<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Višje delovno in socialno sodišče
Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore

VDSS sodba Pdp 1084/2015
ECLI:SI:VDSS:2016:PDP.1084.2015

Evidenčna številka:VDS0015711
Datum odločbe:25.02.2016
Senat:Biserka Kogej Dmitrovič (preds.), mag. Aleksandra Hočevar Vinski (poroč.), Silva Donko
Področje:DELOVNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
Institut:razveljavitev sodne poravnave - razlogi - vračilo zneska

Jedro

Sodna poravnava ima učinke pravnomočne sodne odločbe, zato je za njeno razveljavitev predvideno posebno izredno pravno sredstvo, tožba za razveljavitev sodne poravnave, glede katere so poleg procesnih razlogov predvideni tudi izpodbojni razlogi materialnopravne narave. Ti so podani, če je bila sodna poravnava sklenjena v zmoti ali pod vplivom sile ali zvijače . Da je zmota lahko upoštevna, mora biti bistvena in opravičljiva.

Navedbe tožeče stranke, da se je za sklenitev sodne poravnave v zadevi Pd 377/2012 dne 5. 3. 2014 odločila zaradi izdaje sodbe istega sodišča Pd 329/2012 z dne 10. 12. 2013 v podobnem primeru, v katerem ji je bilo naloženo plačilo dnevnic, niso takšne okoliščine, ki bi se po običajih v prometu ali po namenu strank lahko štele kot odločilne za sklenitev sodne poravnave. Tožeča stranka sama je zoper navedeno sodbo vložila pritožbo, pa ni počakala do odločitve pritožbenega sodišča, ampak je v vmesnem času sklenila sporno sodno poravnavo. Zmota tožeče stranke ni bila bistvena, pa tudi opravičljiva ne, saj tožeča stranka neutemeljeno poudarja, da je s tem, ko se je zanesla na pravilnost sodbe Pd 329/2012 (ki je bila kasneje razveljavljena) pri sklepanju sodne poravnave ravnala s skrbnostjo, ki se zahteva v prometu.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožeča stranka krije sama svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek na razveljavitev sodne poravnave Delovnega sodišča v Mariboru, Oddelka v Murski Soboti, opr. št. Pd 337/2012 z dne 5. 3. 2014. Zavrnilo je tudi tožbeni zahtevek, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki plačati 3.020,89 EUR, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva vložitve tožbe dalje do plačila. Zavrnilo je tudi stroškovni zahtevek tožeče stranke ter ji naložilo povračilo stroškov postopka tožene stranke v znesku 186,25 EUR, v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi dalje do plačila.

2. Zoper sodbo, ki predstavlja deloma odločitev o izrednem pravnem sredstvu (tožbi na razveljavitev sodne poravnave), deloma pa odločitev o tožbi (na vračilo zneska, plačanega po sodni poravnavi), se pritožuje tožeča stranka. Uveljavlja pritožbena razloga zmotne ugotovitve dejanskega stanja ter bistvenih kršitev določb pravdnega postopka. Navaja, da je sodišče napačno ugotovilo, da ob sklenitvi sodne poravnave v zadevi Pd 337/2012 ni bila v zmoti. Kršilo je tudi 14. točko 2. odstavka 339. člena ZPP, saj je odločitev glede odločilnih dejstev pomanjkljiva do te mere, da se ne da preizkusiti. Ni pojasnjeno, zakaj meni, da med napačno odločitvijo sodišča v zadevi Pd 392/2012 in zatrjevano zmoto ni vzročne povezave. Tožeča stranka je bila v zmoti glede obveznosti za plačilo dnevnic, razlog za zmoto pa je bila navedena sodba, ki je bila kasneje razveljavljena. Zmota je bila bistvena, saj če bi vedela, da delavec ni upravičen do plačila dnevnic, ne bi sklenila sodne poravnave. Pri sklepanju poravnave je ravnala s skrbnostjo, saj se je za sklenitev poravnave odločila zato, ker je sodišče v identični zadevi razsodilo, da mora delavcu dnevnice plačati. Torej je sodišče pri njej povzročilo zmoto. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku ugodi oziroma, da izpodbijano sodbo razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Priglaša pritožbene stroške.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. V predmetnem sporu gre deloma za odločitev o izrednem pravnem sredstvu (tožba za razveljavitev sodne poravnave), deloma za odločitev o tožbi za povračilo zneska, plačanega po sodni poravnavi. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano odločitev v mejah uveljavljanih pritožbenih razlogov, pri čemer je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve postopka iz 2. odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nasl.) ter na pravilno uporabo materialnega prava. Ugotovilo je, da sodišče prve stopnje ni storilo nobenih bistvenih kršitev pravil postopka, da je pravilno uporabilo materialno pravo in s tem v zvezi tudi pravilno ugotovilo odločilna dejstva.

5. To, da sodišče prve stopnje ni sledilo zatrjevanju tožeče stranke o relevantni vzročnosti med sodbo Pd 329/2012 in njeno odločitvijo za sklenitev sodne poravnave v zadevi Pd 337/2012, ne pomeni, da izpodbijana sodba ne vsebuje razlogov o odločilnih dejstvih. Ker sodba tudi sicer nima pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne bi mogla preizkusiti, ni podana kršitev 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

6. Tožeča stranka navaja, da je v zadevi Pd 337/2012 sklenila sodno poravnavo zato, ker je bila v istovrstnem sporu zoper njo izdana ugodilna sodba Pd 329/2012. Ker je bila ta sodba s sklepom pritožbenega sodišča Pdp 246/2014 z dne 31. 7. 2014 razveljavljena, uveljavlja zmoto kot razlog za razveljavitev sodne poravnave.

7. Sodna poravnava ima učinke pravnomočne sodne odločbe, zato je za njeno razveljavitev predvideno posebno izredno pravno sredstvo, tožba za razveljavitev sodne poravnave, glede katere so poleg procesnih razlogov predvideni tudi izpodbojni razlogi materialnopravne narave. Ti so podani, če je bila sodna poravnava sklenjena v zmoti ali pod vplivom sile ali zvijače (1. točka drugega odstavka 392. člena ZPP). Napake volje pri sklepanju sodne poravnave se presojajo po pravilih Obligacijskega zakonika (OZ, Ur. l. RS, št. 83/2001 in nasl.). Da je zmota lahko upoštevna, mora biti bistvena in opravičljiva. Zmota je bistvena, če se nanaša na bistvene lastnosti predmeta, na osebo, s katero se sklepa dogovor, ali na okoliščine, ki se po običajih v prometu ali po namenu strank štejejo za odločilne. Zmota ni opravičljiva, če stranka pri sklenitvi ni ravnala s skrbnostjo, ki se zahteva v prometu (46. člen OZ). Tudi nagibi, iz katerih je bila pogodba sklenjena, ne vplivajo na njeno veljavnost (40. člen OZ).

8. Navedbe tožeče stranke, da se je za sklenitev sodne poravnave v zadevi Pd 377/2012 dne 5. 3. 2014 odločila zaradi izdaje sodbe istega sodišča Pd 329/2012 z dne 10. 12. 2013 v podobnem primeru, v katerem ji je bilo naloženo plačilo dnevnic, niso takšne okoliščine, ki bi se po običajih v prometu ali po namenu strank lahko štele kot odločilne za sklenitev sodne poravnave. Nenazadnje je bila celo sama tožeča stranka tista, ki je zoper navedeno sodbo vložila pritožbo, torej redno pravno sredstvo, pa ni počakala do odločitve pritožbenega sodišča, ampak je v vmesnem času sklenila sporno sodno poravnavo. Zmota tožeče stranke ni bila bistvena, pa tudi opravičljiva ne, saj tožeča stranka neutemeljeno poudarja, da je s tem, ko se je zanesla na pravilnost sodbe Pd 329/2012 pri sklepanju sodne poravnave ravnala s skrbnostjo, ki se zahteva v prometu. Zanesti se na pravilnost sodbe sodišča prve stopnje, ki je ob tem še pod pritožbo, ne kaže na relevantnost zmote, ki bi lahko privedla do razveljavitve sodne poravnave. Namen sklepanja sodnih poravnav je ravno v tem, da pravdni stranki spor rešita z vzajemnim popuščanjem (bodisi zaradi negotovega izida spora, zaradi znižanja stroškov postopka, v izogib trajanju pravde ipd.).

9. To, da je pritožbeno sodišče s sklepom Pdp 246/2014 z dne 31. 7. 2014 pritožbi ugodilo in sodbo Pd 329/2012 razveljavilo, da se je torej navedena sodba kasneje, v času po sklenitvi sodne poravnave, izkazala za napačno, ne more vplivati na presojo, ali je bila zmota tožeče stranke dne 5. 3. 2014 upoštevna ali ne. Za presojo zmote so ključne okoliščine, obstoječe v času sklepanja sodne poravnave. Odločitev pritožbenega sodišča je pomembna predvsem za presojo pravočasnosti tožbe za razveljavitev sodne poravnave, ki se lahko vloži v treh mesecih od dneva, ko je stranka zvedela za razlog za razveljavitev. Tožeči stranki je bila sodba pritožbenega sodišča vročena dne 20. 8. 2014, kar pomeni, da je tožba za razveljavitev sodne poravnave, vložena 19. 11. 2014, pravočasna.

10. Ker je sodišče prve stopnje izpodbijano sodno poravnavo pravilno obdržalo v veljavi, je posledično pravilno zavrnilo tudi zahtevek tožeče stranke na vračilo zneska, ki ga je tožencu plačala po sklenjeni sodni poravnavi, saj podlaga plačila ni odpadla (190. člen OZ).

11. Ker je pritožbeno sodišče ugotovilo, da niso podani uveljavljani pritožbeni razlogi niti razlogi, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo tožeče stranke zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

12. Tožeča stranka krije sama svoje pritožbene stroške (154., 165. člen ZPP).


Zveza:

ZPP člen 392, 392/2, 392/2-1. OZ člen 40, 46.
Datum zadnje spremembe:
03.10.2016

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExMzk4MDQy