<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Višje delovno in socialno sodišče
Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore

VDSS sklep Pdp 96/2016
ECLI:SI:VDSS:2016:PDP.96.2016

Evidenčna številka:VDS0016057
Datum odločbe:24.03.2016
Senat:mag. Aleksandra Hočevar Vinski (preds.), Silva Donko (poroč.), Samo Puppis
Področje:DELOVNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
Institut:obnova postopka - zavrženje predloga - zmotna uporaba materialnega prava - nova dejstva - novi dokazi

Jedro

Nepravilen je zaključek sodišča prve stopnje, da je predlog za obnovo postopka tožene stranke nedovoljen na podlagi 2. odstavka 395. člena ZPP, ker so nova dejstva, na katere se sklicuje tožena stranka (da je tožnica dne 17. 9. 2015 podpisala pogodbo o zaposlitvi za delovno mesto svetovalec v Službi A.), obstajala že pred pravnomočnostjo delne sodbe in bi jih torej tožena stranka lahko uveljavljala, še preden je bil prejšnji postopek končan s pravnomočno sodno odločbo. Nova dejstva in novi dokazi morajo biti takšni, da bi lahko bila na njihovi podlagi izdana za predlagatelja obnove ugodnejša odločba, če bi bila ta dejstva znana oziroma če bi bili ti dokazi uporabljeni v prejšnjem postopku. Sodišče prve stopnje je dne 10. 11. 2014 izdalo delno sodbo, s katero je ugotovilo, da ima tožnica s toženo stranko sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas od 29. 6. 2006 dalje in odločilo o povračilu stroškov predsodnega postopka. Tožena stranka se torej sklicuje na novo dejstvo, ki je nastopilo po koncu postopka na prvi stopnji in po roku za pritožbo. Ker je sodišče prve stopnje zaradi napačne uporabe materialnega prava predlog za obnovo postopka zavrglo na podlagi 2. odstavka 395. člena ZPP, se ni opredelilo, ali predstavlja zatrjevano novo dejstvo tudi obnovitveni razlog in ni opravilo vsebinskega preizkusa, ali bi zatrjevano novo dejstvo lahko privedlo do izdaje za stranko ugodnejše odločbe, če bi bilo to dejstvo znano že v prvotnem postopku. Zato je pritožbeno sodišče sklep sodišča prve stopnje razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrglo predlog tožene stranke za obnovo postopka, pravnomočno končanega s sodbo sodišča druge stopnje Pdp 76/2015 z dne 8. 10. 2015, v zvezi z delno sodbo sodišča prve stopnje z dne 10. 11. 2016. Z delno sodbo je sodišče kot nezakonito odpravilo sklep tožene stranke z dne 25. 7. 2013 in sklep Komisije za pritožbe iz delovnega razmerja pri Vladi RS z dne 16. 10. 2013 ter ugotovilo, da ima tožnica s toženo stranko sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas od 29. 6. 2006 dalje in toženi stranki naložilo povračilo stroškov predsodnega postopka v višini 727,50 EUR s pripadki. Po pritožbi tožene stranke je pritožbeno sodišče s sodbo Pdp 76/2015 z dne 8. 10. 2015, sodbo sodišča prve stopnje delno spremenilo in sicer tako, da je zavrnilo zahtevek, ki se je nanašal na povrnitev stroškov predsodnega postopka v višini 727,50 EUR, v preostalem pa je pritožbo zavrnilo in potrdilo delno sodbo sodišča prve stopnje. Delna sodba je postala pravnomočna dne 8. 10. 2015. Sodišče prve stopnje je zahtevo za obnovo postopka tožene stranke obravnavalo po določbi 10. točke 394. člena ZPP in ugotovilo, da ni izpolnjen pogoj, določen v 2. odstavku 395. člena ZPP in sicer, da se sme dovoliti obnova postopka, če stranka okoliščin (novih dejstev) ni mogla uveljaviti brez svoje krivde, preden je bil postopek končan s pravnomočno odločbo. Zaključilo je, da je tožena stranka v konkretnem primeru nova dejstva, povezana s sklenitvijo pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas, lahko uveljavljala preden je bil postopek končan s pravnomočno sodbo.

2. Zoper sklep sodišča prve stopnje se pritožuje tožena stranka zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Tožena stranka je že v predlogu za obnovo postopka izpostavila, da gre za nova dejstva, ki niso nastala do konca glavne obravnave, pač pa po zaključku glavne obravnave in da je sodna praksa Vrhovnega sodišča RS že potrdila, da gre v takem primeru lahko za obnovitveni razlog, saj gre za novo dejstvo, ki je nastalo po koncu postopka na prvi stopnji, sodišče pa sodi o tedaj obstoječih pravnih razmerjih, ne o bodočih in zaradi tega ni mogoče upoštevati novot, nastalih po zaključku glavne obravnave (VS RS opr. št. VIII Ips 21/2015 z dne 8. 9. 2015, sklep VS RS opr. št. VIII Ips 517/2007 z dne 12. 1. 2019). Če gre torej za novo dejstvo, ki je nastalo do pravnomočnosti, gre v smislu citiranih odločitev VS RS, za obnovitveni razlog. Sodišče prve stopnje pa po mnenju pritožbe tudi ni upoštevalo 2. odstavka 396. člena ZPP, na katerega se je tožena stranka prav tako sklicevala v predlogu za obnovo postopka, zato je bistveno kršilo določbe pravdnega postopka iz 1. odstavka 339. člena ZPP. Tožena stranka je prav iz razloga, da se ji ne bi očitalo, da bi že prej lahko zatrjevala nova dejstva in predlagala nove dokaze (čeprav so ti nastali po zaključku glavne obravnave, vendar pred nastopom pravnomočnosti prvostopenjske delne sodbe) iz previdnosti sodišče seznanila z novimi dejstvi (s pripravljalno vlogo z dne 30. 9. 2015) pred pravnomočnostjo delne sodbe, vendar je bila takrat delna sodba že v pritožbeni presoji. Po mnenju pritožbe ni enotne sodne prakse in se, po eni strani izpostavlja pravnomočnost prvostopenjske sodbe, torej nastanek dejstev pred pravnomočnostjo prvostopenjske sodbe, po drugi strani pa do zaključka glavne obravnave, zato se postavlja vprašanje, ali je torej tako dejstvo treba oziroma možno uveljaviti v revizijskem postopku ali pa je tako dejstvo lahko obnovitveni razlog.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Na podlagi 2. odstavka 350. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 366. člena ZPP je pritožbeno sodišče izpodbijani sklep preizkusilo v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem pa po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7. in 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje ter 12. in 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri tem je pritožbeno sodišče ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni pravilno oprlo svojo odločitev o zavrženju predloga za obnovo postopka na določbo 1. odstavka 398. člena ZPP.

5. Na podlagi 398. člena ZPP zavrže predsednik senata brez naroka prepozen, nepopoln ali nedovoljen predlog za obnovo postopka. Gre za formalni abstraktni preizkus predloga za obnovo, še predno se ta vroči nasprotni stranki, ki ga ZPP omejuje na preizkus pravočasnosti predloga, v smislu 396. člena ZPP, preizkus popolnosti v smislu 2. odstavka 397. člena in preizkus dovoljenosti predloga za obnovo postopka v smislu 395. člena ZPP. Vsebinski preizkus, ali bi zatrjevana nova dejstva in novi dokazi v zvezi z njimi lahko privedli do izdaje za stranko ugodnejše odločbe, če bi bila ta dejstva in dokazi znani že v prvem postopku, torej preizkus novih dejstev in dokazov z vidika 10. točke 394. člena ZPP, pa ni predmet predhodnega formalnega preizkusa predloga za obnovo. Ta preizkus sodišče opravi v drugi fazi, po vročitvi pravočasnega, popolnega in dovoljenega predloga za obnovo nasprotni stranki in po neposrednem preizkusu obstoja in pomena zatrjevanih novih dejstev in dokazov na naroku, v smislu določb 2. in 3. odstavka 398. člena ter 399. člena ZPP. Po določbi 10. točke 1. odstavka 394. člena ZPP se lahko pravnomočno končan postopek obnovi, če stranka izve za nova dejstva ali pa najde ali pridobi možnost uporabiti nova dejstva, na podlagi katerih bi bila lahko izdana zanjo ugodnejša odločba, če bi bila ta dejstva oziroma če bi bili ti dokazi uporabljeni v prejšnjem postopku.

6. Tožena stranka je dne 4. 12. 2015 vložila predlog za obnovo postopka, v katerem je navajala, da so v času, od izdaje prvostopenjske delne sodbe dne 10. 11. 2014 pa do vročitve sodbe pritožbenega sodišča dne 4. 11. 2015, nastala nova dejstva v smislu 10. točke 394. člena Zakona o pravdnem postopku, saj je bila tožnica izbrana kot strokovno najbolj usposobljena kandidatka na javnem natečaju za zasedbo prostega uradniškega delovnega mesta svetovalec v Službi A. in je s toženo stranko dne 17. 9. 2015 podpisala pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas. Tožena stranka je navedla, da so nova dejstva sicer nastala po zaključku glavne obravnave, vendar še preden je postala delna sodba pravnomočna (10. 11. 2015). Sodišče prve stopnje je predlog za obnovo postopka zavrglo z obrazložitvijo, da je tožena stranka navedena dejstva zatrjevala že v pripravljalni vlogi dne 30. 9. 2015, torej v času pred pravnomočnostjo delne sodbe in zato ni izpolnjen pogoj določen v 2. odstavku 395. člena ZPP, da se sme dovoliti obnova samo, če stranka okoliščin (novih dejstev) ni mogla uveljavljati brez svoje krivde, preden je bil postopek končan s pravnomočno odločbo in ker bi tožena stranka nova dejstva povezana s sklenitvijo pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas lahko uveljavljala pred pravnomočnostjo sodbe (oziroma jih je tudi uveljavljala).

7. Nepravilen je zaključek sodišča prve stopnje, da je predlog za obnovo postopka tožene stranke nedovoljen na podlagi 2. odstavka 395. člena ZPP, ker so nova dejstva, na katere se sklicuje tožena stranka (da je tožnica dne 17. 9. 2015 podpisala pogodbo o zaposlitvi za delovno mesto svetovalec v Službi A.) obstajala že pred pravnomočnostjo delne sodbe in bi jih torej tožena stranka lahko uveljavljala še preden je bil prejšnji postopek končan s pravnomočno sodno odločbo. Nova dejstva in novi dokazi morajo biti takšni, da bi lahko bila, na njihovi podlagi, izdana za predlagatelja obnove ugodnejša odločba, če bi bila ta dejstva oziroma, če bi bili ti dokazi uporabljeni v prejšnjem postopku. Sodišče prve stopnje je dne 10. 11. 2014 izdalo delno sodbo, s katero je ugotovilo, da ima tožnica s toženo stranko sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas od 29. 6. 2006 dalje in odločilo o povračilu stroškov predsodnega postopka. Tožena stranka se torej sklicuje na novo dejstvo, ki je nastopilo po koncu postopka na prvi stopnji in po roku za pritožbo.

8. Ker je sodišče prve stopnje zaradi napačne uporabe materialnega prava predlog za obnovo postopka zavrglo na podlagi 2. odstavka 395. člena ZPP in se ni opredelilo ali predstavlja zatrjevano novo dejstvo tudi obnovitveni razlog in ni opravilo vsebinskega preizkusa ali bi zatrjevano novo dejstvo lahko privedlo do izdaje za stranko ugodnejše odločbe, če bi bilo to dejstvo znano že v prvotnem postopku, torej preizkusa novih dejstev in dokazov z vidika 10. točke 394. člena ZPP, je pritožbeno sodišče sklep sodišča prve stopnje razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje, da opravi vsebinski preizkus predloga za obnovo postopka. Pri tem naj sodišče prve stopnje upošteva, da je z delno sodbo sodišča prve stopnje bilo odločeno le o transformaciji delovnega razmerja tožnice in da bo o nadaljnjih zahtevkih tožnice (reparaciji, reintegraciji), sodišče prve stopnje odločalo s končno odločbo.

9. Na podlagi 365. člena ZPP je pritožbeno sodišče sklep sodišča prve stopnje razveljavilo in zadevo vrnilo v nov postopek sodišču prve stopnje.


Zveza:

ZPP člen 394, 394/1, 394/1, 394/1-10, 395, 395/2, 396, 397, 397/2, 398, 398/2, 398/3, 399.
Datum zadnje spremembe:
15.11.2016

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExMzk5ODY2