Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 4838cT1QZHAlMjA2MDQvMjAxNCZkYXRhYmFzZSU1QlZEU1MlNUQ9VkRTUyZfc3VibWl0PWklQzUlQTElQzQlOERpJnJvd3NQZXJQYWdlPTIwJm9yZGVyPXNjb3JlJmRpcmVjdGlvbj1kZXNj
 DokumentSodiščeOddelekDatumInstitutJedro
VDSS sodba Pdp 604/2014Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore16.10.2014redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - invalid III. kategorije - invalidnost - invalidTožnica je bila z odločbo ZPIZ razvrščena v III. kategorijo invalidnosti, s priznanjem pravice do premestitve na drugo delovno mesto. Zato je sklenila novo pogodbo o zaposlitvi za delovno mesto „pomožni delavec II z omejitvami“. Delo tožnice po pogodbi o zaposlitvi je ustrezalo in bilo prilagojeno omejitvam tožnice po odločbah ZPIZ. Tožena stranka zato tožnici ne more podati redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga invalidnosti, ker delavki ne more zagotoviti primernega dela, če ji takšno delo glede na odločbo ZPIZ že zagotavlja.
VDSS Sodba in sklep Pdp 127/2020Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore21.04.2020kilometrina - povračilo stroškov prevoza na delo in z dela - službena pot - kolektivna pogodbaSodišče prve stopnje je pravilno s sklicevanjem na sodno prakso v podobnih primerih (odločbi VDSS opr. št. Pdp 542/2015 in opr. št. Pdp 932/2017) štelo tožnikove poti za službene poti, za katere tožniku pripada kilometrina po 208. členu KPDŽP. Pravilno se je sklicevalo na pravno stališče Vrhovnega sodišča Republike Slovenije v zadevi X Ips 387/2011, iz katere izhaja, da je službena pot tista pot, ki ne predstavlja rednega dela na sedežu delodajalca oziroma v kraju, dogovorjenem v pogodbi o zaposlitvi.
VDSS sklep Pdp 861/2015Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore08.10.2015taksna obveznost - spor zaradi prenehanja delovnega razmerjaKer je tožnica zahtevala plačilo regresa za letni dopust za leti 2014 in 2015, ki sta zapadla v plačilo po odpovedi in prenehanju pogodbe o zaposlitvi, gre za denarna zahtevka, ki sta posledica zatrjevane nezakonite odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Za take zahtevke ne pride v poštev uporaba tar. št. 2311 ZST-1, saj se v takem primeru sodna taksa skladno z ZST-1 ne plačuje (opombe 2.2 tarife ZST-1). Zahtevek za plačilo regresov za letni dopust za leti 2014 in 2015 namreč pomeni (le) specifikacijo prvotnega zahtevka za priznanje vseh pravic iz dela, ki jih tožnica zahteva v povezavi z nezakonito odpovedjo pogodbe o zaposlitvi. Spor v zvezi s prenehanjem delovnega razmerja skladno s sodno prakso zajema vse zahtevke, tudi denarne tožbene zahtevke, ki so posledica nezakonite odpovedi pogodbe o zaposlitvi (prim. s sklepoma Višjega delovnega in socialnega sodišča št. Pdp 350/2014 z dne 3. 4. 2014 in
VDSS sklep Pdp 836/2015Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore02.03.2016premestitev - javni uslužbenecNa zakonitost premestitve policista v smislu 3. točke prvega odstavka 149. člena ZJU ne more vplivati ugotovitev sodišča o tem, ali je bila premestitev tožnika smotrna v smislu učinkovitosti dela organa, saj je ocena o tem, da je mogoče z določeno premestitvijo zagotoviti učinkovitejše oziroma smotrnejše delo organa, v domeni predstojnika organa. Tudi v primeru, če sprejme predstojnik organa napačno oceno glede zagotavljanja učinkovitejšega oziroma smotrnejšega dela organa, takšna premestitev zaradi te napačne ocene še ni nezakonita. V sporih v zvezi z zakonitostjo premestitve po 3. točki prvega odstavka 149. člena ZJU je sodišče pristojno ugotavljati le, ali je razlog za premestitev resničen in ne navidezen, ne more pa sodišče ocenjevati, kako je oziroma kako bo konkretna premestitev vplivala na učinkovito delo organa (npr. sodba VDSS opr. št. Pdp 1240/2014, sklep opr. št. Pdp...
VDSS Sodba Pdp 338/2020Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore19.08.2020neizrabljen tedenski počitek - vojak - misijaPriča je resda izpovedala, da so pripadniki mesečne evidence podpisali, če so se z njimi strinjali, vendar pa je obenem izpovedala tudi, da vsebina evidenc ni bila skladna z dejansko opravljenim delom. Zato tudi sklicevanje na tožnikov podpis evidenc, sploh glede na ključno dejstvo, da je tožnik izvajal tudi funkcijo vodnega zaupnika (Pdp 481/2019), ne more privesti do pritožbenega uspeha tožene stranke.
VDSS Sodba Pdp 797/2019Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore26.02.2020plačilo razlike plače - plačilo za dejansko opravljeno deloDejstvo, ali ima toženka delovno mesto Strokovni sodelavec VII/2 I psiholog sistemizirano, za odločitev ni bistveno. Njene navedbe je pravilno zavrnilo že sodišče prve stopnje in se pri tem sklicevalo na stališča Višjega delovnega in socialnega sodišča v zadevi Pdp 22/2016. Takšna so tudi stališča, ki jih je v zadevi VIII Ips 19/2014 zavzelo Vrhovno sodišče Republike Slovenije; da mora toženka kot delodajalec ob upoštevanju določb prvega odstavka 21. člena ZJU in drugega odstavka 89. člena ZObr sistemizirati delovna mesta, ki odražajo delo, ki se pri njej opravlja, in da je delavec upravičen do plačila za delo, kot ga dejansko opravlja, četudi takšno delovno mesto pri delodajalcu ni sistemizirano.
VDSS Sodba Pdp 56/2020Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore21.04.2020delovna uspešnost - povečan obseg delaKot je razvidno iz zakonske določbe, pa tudi iz povzete sodne prakse, je izplačilo delovne uspešnosti vezano na povečan obseg dela oziroma na delo, ki presega pričakovane rezultate dela, torej na opravljanje dela drugega delovnega mesta poleg svojega. Kot je utemeljilo pritožbeno sodišče v zadevi Pdp 492/2014, je do izplačila delovne uspešnosti upravičen delavec, ki opravlja v celoti delo enega delovnega mesta, nato pa še del dela drugega delovnega mesta, tako da skupaj opravi bistveno več dela, kot bi ga opravil delavec (le) na enem delovnem mestu.
VDSS sodba Pdp 804/2015Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore17.03.2016dejansko opravljanje dela - napredovanjeNapredovanja se ne upoštevajo pri plačilu po dejanskem delu, ki ga sodišče tožniku prizna. V primeru dejanskega opravljanja višje vrednotenega dela je namreč javni uslužbenec upravičen zgolj do plače izhodiščnega plačnega razreda tistega delovnega mesta, na katerem delo dejansko opravlja, za drugačno stališče pa ni pravne podlage v zakonu (prim. s sodbo in sklepom Višjega delovnega in socialnega sodišča opr. št. Pdp 425/2015 z dne 19. 11. 2015).
VDSS sodba Pdp 885/2015Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore03.03.2016sindikalni zaupnik – posebno varstvo pred odpovedjo – dogovor o številu sindikalnih zaupnikovSkladno z ustaljeno sodno prakso zgolj izvolitev za sindikalnega zaupnika še ne zadošča za priznanje posebnega varstva pred odpovedjo. Varstva pred odpovedjo pri delodajalcu ne uživajo vsi sindikalni zaupniki (prim. z odločbama Vrhovnega sodišča RS opr. št. VIII Ips 453/2009 in VIII Ips 207/2014 ter sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča opr. št. Pdp 419/2014). ZDR-1 v prvem odstavku 207. člena določa, da se število sindikalnih zaupnikov, ki uživajo varstvo skladno s 112. členom ZDR-1, lahko določi v skladu s kriteriji, dogovorjenimi v kolektivni pogodbi oziroma dogovorjenimi med delodajalcem in sindikatom.Ker tožnik ni dokazal, da bi med sindikatom in toženo stranko obstajal dogovor o številu sindikalnih zaupnikov, ki bi uživali posebno delovnopravno varstvo, niti to ne izhaja iz predloženih listinskih dokazov (predvsem pravil sindikata pri toženi stranki) ali veljavnih predpisov, ni bil posebej varovan pred odpovedjo kot...
VDSS Sodba in sklep Pdp 784/2019Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore05.05.2020plača - nadomestilo plače - praznik - neenakomerno razporejen delovni časIz sodbe VSRS, opr. št. Pdp 261/2017 z dne 7. 3. 2017 izhaja, da je bistvena lastnost neenakomernega delovnega časa odstopanje od npr. klasične razporeditve delovnega časa 40 ur na teden, 8 ur na dan, od ponedeljka do petka, da delavec v režimu neenakomerne razporeditve dela tudi po več kot 8 ur na dan, več ali manj kot 5 dni v tednu itd. Tudi v neenakomerno razporejenem delovnem času je lahko določen način razporeditve, ki je fiksen po svoji naravi in s tem predvidljiv.
VDSS sklep Pdp 512/2015Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore03.06.2015zavrženje revizije - pooblastiloTožeča stranka je dne 21. 4. 2015 po odvetniku vložila revizijo zoper sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča opr. št. Pdp 1565/2014 z dne 12. 3. 2015 in ji priložila pooblastilo za zastopanje, ki je datirano z datumom 15. 4. 2015. To pomeni, da pooblastilo izvira iz časa, ko je tožeči stranki že nastala pravica do vložitve revizije. Tožeča stranka v zvezi s predloženim pooblastilom utemeljeno opozarja, da pooblastilo izpolnjuje vse formalne zahteve, ki jih za pooblastilo, ki je podlaga za vložitev revizije, predpisuje ZPP. V drugem odstavku 95. člena ZPP je tako določeno, da mora odvetnik ob vložitvi izrednega pravnega sredstva predložiti novo pooblastilo. Po ustaljeni sodni praksi se šteje, da je pooblastilo novo, če je bilo izdano v času, ko je njegov izdajatelj že pridobil pravico vložiti izredno pravno sredstvo. Ta pogoj pa je pri konkretnem pooblastilu izpolnjen. Zato je pritožbeno sodišče...
VDSS sklep Pdp 740/2016Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore26.01.2017zavrženje tožbe - pravnomočnostTožnik ni izkazal pravnega interesa za vložitev tožbe, saj je sodišče prve stopnje že odločalo o identičnem zahtevku v drugi zadevi, ki je bila potrjena z odločitvijo Višjega delovnega in socialnega sodišča Pdp 1644/2014. Odločitev v tej zadevi je pravnomočna, saj je pritožbeno sodišče potrdilo izpodbijani del sklepa sodišča prve stopnje. Pravnomočna sodba pa preprečuje vnovično odločanje o istem zahtevku med dvema strankama (ne bis in idem). Po določbi drugega odstavka 319. člena ZPP mora sodišče med postopkom ves čas po uradni dolžnosti paziti, ali je že stvar pravnomočno razsojena. Če ugotovi, da je bila pravda začeta o zahtevku, o katerem je bilo že pravnomočno odločeno, zavrže tožbo. Zato je sodišče utemeljeno odločilo, da se tožba tožnika zavrže (274. člen ZPP).
VDSS Sodba Pdp 40/2020Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore10.06.2020neupravičena obogatitev - odpadla pravna podlaga - vračilo izplačanih sredstevTožeča stranka je toženca za obdobje od 1. 12. 2016 do prejema sklepa Vrhovnega sodišča RS (do vključno 20. 12. 2017) reintegrirala v delovno razmerje. Že zgolj v posledici obstoječega delovnega razmerja je toženec za to obdobje upravičen tudi do pravic iz delovnega razmerja (takšno stališče je zavzeto tudi v zadevah npr. VIII Ips 79/2009, Pdp 229/2017). To pomeni, da zaradi sklepa Vrhovnega sodišča RS VIII Ips 70/2017, s katerim je bila ugodilna sodba razveljavljena, ni odpadla podlaga za priznanje pravic iz naslova na novo vzpostavljenega delovnega razmerja. Zaradi tega razveljavitvenega sklepa ni odpadla pravna podlaga izplačil, ki se nanašajo na čas po 1. 12. 2016. Ta izplačila niso pomenila izvrševanje pravnomočne sodbe (I Pd 536/2014), ki je bila kasneje razveljavljena, ampak so pomenila izvrševanje obveznosti iz vzpostavljenega, obstoječega delovnega razmerja.
VDSS Sodba Pdp 451/2017Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore16.11.2017dodatek za delovno doboDelovno sodišče je v sporu o zakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi zgolj opisno odločalo o pravicah iz delovnega razmerja. Zato ni mogoče zaključiti, da je sodišče v sodbi opr. št. Pdp 436/2012 že odločilo o pravici do dodatka za delovno dobo, zlasti ne na način, da bi tožnik lahko zgolj na podlagi odločitve, da se mu "prizna delovno razmerje z vsemi pravicami iz delovnega razmerja" v izvršilnem postopku zahteval dodatek za delovno dobo. Tožnik je zato moral, če je želel doseči sodno odločitev o dodatku za delovno dobo v spornem obdobju, ki jo bo moč tudi izvršiti, vložiti novo tožbo.
VDSS Sodba Pdp 108/2019Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore21.02.2019plačilo razlike plače - ustni dogovorPritožbeno sodišče je v sodbi in sklepu opr. št. Pdp 248/2018 z dne 19. 4. 2018 zavzelo stališče, da kljub dejstvu, da se tožnik med zaslišanjem ni (več) spomnil, za kakšno urno postavko sta bila s toženo stranko dogovorjena, pritožbeno sodišče nima pomislekov o pravilnosti ugotovitve sodišča prve stopnje, da je bil med strankama (ustni) dogovor o plačilu glede na število opravljenih ur resnično sklenjen. Tudi v novem sojenju je sodišče prve stopnje odločitev v tem delu ustrezno obrazložilo. Sprejelo je pravilno dokazno oceno, da so bili delavci - šoferji, med katere sodi tudi tožnik, plačani drugače, kot je navedeno v pisni pogodbo o zaposlitvi.
VDSS sodba Pdp 879/2015Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore10.12.2015razpravno načelo - sklenitev delovnega razmerja za določen časVprašanje obstoja zakonskih razlogov za sklenitev delovnega razmerja za določen čas se povezuje z materialno pravno presojo spora, stranke pa lahko v vlogah in na narokih podajajo tudi svoja pravna naziranja, ki se nanašajo na sporni predmet (284. člen ZPP), kar pa ni obligatorno. Z opredelitvijo razloga za sklenitev pogodb o zaposlitvi za določen čas v smislu 11. alineje 1. odstavka 54. člena ZDR-1, sodišče ni kršilo razpravnega načela oziroma 7. in 212. člena ZPP in ni mogoče šteti, da bi sodišče s tem odločalo mimo trditvene podlage, zato ni podana relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 1. odstavku 339. člena ZPP. Glede na specifiko delovnih razmerij v stečajnem postopku po presoji pritožbenega sodišča ni sprejemljivo stališče, da bi morale biti pogodbe o zaposlitvi sklenjene za določen čas le za ves čas trajanja stečajnega postopka (oziroma v konkretnem primeru, dokler se ne dokonča postopek prodaje premoženja tožene stranke). Tudi...
VDS sodba Pdp 604/2003Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore24.03.2005plača - razporeditevPravica do razlike v plači na drugem ustreznem delu je pravica iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, saj gre za pravico zavarovanca iz zavarovalnega razmerja in ne za pravico delavca iz delovnega razmerja glede na delodajalca. Nepravilno odmero nadomestila za delo na drugem ustreznem delu mora delavec uveljavljati v upravnem postopku pred ZPIZ. Zato je sodišče njegov zahtevek zoper delodajalca pravilno zavrnilo. Ker tožnik spora glede višine nadomestila zaradi razporeditve na drugo ustrezno delo pred ZPIZ ni sprožil, tudi ne more zahtevati odškodnine od delodajalca, ker naj bi ta zavodu sporočal napačno višino plače, na podlagi katere je bilo nadomestilo odmerjeno. 
VDSS sodba Pdp 604/2010Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore11.11.2010zamudna sodba – sporazum s sindikatomUpoštevaje, da se je tožena stranka s sporazumom, ki ga je sklenila s sindikatom, zavezala tožnikom izplačati terjatve iz delovnega razmerja iz naslova regresa za letni dopust, jubilejne nagrade za 10 let dela, solidarnostne pomoči in odpravnine, in da je bilo v sporazumu izrecno določeno, da lahko delavci terjatve uveljavljajo pred sodiščem, so tožbe delavcev dopustne. Tožbeni zahtevki so utemeljeni do višine, kot izhaja iz sporazuma, tako da jim je sodišče prve stopnje ob izostanku odgovora na tožbo v tem delu utemeljeno ugodilo z izdajo zamudne sodbe.
VDSS sodba Pdp 604/2016Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore01.12.2016redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlogPoslovanje tožene stranke je bilo v prvem tromesečju leta 2015 slabše od načrtovanega in slabše od poslovanja v primerljivem obdobju v letu 2014. Prišlo je do ukinitve tožničinega delovnega mesta. Ob upoštevanju navedenega je imelo sodišče prve stopnje dovolj podlage za ugotovitev, da je pri toženi stranki zaradi ekonomskih razlogov prišlo do spremembe organizacije, v posledici česar je tožena stranka tožnici podala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga.
VDSS Sodba Pdp 604/2017Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore04.01.2018izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - rok za podajo odpovedi - konkurenčna prepoved - pisno soglasjeTožnik je med trajanjem delovnega razmerja s tem, ko je v lastnem imenu in za svoj račun na podlagi sklenjene avtorske pogodbe sodeloval z drugo družbo pri projektu izdaje avtobiografije, opravljal delo, ki sodi v okvir dejavnosti tožene stranke in s katero ji je konkuriral. Do tožene stranke ni bil lojalen in je posegel v njene poslovne interese. Ker za opravljanje dela ni imel pisnega soglasja tožene stranke, je s takšnim ravnanjem kršil konkurenčno prepoved, kot je določena v 39. členu ZDR-1.

Izberi vse|Izvozi izbrane