaVrednost spornega predmeta v sporih premoženjske narave se določa glede na tožbeni zahtevek, kar izhaja iz določbe 39. člena ZPP, ki se na podlagi določbe 19. člena ZDSS-1 uporablja tudi v postopku pred delovnimi sodišči, ne pa glede na morebitno drugačno opredelitev te vrednosti s strani tožeče stranke. Neutemeljena je pritožba, da bi moralo sodišče izdati sklep o vrednosti spornega predmeta, saj sodišče izda tak sklep le v primeru, če se tožbeni zahtevek ne nanaša na denarni zahtevek, kar pa ni primer v tem individualnem delovnem sporu. Sodišče prve stopnje je za izpolnitev obveznosti za povrnitev pravdnih stroškov tožeči stranki določilo prekratek 8-dnevni paricijski rok. Tožeča stranka je namreč v priglasitvi pravdnih stroškov predlagala, da ji te stroške tožena stranka povrne v paricijskem roku 15 dni, zato bi sodišče prve stopnje moralo soditi v okviru postavljenega tožbenega zahtevka, kot to določa 2. člen ZPP.
VDSS sklep Pdp 870/2014Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore04.12.2014plačilo razlike plače - ustavitev postopka - umik tožbe - določitev vrednosti spornega predmetaSodišče prve stopnje je pri odmeri stroškov postopka kot vrednost spornega predmeta pravilno upoštevalo 20 mesečnih razlik v plači v določeni višini, saj je tožeča stranka za potrebe odmere nagrade za zastopanje izračun omejila na vsoto 20 bruto razlik, kar ni v nasprotju z določbo prvega odstavka 24. člena ZOdvT, po kateri se vrednost spornega predmeta določi po znesku zahtevanih dajatev, pri čemer vrednost predmeta ne sme presegati triletnega zneska dajatev.
VDSS sklep Pdp 888/2014Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore04.12.2014plačilo razlike plače - ustavitev postopka - umik tožbe - pravdni stroški - vrednost spornega predmeta - dolžina paricijskega roka - sklep o vrednosti spornega predmetaVrednost spornega predmeta v sporih premoženjske narave se določa glede na tožbeni zahtevek, kar izhaja iz določbe 39. člena ZPP, ki se na podlagi določbe 19. člena ZDSS-1 uporablja tudi v postopku pred delovnimi sodišči, ne pa glede na morebitno drugačno opredelitev te vrednosti s strani stranke. Neutemeljena je pritožba, da bi moralo sodišče izdati sklep o vrednosti spornega predmeta, saj sodišče izda tak sklep le v primeru, če se tožbeni zahtevek ne nanaša na denarni zahtevek, kar pa ni primer v tem individualnem delovnem sporu. Sodišče prve stopnje je za izpolnitev obveznosti za povrnitev pravdnih stroškov tožeči stranki določilo prekratek 8-dnevni paricijski rok. Tožeča stranka je namreč v priglasitvi pravdnih stroškov predlagala, da ji te stroške tožena stranka povrne v paricijskem roku 15 dni, zato bi sodišče prve stopnje moralo soditi v okviru postavljenega tožbenega zahtevka, kot to določa 2. člen ZPP.
VDSS sklep Pdp 896/2014Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore04.12.2014plačilo razlike plače - ustavitev postopka - umik tožbe - pravdni stroški - vrednost spornega predmeta - določitev vrednosti spornega predmeta - sklepSodišče prve stopnje je pravilno določilo vrednost spornega predmeta v višini 20 bruto razlik v plači, upoštevajoč v tožbi navedeno mesečno bruto razliko. Vendar o tem ne bi bilo potrebno odločiti v izreku izpodbijanega sklepa, pač pa v obrazložitvi. Sodišče namreč o vrednosti spornega predmeta odloči s sklepom le v primerih iz 31. člena ZST-1, če se pojavi utemeljen sum, da je stranka vrednost predmeta oziroma zahtevka ocenila prenizko, ko določi pravo vrednost za plačilo takse, ali pa ob pogojih iz 44. člena ZPP - ko se tožbeni zahtevek ne nanaša na denarni znesek, tožeča stranka pa je navedla očitno previsoko ali prenizko vrednost, ali tedaj, kadar je navedla le skupno vrednost spornega predmeta, čeprav je zoper isto toženo stranko uveljavljala več zahtevkov, pa niso podani pogoji iz 41. člena ZPP, tako da nastane vprašanje o stvarni pristojnosti ali pravici do revizije. V obravnavni zadevi ne gre za take primere. Tovrstni sklepi se izdajo le, če gre...
VDSS sklep Pdp 905/2014Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore04.12.2014pravdni stroški - umik tožbe - ustavitev postopka - vrednost spornega predmeta - določitev vrednosti spornega predmeta - plačilo razlike plače - pavšalni znesek za plačilo poštnih in telekomunikacijskih storitevVrednost spornega predmeta v sporih premoženjske narave se določa glede na tožbeni zahtevek (to je glede na vrednost glavnega zahtevka), kar izhaja tudi iz 1. odstavka 39. člena ZPP, ne pa glede na morebitno drugačno opredelitev te vrednosti s strani tožeče stranke (npr. v tožbi). ZOdvT v tar. št. 6002 določa pavšalni znesek za plačilo poštnih in telekomunikacijskih storitev v višini 20 % nagrade, vendar največ v znesku 20,00 EUR. Sodišče prve stopnje je tožeči stranki priznalo pavšalni znesek v višini 20,00 EUR, čeprav v konkretnem primeru znaša 20 % nagrade manj kot 20,00 EUR. Zato je pritožba v tem delu utemeljena.

Izberi vse|Izvozi izbrane