Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 4490cT1QZHAlMjA2MDQvMjAxNCZkYXRhYmFzZSU1QlZEU1MlNUQ9VkRTUyZfc3VibWl0PWklQzUlQTElQzQlOERpJnJvd3NQZXJQYWdlPTIwJnBhZ2U9MQ==
 DokumentSodiščeOddelekDatumInstitutJedro
VDSS Sodba Pdp 327/2018Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore06.09.2018izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - pravočasnost odpovedi - subjektivni rok - podaja odpovedi - vročitev odpovedi - reintegracija - sodna razveza - datum - denarno povračiloV zvezi s pravočasnostjo izpodbijane izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi je bistveno, da je glede datuma podaje odpovedi, kadar je ta sporen, odpoved podana takrat, ko je iz delodajalčevih ravnanj razvidna namera, da naj odpoved, ki jo je sicer že sestavil, učinkuje. Redko pride do tega, da delodajalec ugotovi razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi šele ob zagovoru delavca (ali celo kasneje). V primerih, ko je zagovor opravljen, je treba ugotoviti, ali je dejstva ob zagovoru delavca mogoče šteti za tako pomembna, drugačna ali nova, da upravičujejo sklepanje, da je delodajalec šele takrat ugotovil odpovedni razlog. Zato je tudi pri presoji glede datuma ugotovitve razloga za izredno odpoved s strani delodajalca treba upoštevati, kdaj se je le-ta dejansko seznanil oziroma ugotovil tiste bistvene dejanske okoliščine, ne pa ostalih, ki predstavljajo dejansko podlago za ugotovitev odpovednega razloga. Pri sodni razvezi pogodbe o zaposlitvi v obravnavani zadevi ne gre...
VDSS sklep Pdp 1495/2014Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore21.05.2015izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - rok za pritožboIzpodbijana sodba je bila vročena pooblaščenki tožnika dne 23. 9. 2014, na pravilnem naslovu. Prvi dan roka za vložitev pritožbe je bil 24. 9. 2014 in se je 15-dnevni pritožbeni rok iztekel v sredo 8. 10. 2014. Pritožba z dne 9. 10. 2014 je bila priporočeno oddana po pošti v četrtek dne 9. 10. 2014, to je po preteku 15-dnevnega roka za vložitev pritožbe (343/2 ZPP) in je zato prepozna.
VDSS Sodba Pdp 886/2017Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore16.05.2018odškodnina za premoženjsko škodo - tedenski počitek - vojak - davki in prispevki - zakonske zamudne obresti - misijaVrhovno sodišče RS je v istovrstnih zadevah, ki se nanašajo na vprašanje obračuna bruto zneska ter na odvod davkov in prispevkov zavzelo stališče, ki spreminja dosedanjo sodno prakso. Poudarilo je, da sodišče v delovnem sporu, kot sporu med delavcem in delodajalcem, ne odloča tudi o tem, da je delodajalec dolžan delavcu ob prisojenem prejemku iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem obračunati in plačati davke in prispevke, saj gre v tem obsegu za javnopravno razmerje. Pojasnilo je, da je ob izplačilu prejemka to stvar delodajalca oziroma pristojnih davčnih organov. Delavec torej navedenega ne more uspešno uveljavljati zoper delodajalca v sporu, kot je predmetni. Pri izvršitvi sodbe je treba upoštevati, da je tožniku prisojen znesek odškodnine, odmerjen glede na neto plačo, ki jo je tožnik v spornem obdobju prejemal v tujini in da je po določbi 169. člena OZ, ki se glede na določbo 246. člena OZ smiselno uporablja tudi za povrnitev škode, nastale...
VDS sodba in sklep Pdp 604/2006Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore17.05.2007vračilo jubilejne nagrade - neupravičena obogatitevKer je tožeča stranka izplačala jubilejne nagrade po svoji prosti volji in ob poznavanju pravnih predpisov brez kakršnikoli zahtev tožencev in si tudi ni pridržala pravice, da bi zahtevala vrnitev nakazanih zneskov, oziroma ni plačala nečesa, da bi se izognila sili, ne more zahtevati vrnitve izplačanih zneskov. 
VDSS sodba in sklep Pdp 604/2012Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore20.12.2012izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerjaKljub izkazanemu manku, ki je presegel dovoljeni manko, tožniku kot vodji enote ni mogoče očitati, da je ravnal v nasprotju s predpisano skrbnostjo. Inventura ob prevzemu vodenja PE med tožnikom in njegovim predhodnikom ni bila usklajena in je ostala odprta, prav tako se je tožnik ob ugotovljenih nepravilnostih obračal na direktorja tožene stranke in nato ravnal v skladu z njegovimi navodili, zato tožniku v zvezi z očitano kršitvijo ni mogoče očitati naklepa oziroma hude malomarnosti. Upoštevati je namreč potrebno, da je tožnik v delovnem razmerju nasproti delodajalcu podrejena stranka in mora v skladu z določbo 32. člena ZDR ravnati po njegovih navodilih.
VDSS sodba in sklep Pdp 604/2015Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore15.10.2015odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - plačilo odškodnine - delo na strehi - objektivna odškodninska odgovornost - krivdna odškodninska odgovornostTožnik je bil kot delavec prvotožene stranke skupaj s sodelavcem napoten na delo k drugotoženi stranki, delavec drugotožene stranke pa jima je odredil, da morata posekati in odstraniti veje s strehe objekta drugotožene stranke. Pri tem je prišlo do udora strehe, tožnik je padel v notranjost objekta in se poškodoval. Za nastanek škode sta odgovorni obe toženi stranki. Prvotožena stranka je za nastalo škodo tožniku odgovorna kot njegov delodajalec (na podlagi 184. člena ZDR), ker ga ni ustrezno usposobila za delo na višini (s tem je kršila predpise o varnosti in zdravju pri delu) in ni poskrbela, da tožnik dela na višini ne bi opravljal. Tožnik je sicer utrpel poškodbe pri opravljanju nalog, ki so mu bile naložene kot njegove delovne naloge v zvezi z delovnim razmerjem pri prvotoženi stranki, čeprav mu je konkretna dela odredila drugotožena stranka, h kateri je bil tožnik napoten na delo. Pri tem je pomembno tudi dejstvo, da prvotožena stranka ni imela statusa...
VDSS Sodba Pdp 450/2018Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore12.09.2018plačilo razlike plače - igralništvo - igre na srečo - delovna uspešnost - prejemek iz delovnega razmerja - davki in prispevki - napitninaČetudi tožnik ni bil zaposlen na delovnem mestu, na katerem bi neposredno sodeloval pri igrah na srečo (kot je npr. krupje), zanj vseeno velja 91. člen ZIS. Napitnine so v prvi vrsti povezane z dobitki pri igrah na srečo, čeprav tožnik opravlja gostinske storitve. Narava dejavnosti, s katero se ukvarja tožena stranka kot koncesionar za organiziranje in prirejanje iger na srečo, izenačuje prejemke igralniških in gostinskih delavcev iz naslova napitnine. Zato je tudi napitnino, ki jo prejemajo valeti, šteti kot del plače iz naslova delovne uspešnosti po 126. členu ZDR-1, od katere je delodajalec dolžan plačati davke in prispevke.
VDSS Sodba Pdp 402/2017Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore07.09.2017neizkoriščen tedenski počitek - plača - davki in prispevki - premoženjska škodaOdškodnina za neizkoriščene dni tedenskega dopusta je po naravi odškodnina za premoženjsko škodo, od katere je potrebno obračunati in plačati ustrezne prispevke in davek. Tako ne gre za plačilo plače, neto plača v tujini pa je le osnova za izračun odškodnine.
VDSS Sodba Pdp 538/2018Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore11.10.2018odškodnina za premoženjsko škodo - tedenski počitek - vojak - misija - davki in prispevki - zakonske zamudne obrestiTožnik je v 27. polnih tednih, ko je bil na misiji, dejansko vse dni opravljal svoje delovne obveznosti, kar pomeni, da mu ni bila omogočena izraba tedenskega počitka. Zato je upravičen do odškodnine za 27 dni tedenskega počitka.
VDSS Sodba Pdp 543/2017Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore21.06.2018odškodnina za premoženjsko škodo - tedenski počitek - vojak - davki in prispevki - misijaVrhovno sodišče RS je v sodbi opr. št. VIII Ips 226/2017 z dne 23. 1. 2018 sprejelo stališče, ki odstopa od dosedanje sodne prakse, da sodišče v delovnem sporu (kot sporu med delavcem in delodajalcem) ne odloča tudi o tem, ali je delodajalec o prisojenem prejemku delavcu iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem dolžan obračunati in plačati davke in prispevke oziroma od katerih osnov jih je dolžan obračunati in plačati (v tem obsegu gre namreč za javnopravno razmerje). Ob izplačilu prejemka je to stvar izplačevalca (delodajalca oziroma tožene stranke) oziroma pristojnih davčnih organov. Pri tem pa je dolžan upoštevati tudi naravo plačila, ki je v konkretnem primeru odškodnina za premoženjsko škodo zaradi kršitve pogodbenih obveznosti, ki izvirajo iz nezagotovljene pravice delavca do tedenskega počitka.
VDSS Sklep Pdp 552/2018Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore05.09.2018odločitev o pravdnih stroških - delna izpolnitev zahtevka - takojšen umik - načelo uspehaPo prvem odstavku 158. člena ZPP mora tožeča stranka, ki umakne tožbo, povrniti nasprotni stranki pravdne stroške, razen če je tožbo umaknila takoj, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek. Zmotno je stališče, da bi šlo za takojšen umik tožbe le, če bi do tega prišlo v roku 8 dni po izpolnitvi zahtevka oziroma 2 dneva po izpolnitvi zahtevka. Za presojo, ali je za odločitev o stroških postopka po prvem odstavku 158. člena ZPP izpolnjen pogoj takojšnjega umika tožbe po izpolnitvi, ni relevanten le datum izpolnitve, pač pa tudi, kdaj je tožnik zvedel za to, zlasti če gre za več delnih plačil.
VDSS Sodba Pdp 401/2017Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore13.07.2017plača - plačilo dodatkov - neizrabljen tedenski počitek - vojak - misija - napotitev na delo v tujini - davki in prispevkiOdškodnina za neizkoriščene dni tedenskega dopusta je po naravi odškodnina za premoženjsko škodo, od katere je potrebno obračunati in plačati ustrezne prispevke in davek. Tako ne gre za plačilo plače, neto plača v tujini pa je le osnova za izračun odškodnine.
VDSS Sodba Pdp 75/2018Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore16.05.2018odškodnina za premoženjsko škodo - tedenski počitek - vojak - davki in prispevki - zakonske zamudne obresti - dejanska škoda - misijaČeprav gre pri opravljanju dela v tujini za poseben pravni in dejanski položaj delavcev, to ne pomeni, da se delavcu lahko odreče pravica do tedenskega počitka. Bistveno je, da je delavec, če mu delodajalec te pravice ne zagotovi, upravičen do plačila, kot ga zahteva v obravnavani zadevi. Tožnik je upravičen do zakonskih zamudnih obresti od prvega dne po zaključku misije, saj mu je takrat nastala škoda oziroma je odškodninska obveznost zapadla v plačilo. Do vrnitve z misije bi namreč tožena stranka tožniku lahko še omogočila izrabo prostih dni - tedenskega počitka, po vrnitvi z misije pa tožnik izrabe prostih ur iz naslova kompenzacij v tujini, torej tudi zaradi neizrabljenega tedenskega počitka (do katerega je imel tožnik pravico na misiji v tujini), glede na ureditev v splošnih aktih tožene stranke (pravilniku), ni imel več pravice in možnosti zahtevati. Zato je lahko od tedaj dalje uveljavljal le plačilo odškodnine za premoženjsko škodo (ki mu je nastala,...
VDSS sodba Psp 604/2009Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za socialne spore02.12.2009pokojninska osnova - nadurno delo - poseben delovni pogoj - dnevniceDnevnice, ki jih je prejemal tožnik kot voznik, ne predstavljajo nadomestila za opravljeno delo preko polnega delovnega časa, ampak pomenijo povračilo stroškov in se ne upoštevajo pri izračunu pokojninske osnove.
VDSS Sklep Pdp 133/2017Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore17.08.2017obstoj delovnega razmerja - pogodba o poslovnem sodelovanju - sodna razveza - reintegracija - relativna bistvena kršitev določb postopkaPritožba utemeljeno uveljavlja, da je izpodbijana sodba obremenjena z relativno bistveno kršitvijo določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP v zvezi z določbo prvega odstavka 362. člena ZPP, ker sodišče prve stopnje v novem sojenju ni obravnavalo vseh spornih vprašanj, na katera je pritožbeno sodišče opozorilo v sklepu opr. št. Pdp 45/2016 (čeprav je bilo v skladu z določbo prvega odstavka 362. člena ZPP to dolžno storiti). Iz do sedaj izvedenih dokazov izhaja, da tožena stranka trenutno nima potrebe po delu, ki ga je pri toženi stranki opravljal tožnik na podlagi pogodb o poslovnem sodelovanju. Vrhovno sodišče RS je v podobnem primeru že zavzelo stališče, da je pri odločanju o sodnem prenehanju delovnega razmerja skladno z drugim odstavkom 118. člena takrat veljavnega ZDR (ki je vsebinsko enak prvemu odstavku 118. člena ZDR-1) lahko relevantna tudi delodajalčeva zmožnost sprejeti odpuščenega delavca nazaj k...
VDSS sklep Pdp 147/2015Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore15.07.2015ugovor zoper plačilni nalog - rok - zamuda roka - neplačilo sodne takseTožeča stranka je ugovor zoper (prvi) plačilni nalog za plačilo sodne takse z dne 8. 10. 2014, ki je bil tožničinemu pooblaščenu vročen 15. 10. 2014, vložila dne 12. 12. 2014, to je po poteku 8 - dnevnega roka za vložitev ugovora po 1. odstavku 34.a člen ZST-1, zato je sodišče prve stopnje navedeni ugovor pravilno zavrglo kot prepoznega. Ker sodna taksa po (drugem) plačilnem nalogu z dne 3. 12. 2014 ni bila plačana, je sodišče prve stopnje pritožbo tožeče stranke, vloženo dne 25. 11. 2014, pravilno štelo za umaknjeno (4. odstavek 150.a člena ZPP).
VDSS sodba Pdp 1091/2015Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore04.02.2016izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - bistveno zmanjšano plačilo - razlog za izredno odpoved na strani delodajalca - subjektivni razlogDelodajalec je delavcu vsaj dva meseca izplačeval bistveno zmanjšano plačo. Pri presoji, ali je podan razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca je po sodni praksi tako Vrhovnega sodišča RS kot Višjega delovnega in socialnega sodišča odločilno le, da je podan razlog, določen v prvem odstavku 112. člena ZDR, zaradi katerega delovnega razmerja ni mogoče nadaljevati (prvi odstavek 110. člena ZDR), na strani delodajalca in ne na strani delavca, kar pomeni, da se subjektivni razlog v primeru izredne odpovedi delavca predpostavlja, kadar je podan dejanski stan po prvem odstavku 112. člena ZDR in se ne ugotavlja posebej (prim. npr. sodbo in sklep Vrhovnega sodišča RS, opr. št. VIII Ips 364/2005 z dne 21. 11. 2006 in sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča, opr. št. Pdp 530/2015 z dne 11. 6. 2015. Ker lahko delavec kadarkoli, z upoštevanjem odpovednega roka, poda (redno) odpoved pogodbe o zaposlitvi, ne da bi za to podal razloge,...
VDSS sklep Pdp 974/2015Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore17.12.2015stroški postopka – umik tožbeTožnik je upravičen do povrnitve pravdnih stroškov, čeprav tožbe ni umaknil takoj, ko je izvedel za odločitev Komisije za pritožbe iz delovnega razmerja. Zaradi tega toženi stranki niso nastali nobeni stroški. Zato tožena stranka neutemeljeno navaja, da tožnik iz tega razloga ni upravičen do povrnitve pravdnih stroškov. Tožena stranka se v zvezi s tem neutemeljeno sklicuje na sklep opr. št. I Cp 2158/2004, v katerem je bilo zavzeto stališče, da mora tožnik, če želi uspešno terjati povrnitev pravdnih stroškov, ob umiku tožbe izrecno navesti, da jo umika zato, ker je tožena stranka izpolnila tožbeni zahtevek. Iz tožnikovega umika tožbe namreč jasno izhaja, da je tožbo umaknil zato, ker je Komisija za pritožbe njegovima pritožbama zoper odločitve tožene stranke ugodila (podobno sklep opr. št. Cp 1447/2007). Drugačna situacija je bila tudi v zadevi opr. št. Pdp 2041/2003, saj je iz navedenega sklepa razvidno, da je tožnik tožbo...
VDSS sodba Pdp 230/2015Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore16.04.2015izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delodajalca - neupravičen izostanek z dela – obveščanje delodajalcaTožnik je s toženo stranko sklenil pogodbo o zaposlitvi za določen čas. Dne 17. 4. 2014 je toženi stranki vročil izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razlogov na strani delodajalca. Tožena stranka je tožniku 22. 4. 2014 podala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga po 4. alineji prvega odstavka 111. člena ZDR-1. Tožnik v času od 15. 1. 2014 do 17. 4. 2014 ni delal iz razlogov na strani delodajalca. V obdobju od 15. 1. 2014 dalje ni bil napoten na čakanje na delo na domu. Na podlagi tako ugotovljenega dejanskega stanja je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo materialno pravo, ko je ugodilo zahtevku za ugotovitev nezakonitosti izpodbijane izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi z dne 22. 4. 2014 in njeno razveljavitev, saj tožena stranka ni imela podlage, da odpove pogodbo, ki jo je tožnik pred tem že odpovedal in je njegova odpoved takrat že pričela učinkovati.
VDSS sklep Pdp 224/2015Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore21.05.2015plačilo odškodnine - začasna odredba - ugovor - vročanjeSodišče prve stopnje je ob ugotovitvi, da se v skladu s četrtim odstavkom 142. člena ZPP šteje, da je bil sklep o zavarovanju terjatve z začasno odredbo toženki vročen 25. 11. 2014 (s fikcijo vročitve), pravilno uporabilo določbo četrtega odstavka 58. člena ZIZ, ko je ugovor toženke zoper navedeni sklep zavrglo kot prepozen. Ugovor je bil namreč vložen 4. 12. 2014, 8-dnevni rok za vložitev ugovora pa se je iztekel 3. 12. 2014.

Izberi vse|Izvozi izbrane