<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Višje delovno in socialno sodišče
Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore

VDSS sklep Pdp 208/2015
ECLI:SI:VDSS:2015:PDP.208.2015

Evidenčna številka:VDS0014645
Datum odločbe:08.10.2015
Senat:Jelka Zorman Bogunovič (preds.), Silva Donko (poroč.), Ruža Križnar Jager
Področje:DELOVNO PRAVO
Institut:stečaj - stroški postopka - prijava terjatve v stečajnem postopku

Jedro

Sodišče prve stopnje je zmotno zaključilo, da v konkretnem primeru prijava terjatve tožnika v stečajnem postopku ni vsebovala vseh dokazov, na katere se je tožnik skliceval, saj tožnik ni predložil zamudne sodbe DS opr. št. Pd 434/2012, temveč le sodbo VDSS opr. št. Pdp 1242/20012 in je šlo zato za vsebinsko pomanjkljivo prijavo, za katero se ne uporabijo pravila o nepopolni vlogi, temveč upnika (tožnika) bremenijo stroški morebitnega postopka. Pravnomočna sodba VDSS, ki vsebuje izrek zamudne sodbe in vsa pravno odločilna dejstva, ki dokazujejo in potrjujejo obstoj tožnikove terjatve, je dokaz, ki zadosti zahtevi iz 2. točke prvega odstavka 60. člena ZFPPIPP. Zato je pritožbeno sodišče pritožbi tožnika ugodilo in spremenilo sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu tako, da je tožena stranka dolžna tožniku, ki je v postopku uspel, povrniti stroške postopka.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se odločitev o stroških postopka (II. in III. točka izreka sodbe) spremeni tako, da pravilno glasi:

„II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki plačati pravdne stroške v višini 882,35 EUR, v roku 8 dni, po tem roku pa skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila.“

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške pritožbenega postopka v znesku 151,94 EUR, v roku 8 dni, po tem roku z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

III. Tožeča stranka sama krije stroške odgovora na pritožbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da obstoji terjatev tožeče stranke do tožene stranke v znesku 5.118,09 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od posamičnih zneskov (I. točka izreka sodbe). Zavrnilo pa je zahtevek, da je tožena stranka dolžna plačati tožeči stranki stroške postopka v roku 8 dni, po tem roku z zakonskimi zamudnimi obrestmi (II. točka izreka sodbe). Odločilo je, da je tožeča stranka dolžna plačati toženi stranki pravdne stroške v višini 692,35 EUR v roku 8 dni, po tem roku z zakonskimi zamudnimi obrestmi (III. točka izreka sodbe).

2. Zoper odločitev o stroških postopka (II. in III. točko izreka) se pritožuje tožnik zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. V pritožbi navaja, da je sodišče prve stopnje svojo odločitev o stroških postopka utemeljilo na dejstvu, da tožnik v prijavi terjatve ni predložil vseh dokazov in sicer, ker ni predložil zamudne sodbe Delovnega sodišča v Mariboru, opr. št. Pd 434/2012 z dne 19. 11. 2012 in sklepa Delovnega sodišča v Mariboru, opr. št. Pd 434/2012 z dne 23. 11. 2012, kar naj bi predstavljalo tako vsebinsko pomanjkljivost prijave, za katero se ne uporabijo pravila o nepopolnih vlogah, zato je stečajni upravitelj v stečajnem postopku utemeljeno prerekal prijavljeno terjatev in upnika napotil na pravdo. Posledično pa je stečajni upravitelj upravičen do povrnitve stroškov v predmetnem postopku za ugotovitev obstoja terjatve. Sodišče se je sklicevalo na sklep VSL opr. št. I Cpg 1626/2013, iz katerega je tudi prepisalo svojo obrazložitev sodbe. Vendar tožeča meni, da dejansko stanje v citirani sodbi ni primerljivo z dejanskim stanjem v predmetnem postopku, saj v zadevi opr. št. VSL I Cpg 1626/2013, v prijavi terjatve, ni bil predložen noben dokaz, prav tako prijava terjatve ni vsebovala določenega zahtevka. Tožnik pa je v tožbi postavil zahtevek za posamezne neizplačane plače za mesec november-december 2011 ter odpravnino in zakonske zamudne obresti ter stroške postopka. Hkrati je tožnik določno opredelil naravo svojih terjatev, navedel njihovo evrsko vrednost oz. dolgovan znesek, vključno s pripadajočimi zamudnimi obrestmi. Upravičenost terjatev je utemeljeval s sklepom Delovnega sodišča v Mariboru, opr. št. Pd 434/2012 z dne 23. 11. 2012 in pravnomočno sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča, opr. št. Pdp 1242/2012 z dne 18. 1. 2013. Tožnik meni, da je s predložitvijo sodbe VDSS, iz katere je razvidna višina tožnikovih terjatev iz naslova neizplačanih plač in odpravnine, zadostil zahtevi iz 60. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP, Ur. l. RS, št. 126/2007 s spremembami), kljub temu, da prijavi ni predložil zamudne sodbe. Odvetniške stroške v znesku 304,20 EUR, ki jih je tožnik uveljavljal v prijavljeni terjatvi, pa je dokazoval s sklepom Delovnega sodišča v Mariboru, opr. št. Pd 434/2012. Tožnik meni, da je razlogovanje sodišča prve stopnje ozko in napačno in bi vzdržalo le, če bi bila prijavi priložena zamudna sodba, ne pa sodba Višjega delovnega in socialnega sodišča. Tožnik predlaga, da pritožbeno sodišče njegovi pritožbi ugodi in toženi stranki naloži plačilo stroškov postopka ter plačilo pritožbenih stroškov. Z dopolnitvijo pritožbe z dne 13. 1. 2015 pa je tožeča stranka dopolnila pritožbo tako, da izpodbija II. in III. točko izreka sodbe, v kateri je sodišče odločalo o stroških postopka. Hkrati je tožnik priložil dokazila o plačilu sodne takse v znesku 68,00 EUR za pritožbo in uveljavljal povračilo tega zneska.

3. Tožena stranka je v odgovoru na pritožbo prerekala trditve tožnika v dopolnitvi pritožbe in navedla, da je odločitev sodišča prve stopnje pravilna, saj tožnik le pavšalno navaja, da bi bila njegova prijava v stečajnem postopku sestavljena skladno s prvim, drugim in tretjim odstavkom 60. člena ZFPPIPP, čeprav je sodišče prve stopnje vpogledalo v stečajni spis pod opr. št. St 791/2013 in ugotovilo, da tožnik v prijavi terjatve ni predložil ustreznih listin. Priglaša stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje v mejah uveljavljanih pritožbenih razlogov, pri čemer je v skladu z določbo drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nasled.) po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka po 1., 2., 3., 6., 7., 11. točki, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, 12. in 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri tem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje bistvenih kršitev določb postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, ni storilo, je pa delno napačno uporabilo materialno pravo pri odločitvi o stroških postopka.

6. S sklepom opr. št. St 91/2013 z dne 2. 7. 2013 je bil nad toženo stranko uveden stečajni postopek in tožeča stranka je pravočasno prijavila svojo terjatev v stečajnem postopku. Tožnik je v prijavi denarne terjatve navedel, da prijavlja svojo terjatev iz naslova neporavnanih obveznosti iz delovnega razmerja pri stečajnem dolžniku, na podlagi sodbe Višjega delovnega in socialnega sodišča opr. št. Pdp 1242/2012 z dne 18. 1. 2013, zamudne sodbe Delovnega sodišča v Mariboru, opr. št. Pd 434/2012 z dne 19. 11. 2012 in sklepa Delovnega sodišča v Mariboru, opr. št. Pd 434/2012 z dne 23. 11. 2012 in sicer neizplačano plačo za mesec november 2011 v neto znesku 582,32 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi; zakonske zamudne obrestmi od zneska 582,32 EUR, od 19. 12. 2011 do 2. 7. 2013, v znesku 79,73 EUR; neizplačano plačo za mesec december 2011 v neto znesku 579,11 EUR s pripadajočimi obrestmi od 3. 7. 2013 do plačila in zakonske zamudne obresti od zneska 579,11 EUR, od 19. 1. 2012 do 2. 7. 2013, v znesku 74,81 EUR; neizplačano odpravnino v znesku 3.652,46 EUR s pripadajočimi obrestmi od 3. 7. 2013 do plačila in zakonske zamudne obresti od tega zneska od 19. 1. 2012 do 2. 7. 2013 v znesku 471,89 EUR; odvetniške stroške za sodni postopek opr. št. Pd 434/2012 v znesku 304,20 EUR, s pripadajočimi obrestmi od 3. 7. 2013 do plačila in zakonske zamudne obresti od tega zneska, od 9. 12. 2012 do 2. 7. 2013, v znesku 14,99 EUR. Tožnik je skupaj prijavil znesek 5.759,52 EUR s pp. Iz prijave terjatve je razvidno, da bi naj tožeča stranka predložila sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča opr. št. Pdp 1242/2012 z dne 18. 1. 2013, zamudno sodbo Delovnega sodišča v Mariboru, opr. št. Pd 434/2012 z dne 19. 11. 2012 in sklep Delovnega sodišča v Mariboru, opr. št. Pd 434/2012 z dne 23. 11. 2012.

7. Sodišče prve stopnje je na podlagi vpogleda v spis pri Okrožnem sodišču v Mariboru opr. št. St 791/2013 zaključilo, da tožnik k prijavi denarne terjatve v stečajnem postopku ni predložil zamudne sodbe Delovnega sodišča v Mariboru, opr. št. Pd 434/2012 z dne 19. 11. 2012, temveč samo sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča, opr. št. Pdp 1242/2012 z dne 18. 1. 2013. Sodišče prve stopnje je še ugotovilo, da je tudi pooblaščenka tožnika stečajnemu upravitelju dne 8. 4. 2014 posredovala le pravnomočno sodbo opr. št. Pdp 1242/2012, opremljeno z odločbo pravnomočnosti in tudi pooblaščenka tožnika ni predložila zamudne sodbe ter sklepa o stroških postopka.

8. Sodišče prve stopnje je na podlagi navedenega zaključilo, da v konkretnem primeru prijava terjatve tožnika ni vsebovala vseh dokazov, na katere se je tožnik skliceval, zato je šlo za vsebinsko pomanjkljivo prijavo, za katero se ne uporabijo pravila o nepopolni vlogi, temveč upnika bremenijo stroški morebitnega postopka.

9. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je tožnik v prijavi terjatve določno opredelil naravo svojih terjatev, navedel njihovo evrsko vrednost oz. dolgovani znesek, vključno s pripadajočimi zamudnimi obrestmi ter zakonske obresti od neplačanih zneskov. Upravičenost terjatve pa je utemeljeval s sklepom Delovnega sodišča v Mariboru, opr. št. Pd 434/2012 z dne 23. 11. 2012 in pravnomočno sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča, opr. št. Pdp 1242/2012 z dne 18. 1. 2013, s katero je pritožbeno sodišče potrdilo zamudno sodbo sodišča prve stopnje. Iz I. točke obrazložitve sodbe VDSS opr. št. Pdp 1242/2012 izhaja vsebina izreka zamudne sodbe in sicer, da je sodišče prve stopnje z izpodbijano zamudno sodbo ugodilo tožbenemu zahtevku tožnika, ki je zahteval iz naslova neizplačanih plač za mesec november 2011 znesek 582,32 EUR neto, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19. 12. 2011 dalje do plačila in za mesec december 2011 znesek 579,11 EUR neto, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19. 1. 2012 do plačila (I. točka izreka sodbe) ter iz naslova neizplačane odpravnine znesek 3.652,46 EUR, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19. 1. 2012 do plačila, vse v 8 dneh pod izvršbo (II. točka izreka sodbe).

10. Glede na dejstvo, da iz sodbe VDSS, opr. št. Pdp 1242/2012 z dne 18. 1. 2013 izhaja vsebina izreka zamudne sodbe, je neutemeljeno sklicevanje tožene stranke, da tožnik ni zadostil zahtevi iz 60. člena ZFPPIPP. Sicer pa je tožena stranka, ki jo zastopa stečajni upravitelj Tadej Vodičar, v odgovoru na tožbo sama navedla, da vtoževanemu znesku tožnika ne nasprotuje in tožbeni zahtevek pripoznava, saj zatrjevani zneski dejansko izhajajo iz pravnomočne sodbe Delovnega sodišča v Mariboru, opr. št. Pd 343/2012 z dne 19. 11. 2012 v zvezi s sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča, opr. št. Pdp 1242/2012 z dne 10. 1. 2013 ter sklepa Delovnega sodišča v Mariboru, opr. št. Pd 434/2012 z dne 23. 11. 2012. Glede na dejstvo, da iz sodbe VDSS, opr. št. Pdp 1242/2012 izhaja vsebina izreka zamudne sodbe, ki jo je pritožbeno sodišče potrdilo in jo je tožnik tudi priložil prijavi terjatve v postopku zaradi insolventnosti, tudi pritožbeno sodišče ugotavlja, da je tožnik zadostil zahtevi iz 60. člena ZFPPIPP.

11. Utemeljena je pritožbena trditev tožnika, da je napačno razlogovanje sodišča prve stopnje, da v konkretnem primeru prijava tožnika ni vsebovala vseh dokazov, na katere se je tožnik skliceval in da je zato stečajni upravitelj utemeljeno prerekal prijavljeno terjatev ter upnika napotil na pravdo ter je v posledici navedenega tožnik dolžan plačati toženi stranki stroške postopka. Pravnomočna sodba Višjega delovnega in socialnega sodišča, ki vsebuje izrek zamudne sodbe in vsa pravno odločilna dejstva, ki dokazujejo in potrjujejo obstoj tožnikove terjatve, je dokaz, ki zadosti zahtevi iz 2. točke prvega odstavka 60. člena ZFPPIPP.

12. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbi tožnika ugodilo in spremenilo sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu (prvi odstavek 351. člena ZPP v zvezi s 1. alinejo 358. člena ZPP).

13. Tožnik je uspel s celotnim zahtevkom, zato je upravičen do povrnitve utemeljeno priglašenih stroškov postopka pred sodiščem prve stopnje. Tožnik je priglasil nagrado za postopek, tar. št. 3100 v znesku 284,70 EUR, nagrado na narok, tar. št. 3102 v znesku 262,80 EUR in materialne stroške po tar. št. 6002 v znesku 20,00 EUR. Skupaj z 22 % DDV znašajo stroški postopka 692,35 EUR, tožnik pa je upravičen tudi do povračila sodne takse v znesku 190,00 EUR. Tožena stranka je dolžna tožniku povrniti stroške postopka pred sodiščem prve stopnje v znesku 882,35 EUR.

14. Tožnik je tudi uspel s pritožbo, zato je v skladu z načelom odgovornosti za uspeh upravičen do povračila utemeljeno priglašenih pritožbenih stroškov, ki jih je pritožbeno sodišče odmerilo po veljavni Odvetniški tarifi in sicer stroške za sestavo pritožbe v znesku 83,94 EUR (43,00 EUR x 1,6 EUR = 48,80 EUR + 22 % DDV v znesku 15,14 EUR). Tožena stranka je dolžna tožniku povrniti tudi stroške sodne takse za pritožbo v znesku 68,00 EUR. Skupaj je tožena stranka dolžna tožniku povrniti 151,94 EUR. Tožena stranka pa sama krije stroške odgovora na pritožbo, ker odgovor na pritožbo ni bistveno pripomogel k odločitvi pritožbenega sodišča.


Zveza:

ZFPPIPP člen 60, 60/1, 60/1-2.
Datum zadnje spremembe:
10.02.2016

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExMzkwNDYx