<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Višje delovno in socialno sodišče
Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore

VDSS sodba Pdp 1052/2015
ECLI:SI:VDSS:2016:PDP.1052.2015

Evidenčna številka:VDS0015651
Datum odločbe:18.02.2016
Senat:Samo Puppis (preds.), mag. Aleksandra Hočevar Vinski, Silva Donko
Področje:DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI
Institut:redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog- reorganizacija - objava spremembe sistemizacije

Jedro

Pogoj za veljavnost Pravilnika o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest je njegova pravilna objava. Po 66. členu ZLS morajo biti statut in drugi predpisi občine objavljeni, veljati pa začnejo petnajsti dan po objavi, če ni v njih drugače določeno. V 26. členu Pravilnika je bilo določeno, da se objavi na oglasni deski občinske uprave in začne veljati 16. 12. 2014. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da je bil Pravilnik objavljen na način, ki je omogočil seznanitev s sprejetjem sprememb sistemizacije – skladno z zahtevo iz 5. člena Uredbe o notranji organizaciji, sistemizaciji, delovnih mestih in nazivih v organih javne uprave in v pravosodnih organih. Pritožbeno sodišče se strinja z dokazno oceno sodišča prve stopnje, da je Pravilnik bil objavljen na oglasni deski, četudi sta očitno pri toženi stranki obstajali dve oglasni deski, ena v nadstropju, ena v pritličju. Nova županja je, za razliko od bivšega župana, ki je uporabljal oglasno desko v nadstropju, uporabila oglasno desko v pritličju. Sodišče prve stopnje je jasno obrazložilo, zakaj je dalo večjo težo izpovedi županje in dveh prič, ki sta potrdili objavo Pravilnika v pritličju, kot pa izpovedi tožnice ter dveh prič (ki ju tožnica izpostavlja v pritožbi), da Pravilnik sploh ni bil objavljen, saj so tožnica in priči očitno spremljali le objave na oglasni deski v nadstropju.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba sodišča prve stopnje potrdi.

II. Tožeča stranka krije sama svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek, ki se glasi:„1. Redna odpoved pogodbe o zaposlitvi, podana s sklepom županje Občine A., št. ..., z dne 26. 1. 2015, da se tožnici, razporejeni na delovnem mestu analitik VII/1 za nedoločen čas, iz poslovnih razlogov redno odpove pogodba o zaposlitvi št. ..., z dne 14. 7. 2006, z vsemi aneksi k pogodbi o zaposlitvi, in Sklep Vlade RS Komisije za pritožbe iz delovnega razmerja št. ... z dne 25. 2. 2015, se kot nezakonita razveljavita. 2. Ugotovi se, da tožnici delovno razmerje pri toženi stranki ni prenehalo in še traja, tožena stranka pa je dolžna tožnico pozvati in vrniti na delovno mesto analitik VII/1, jo za obdobje od prenehanja delovnega razmerja do vrnitve na delo prijaviti v zavarovanje za vpis v matično evidenco pri ZPIZ, ji za isto obdobje obračunati bruto zneske mesečnih nadomestil plač, upoštevaje bruto plačo, ki bi ji bila izplačana, če bi delala pri toženi stranki, plačati od tako obračunanih zneskov predpisane davke in prispevke ter tožnici izplačati mesečne zneske nadomestil plač z zakonskimi zamudnimi obrestmi od vsakega 18. dne v mesecu za pretekli mesec do plačila. 3. Tožena stranka je dolžna tožnici povrniti stroške postopka, v roku 8 dni od prejema sodbe, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka dalje do plačila.“

2. Zoper sodbo se pritožuje tožnica iz vseh treh pritožbenih razlogov po 338. členu ZPP. Navaja, da zaposleni in občinski svet niso bili seznanjeni z analizo delovnih opravil niti s spremembami akta o sistemizaciji delovnih mest. Vse naloge in opravila, ki so objavljena za novo uradniško delovno mesto svetovalec za družbene dejavnosti, je tožnica že opravljala. Zato ne gre za spremembo v organiziranosti. Ima opravljen tudi izpit iz upravnega postopka, torej bi upravne postopke lahko še nadalje vodila. Tožnica in priči B.B. ter C.C. so povedali, da so prav zaradi obvestila županje, da bo spremenila sistemizacijo, spremljali oglasne deske in preverjali, če je akt objavljen. Županja je povedala, da akta ni vročala nobenemu od delavcev osebno. Ni podan razlog za odpoved, saj novi akt ne določa del, ki jih tožnica dejansko ne bi opravljala že po starem aktu. Nebistveno je, če je bilo vodenje upravnih postopkov vpisano v stari akt ali ne. Bistveno je, da je to dejansko delala. Ker odpoved navaja samo reorganizacijo glede uradniških in strokovno - tehničnih del, v odgovoru na tožbo pa je navedeno, da strokovno - tehnični delavci niso pooblaščeni za vodenje upravnih postopkov, razlog odpovedi ni zakonit. Ni šlo za spremembo organizacije, saj je obseg dela ostal enak. Razlika je le v tem, da pri opisu del tožnice niso bili navedeni upravni postopki, čeprav je to dejansko delala. Za novo delovno mesto je predvidena drugačna smer izobrazbe. Delodajalec mora predlog splošnega akta pred sprejemom posredovati v mnenje svetu delavcev oziroma delavskemu zaupniku. Delavcem je bila kršena pravica do seznanitve s predlogom akta kot tudi pravica do seznanitve s samim aktom. Dejstvo, da gre za navidezno spremembo akta, potrjuje tudi hitrost njegovega sprejemanja. S postopkom je županja začela 11. 12. 2014, akt objavila 12. 12. 2014 in ga snela 16. 12. 2014. Upravni postopki, ki jih je vodila, so bili enostavni postopki. Prepričana je, da jih lahko vodi tudi strokovno - tehnični delavec. Sprememba delovnega mesta v uradniško tako niti ni bila potrebna. O tem se sodišče ni izreklo, izhaja pa to dejstvo iz zakonskih podlag. Županja sicer lahko spremeni neko delo iz strokovno-tehničnega delovnega mesta v uradniško delovno mesto, a je prepričana, da sprememba zgolj zaradi vodenja upravnih postopkov ne more biti zakonita podlaga za odpoved iz poslovnega razloga. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku v celoti ugodi, ali pa izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Priglaša pritožbene stroške.

3. Tožena stranka je vložila odgovor na pritožbo. Predlaga zavrnitev pritožbe.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je izpodbijano sodbo preizkusilo v mejah uveljavljanih pritožbenih razlogov, pri čemer je po uradni dolžnosti pazilo na absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 2. odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nasl.) in na pravilno uporabo materialnega prava. Ugotovilo je, da sodišče prve stopnje ni storilo nobenih postopkovnih kršitev, da je pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje ter pravilno uporabilo materialno pravo. Pritožbeno sodišče se strinja z dejanskimi ugotovitvami in materialnopravnim razlogovanjem sodišča prve stopnje.

6. Tožena stranka je tožnici, zaposleni na delovnem mestu analitik VII/1, s sklepom z dne 26. 1. 2015 redno odpovedala pogodbo o zaposlitvi iz poslovnih razlogov. V obrazložitvi sklepa je navedeno, da je županja zaradi potrebe po drugačni, smotrnejši organiziranosti dela uvedla postopek reorganizacije. Na podlagi analize delovnih opravil je bilo ugotovljeno, da je v občinski upravi potrebno sistemizirati štiri delovna mesta, od tega tri uradniška in eno strokovno - tehnično delovno mesto. Na tej podlagi je bil sprejet Pravilnik o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest z dne 12. 12. 2014, ki je stopil v veljavo 16. 12. 2014 (B7; v nadaljevanju: Pravilnik), s katerim je bilo ukinjeno strokovno - tehnično delovno mesto analitik VII/1. Tožena stranka je v skladu z 158. členom Zakona o javnih uslužbencih (ZJU, Ur. l. RS, št. 56/2002 in nasl.) preverila možnosti za tožničino premestitev (vključno z uvrstitvijo na interni trg dela) ter njeno prekvalifikacijo oziroma dokvalifikacijo in ugotovila, da ohranitev tožničine zaposlitve v tem smislu ni bila možna.

7. Tožničino pritožbo zoper ta sklep je Komisija Vlade RS za pritožbe iz delovnega razmerja s sklepom z dne 25. 2. 2015 zavrnila, kar je tudi natančno obrazložila. Navedla je, da je bila k predlogu reorganizacije v skladu s 5. odstavkom 156. člena ZJU priložena obrazložitev reorganizacije z dne 11. 12. 2014, katere bistvo je sprememba števila in strukture delovnih mest, med drugim ukinitev strokovno - tehničnega delovnega mesta analitik VII/1, namesto tega pa sistemiziranje uradniškega delovnega mesta svetovalec za družbene dejavnosti. Ker pri toženi stranki ni reprezentativnega sindikata, predstojnik ni bil dolžan predložiti reorganizacije v mnenje sindikatu. Komisija je na podlagi dveh uradnih zaznamkov z dne 12. 12. 2014 in 17. 12. 2014 ugotovila, da je bil Pravilnik 12. 12. 2014 objavljen na oglasni deski tožene stranke in je v skladu s 26. členom Pravilnika pričel veljati 16. 12. 2014. Komisija je obrazložila tudi spremenjeno organizacijo. V zvezi s tem je poudarila, da je naloga vodenje in odločanje v najzahtevnejših upravnih postopkih ključna razlika med nalogami strokovno - tehničnega delovnega mesta analitik VII/1 in nalogami uradniškega delovnega mesta svetovalec za družbene dejavnosti. Uslužbenec na strokovno - tehničnem delovnem mestu namreč lahko, poleg spremljajočih del, opravlja zgolj enostavna upravna opravila, ne pa tudi nalog vodenja in odločanja v upravnih postopkih. Premestitev strokovno - tehničnega uslužbenca na uradniško delovno mesto ni možna brez javnega natečaja. Komisija je zaključila, da sta izpolnjena oba pogoja, tako reorganizacija zaradi ukinitve delovnega mesta kot nemožnost premestitve, zato je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga zakonita.

8. Iz povzetih obrazložitev obeh sklepov, ki skupaj predstavljata obrazložitev redne odpovedi iz poslovnega razloga, je razvidno, da ne drži pritožbena navedba, da je tožena stranka šele v pravdi obrazložila dejanski razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi (2. odstavek 87. člena Zakona o delovnih razmerjih - ZDR-1, Ur. l. RS, št. 21/2013 in nasl.), in sicer da strokovno - tehnični delavci niso pooblaščeni za vodenje upravnih postopkov, saj je to izrecno obrazloženo v sklepu komisije.

9. Po 156. členu ZJU (z naslovom Redna odpoved iz poslovnih razlogov) se glede razlogov za redno odpoved delodajalca iz poslovnih razlogov ne uporabljajo določbe ZDR-1, temveč določbe ZJU. Javnemu uslužbencu lahko delovno razmerje preneha iz poslovnega razloga zaradi zmanjšanja obsega javnih nalog, privatizacije javnih nalog, iz organizacijskih, strukturnih, javnofinančnih ali podobnih razlogov. Podlaga za ugotovitev razloga za prenehanje delovnega razmerja je sprememba akta o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest (reorganizacija). Reorganizaciji mora biti priložena obrazložitev, s katero mora predstojnik seznaniti reprezentativne sindikate v organu, ki lahko dajo k analizi delovnih opravil in delovnih postopkov mnenje.

10. Pri toženi stranki ni bilo reprezentativnega sindikata, zato je odpadla njena obveznost predložitve Reorganizacije občinske uprave z dne 11. 12. 2014 v mnenje sindikatu. Iz istega razloga tudi ni bila dolžna ravnati po 26. členu ZJU, po katerem mora predstojnik pred sprejetjem splošnega akta, ki vpliva na pravice oziroma obveznosti javnih uslužbencev, omogočiti reprezentativnemu sindikatu, ki deluje v organu, da poda mnenje. Tožnica v pritožbi neutemeljeno opozarja na obveznost delodajalca, da mora omogočiti zaposlenim seznanitev z veljavnimi splošnimi akti (šesti odstavek 10. člena ZDR-1). Tožnica namreč niti ne uveljavlja, da ni bila seznanjena z veljavnim aktom, kar tudi sicer ne bi moglo privesti do razveljavitve izpodbijanih sklepov, ampak uveljavlja kršitve glede seznanitve iz časa pred uveljavitvijo Pravilnika. Vendar pa za veljavnost Pravilnika ni pomembno, ali so bili vsi zaposleni oziroma predvsem tožnica seznanjeni z analizo delovnih opravil. Pogoj za veljavnost Pravilnika tudi ni bila seznanitev občinskega sveta s predvideno spremembo akta. Četudi je to po 29. členu Zakona o lokalni samoupravi (ZLS, UR. l. RS, št. 72/93 in nasl.) najvišji organ odločanja o zadevah v okviru pravic in dolžnosti občine, njegova predhodna seznanitev s spremembo Pravilnika ni predpisana. Nepomembno je, kar izpostavlja pritožba, da je županja izpovedala, da Pravilnika ni vročala nobenemu od delavcev osebno, saj tega niti ni bila dolžna storiti. To ni pogoj za njegovo veljavnost.

11. Pogoj za veljavnost Pravilnika je njegova pravilna objava. Po 66. členu ZLS, katerega sodišče prve stopnje sicer ne omenja, vendar je vseeno pravilno zaključilo, da je bil Pravilnik v posledici pravilne objave veljavno sprejet, saj morajo biti po navedeni določi statut in drugi predpisi občine objavljeni, veljati pa začnejo petnajsti dan po objavi, če ni v njih drugače določeno. V 26. členu Pravilnika je bilo določeno, da se objavi na oglasni deski občinske uprave in začne veljati 16. 12. 2014. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da je bil Pravilnik objavljen na način, ki je omogočil seznanitev s sprejetjem sprememb sistemizacije – skladno z zahtevo iz 5. člena Uredbe o notranji organizaciji, sistemizaciji, delovnih mestih in nazivih v organih javne uprave in v pravosodnih organih (Ur. l. RS, št. 58/2003 in nasl.).

12. Pritožba neutemeljeno uveljavlja, da Pravilnik ni bil objavljen in da posledično ne velja. Pritožbeno sodišče se strinja z dokazno oceno sodišča prve stopnje, da je Pravilnik bil objavljen na oglasni deski, četudi sta očitno pri toženi stranki obstajali dve oglasni deski, ena v nadstropju, ena v pritličju. Nova županja je, za razliko od bivšega župana, ki je uporabljal oglasno desko v nadstropju, uporabila oglasno desko v pritličju. Sodišče prve stopnje je jasno obrazložilo, zakaj je dalo večjo težo izpovedi županje in dveh prič, ki sta potrdili objavo Pravilnika v pritličju, kot pa izpovedi tožnice ter dveh prič (ki ju tožnica izpostavlja v pritožbi), da Pravilnik sploh ni bil objavljen, saj so očitno spremljali le objave na oglasni deski v nadstropju.

13. Neutemeljena je navedba tožnice, da ne more iti za spremembo v organiziranosti, ker je naloge novega uradniškega delovnega mesta svetovalec za družbene dejavnosti dejansko že opravljala, čeprav naloge (sporno je predvsem vodenje upravnih postopkov) za ukinjeno delovno mesto formalno niso bile predvidene. Z organizacijskega vidika slednje ni nepomembno. Kot že poudarjeno, je po ZJU podlaga za ugotovitev razloga za prenehanje delovnega razmerja ravno sprememba akta o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest (reorganizacija). Pri toženi stranki je prišlo do spremenjene organiziranosti z namenom pravilnega upoštevanja nalog, ki jih lahko opravljajo uradniki in drugi javni uslužbenci.

14. Po 23. členu ZJU so uradniki javni uslužbenci, ki v organih opravljajo javne naloge. Javne naloge v organih so naloge, ki so neposredno povezane z izvrševanjem oblasti ali varstvom javnega interesa. Kriterije za določitev delovnih mest, na katerih se v organih državne uprave, pravosodnih organih in upravah lokalnih skupnosti opravljajo javne naloge, podrobneje opredeli vlada z uredbo, ostali organi pa kriterije za določanje delovnih mest, na katerih se opravljajo javne naloge, določijo s svojim splošnim aktom (1. odstavek). Delovna mesta, na katerih se opravljajo naloge iz prvega odstavka tega člena, so uradniška delovna mesta (2. odstavek). Javni uslužbenci, ki v organih opravljajo spremljajoča dela, so strokovno-tehnični javni uslužbenci. Spremljajoča dela so dela na področju kadrovskega in materialno-finančnega poslovanja, tehnična in podobna dela ter druga dela, ki jih je treba opravljati zaradi nemotenega izvajanja javnih nalog organa (3. odstavek). Delovna mesta, na katerih se izvajajo dela iz tretjega odstavka tega člena, so strokovno-tehnična delovna mesta (4. odstavek). Javni uslužbenec na strokovno-tehničnem delovnem mestu lahko opravlja tudi enostavna upravna opravila, ki jih določi minister, pristojen za upravo (5. odstavek). To je določeno s Pravilnikom o določitvi upravnih opravil, ki jih lahko opravljajo strokovno - tehnični javni uslužbenci (Ur. l. RS, št. 35/2006 in nasl).

15. Iz navedenih določil izhaja pravilnost stališča tožene stranke ter sodišča prve stopnje, da je vodenje upravnih postopkov in odločanje v njih zahtevnejša naloga, ki se izvaja na uradniškem delovnem mestu. Ker je imela tožena stranka potrebo po izvajanju teh nalog, je ukinila delovno mesto, na katerem opravljanje teh nalog ni bilo predvideno in sistemizirala delovno mesto, na katerem je predvidela izvajanje teh nalog. V pristojnosti delodajalca je, da se lahko odloči za tovrstne spremembe pori izvajanju nalog organa. Ne drži, da pri toženi stranki ni prišlo do reorganizacije glede vodenja upravnih postopkov.

16. Dejstvo, da naj bi tožnica že predhodno opravljala sporne naloge, ne pomeni, da ni prišlo do spremenjene organizacije glede opravljanja teh nalog. Pritožba v zvezi s tem uporablja nejasen termin navidezne spremembe akta o sistemizaciji. Sprememba splošnega akta ne more biti navidezna, do spremembe pride ali pa ne pride, odvisno od tega, ali so izpolnjeni pogoji za veljavnost splošnega akta ali ne. V obravnavanem primeru so bili. Podobno nejasna je trditev tožnice, da je bila sprememba Pravilnika le formalna, ne tudi dejanska. Sicer pa ni v pristojnosti tožnice ali sodišča, ampak delodajalca, da v aktu o sistemizaciji delovnih mest ukine določeno delovno mesto, da določi, kakšen naj bo opis del in nalog novo sistemiziranega delovnega mesta, kot tudi, da oceni, ali je potrebna sprememba strokovno – tehničnega delovnega mesta v uradniško ali ne.

17. Prav tako ni pomembna tožničina navedba, da ima opravljen izpit iz upravnega postopka in njena ocena, da bi na novem uradniškem delovnem mestu lahko vodila najzahtevnejše upravne postopke. Poleg opravljenega izpita iz upravnega postopka bi morala za zasedbo tega delovnega izpolnjevati tudi druge zahtevane pogoje, npr. smer izobrazbe. Predvsem pa bi bilo potrebno za zasedbo uradniškega delovnega mesta izvesti javni natečaj, kar pa presega obveznosti delodajalca iz 158. člena ZJU. Tožena stranka je v skladu s to določbo ob podaji odpovedi preverila možnosti za tožničino premestitev, prekvalifikacijo oziroma dokvalifikacijo. Tožnico je uvrstila tudi na interni trg dela, pa ni bilo potreb po njeni premestitvi. Tožena stranka je tako pravilno ugotovila, da ohranitev tožničine zaposlitve v smislu 158. člena ZJU ni možna. Kot pa je poudarilo že sodišče prve stopnje, navedeno med strankama niti ni bilo sporno. Bistvo predmetnega spora je v presoji utemeljenosti odpovednega razloga.

18. Ker je pritožbeno sodišče ugotovilo, da niso podani uveljavljani pritožbeni razlogi niti razlogi, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo tožnice zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

19. Tožnica krije sama svoje pritožbene stroške (154., 165. člen ZPP).


Zveza:

ZJU člen 23, 23/, 23/2, 23/3, 23/4, 23/526, 156, 158. ZDR-1 člen 10, 10/6. ZLS člen 29, 66. Uredba o notranji organizaciji, sistemizaciji, delovnih mestih in nazivih v organih javne uprave in v pravosodnih organih člen 5.
Datum zadnje spremembe:
03.10.2016

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExMzk3OTgy