<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Višje delovno in socialno sodišče
Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore

VDSS sodba Pdp 604/2010
ECLI:SI:VDSS:2010:PDP.604.2010

Evidenčna številka:VDS0006146
Datum odločbe:11.11.2010
Področje:DELOVNO PRAVO
Institut:zamudna sodba - sporazum s sindikatom

Jedro

Upoštevaje, da se je tožena stranka s sporazumom, ki ga je sklenila s sindikatom, zavezala tožnikom izplačati terjatve iz delovnega razmerja iz naslova regresa za letni dopust, jubilejne nagrade za 10 let dela, solidarnostne pomoči in odpravnine, in da je bilo v sporazumu izrecno določeno, da lahko delavci terjatve uveljavljajo pred sodiščem, so tožbe delavcev dopustne. Tožbeni zahtevki so utemeljeni do višine, kot izhaja iz sporazuma, tako da jim je sodišče prve stopnje ob izostanku odgovora na tožbo v tem delu utemeljeno ugodilo z izdajo zamudne sodbe.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje.

Tožena stranka krije svoje stroške pritožbe.

Obrazložitev

Z izpodbijano zamudno sodbo je sodišče prve stopnje razsodilo, da je dolžna tožena stranka tožečim strankam A.D., D.B.R., E.G., L.J., V.N., S.P., R.P. , L.P.:

- obračunati jubilejno nagrado v bruto znesku 450,64 EUR, od tega zneska plačati davke in prispevke ter vsaki izmed pravdnih strank izplačati neto znesek jubilejne nagrade z zakonskimi zamudnimi obrestmi od neto zneska, obračunanega od bruto zneska 112,66 EUR od dne 21. 10. 2008 dalje do plačila, od neto zneska, obračunanega od bruto zneska 112,66 EUR, od dne 21. 11. 2008 dalje do plačila, od neto zneska, obračunanega od bruto zneska 112,66 EUR od dne 21. 12. 2008 dalje do plačila in od neto zneska, obračunanega od bruto zneska 112, 66 EUR, od 21. 1. 2009 dalje do plačila;

- obračunati odpravnino oziroma odpravnino ob upokojitvi (tožnik S.P.) v bruto znesku, kot je razviden iz izreka sodbe sodišča prve stopnje za posamezno tožečo stranko, od teh zneskov odvesti davke in prispevke ter tožečim strankam izplačati neto znesek odpravnine z zakonskimi zamudnimi obrestmi,od 1. 7. 2009 dalje do plačila;

- izplačati regres za letni dopust za leto 2008 v neto znesku 588,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 27. 9. 2008 dalje.

Tožnici R.P. je prisodilo tudi solidarnostno pomoč v neto znesku 547,49 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 16. 10. 2008 dalje do plačila. Kar so tožeče stranke zahtevale več oziroma drugače glede plačila bruto zneska jubilejne nagrade in glede plačila zakonskih zamudnih obresti od posameznih bruto zneskov jubilejnih nagrad nad priznanim neto zneskom jubilejne nagrade in nad priznanimi zakonskimi zamudnimi obrestmi od neto zneskov jubilejne nagrade, glede plačila bruto zneskov odpravnine in plačila zakonskih zamudnih obresti od posameznega bruto zneska odpravnine nad priznanim neto zneskom, je zavrnilo (vse 1. točka izreka).

Nadalje je odločilo, da je tožena stranka dolžna izplačati prvotožeči stranki A.D. znesek 123,95 EUR, četrtotožeči stranki L.J. znesek 153,50 EUR, šestotožeči stranki S.P. znesek 269,35 EUR in sedmotožeči stranki R.P. znesek 190,71 EUR, vsakemu z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 26. 9. 2008 dalje do plačila, v osmih dneh pod izvršbo (2. točka izreka). Toženi stranki je naložilo, da tožečim strankam povrne stroške postopka v višini 671,64 EUR v 15-ih dneh od prejema te sodbe, pod izvršbo (3. točka izreka).

Zoper ugodilni del zamudne sodbe se je pravočasno pritožila tožena stranka iz pritožbenih razlogov zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb postopka. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi ter sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek zavrne, stroške pa naloži tožečim strankam oziroma v izpodbijanem delu sodbo razveljavi ter v tem obsegu vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Navaja, da so tožeče stranke na sodišče vložile nepopolno tožbo. Ker so jo vložile po odvetniku, je sodišče ravnalo nepravilno, ko jo je poslalo v popravo in dopolnitev. Sodišče prve stopnje bi ravnalo pravilno, če bi tožbo zavrglo, ne pa da je izdalo zamudno sodbo. Pooblastilno razmerje med Sindikatom ... in tožečimi strankami ni izkazano. Sporazum, na katerega je sodišče oprlo svojo odločitev, je res podpisal Sindikat ..., ne pa tožeče stranke. Sporazumu in tožbi ni bilo priloženo pooblastilo, na podlagi katerega je sindikat pooblaščen skleniti sporazum v imenu delavcev oziroma tožečih strank. Nadalje je v 3. členu sporazuma navedeno, da v primeru nespoštovanja obveznosti delodajalske strani delavci preko sindikalnih predstavnikov vložijo tožbo zoper toženo stranko. Dejstvo, da so tožeče stranke tožile individualno in ne preko sindikata, predstavlja kršitev sporazuma, saj tožeče stranke sploh niso aktivno legitimirane za tožbo. Tožbo za zahtevke iz sporazuma bi lahko vložil le sindikat, ne pa posamezni delavci, skladno s 3. členom sporazuma. Tožeče stranke niso zadostno izkazale svoje aktivne legitimacije, saj potrdilo v članstvu v sindikatu, priloženo dopolnitvi tožbe, ne izkazuje pooblastilnega razmerja med njimi, niti ni izkazana legitimacija za vložitev tožbe po 3. členu sporazuma z dne 19. 9. 2008. Tožbo bi lahko vložili le delavci, ki bi jih zastopal sindikat, ne pa delavcu neposredno. Priglaša stroške pritožbe.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo zamudno sodbo sodišča prve stopnje v skladu z določbo 2. odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in naslednji), pri čemer je upoštevalo določbo 2. odstavka 338. člena ZPP, ki določa, da se zamudna sodba ne more izpodbijati zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Pritožbeno sodišče je tako opravilo preizkus glede bistvenih kršitev določb postopka iz 2. odstavka 339. člena ZPP ter glede pravilne uporabe materialnega prava.

Sodišče izda zamudno sodbo v skladu s 318. členom ZPP, če tožena stranka v roku iz 277. člena tega zakona ne odgovori na tožbo in če so izpolnjeni naslednji pogoji: da je toženi stranki pravilno vročena tožba v odgovor; da ne gre za zahtevek s katerim stranke ne morejo razpolagati (3. odstavek 3. člena ZPP); da izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka iz dejstev, ki so navedene v tožbi in da dejstva, na katere se opira tožbeni zahtevek niso v nasprotju z dokazi, ki jih predloži tožeča stranka in dejstvi, ki so splošno znana.

Ob proučitvi podatkov v spisu sodišče ugotavlja, da se je tožena stranka s sporazumom z dne 19. 9. 2008 (priloga A1) s sindikatom ... in Sindikatom ... zavezala vsem delavcem (članom sindikata ...) in sindikatu ... izvršiti izplačila, ki jih je imela družba T. d.o.o. neporavnane do delavcev iz naslova regresa za letni dopust za leto 2008, jubilejne nagrade za 10 let dela pri delodajalcu, solidarnostne pomoči, odpravnine, neizplačan del terjatev iz tožb in do sindikata ... iz naslova članarine. Po 3. točki sporazuma se stranke tega sporazuma obvežejo spoštovati sprejete obveznosti kot so dogovorjene. V primeru nespoštovanja obveznosti delodajalske strani si delavci preko svojih sindikalnih predstavnikov pridržujejo pravico terjatve zavarovati s tožbo zoper E. d.o.o. pred pristojnim delovnim sodiščem.

Navedenega sporazuma ni mogoče razumeti tako, da lahko le sindikat v imenu delavcev toži toženo stranko na izpolnitev tega dogovora. S Sporazumom se je tožena stranka namreč poimensko zavezala tožnikom plačati terjatve iz delovnega razmerja, pri čemer je sporazum sklenila s sindikatom, v katerega so bili tožniki vključeni. Ker je tožena stranka v 3. točki sporazuma pristala na to, da si delavci pridržujejo terjatve uveljavljati pred delovnim sodiščem, je podana aktivna legitimacija tožnikov za vložitev tožbe. Določbo 3. točke sporazuma je namreč mogoče razumeti le tako, da delavce (tudi tožnike) v fazi sklepanja sporazuma zastopa sindikat, namesto da tožena stranka sklepa sporazum z vsakim delavcem posebej, ne pa tudi, da je sindikat pooblaščen v imenu delavcev eventualno neizplačane terjatve iz sporazuma sodno uveljavljati.

Tožniki so torej lahko sami uveljavljali terjatve iz sporazuma. Zato je sodišče prve stopnje utemeljeno ugodilo tožbenim zahtevkom do višine, kot izhajajo iz sporazuma, v presežku pa tožbeni zahtevek zavrnilo, v skladu s 318. členom ZPP. Ker niso podani pritožbeni razlogi, ki jih pritožba lahko uveljavlja, niti tisti, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, je sodišče druge stopnje pritožbo zavrnilo ter potrdilo izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

Tožena stranka s pritožbo ni uspela, zato sama krije svoje stroške pritožbe (2. odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 154. členom ZPP).


Zveza:

ZPP člen 318.
Datum zadnje spremembe:
05.04.2011

Opombe:

P2RvYy0yMDEwMDQwODE1MjUyNTMw