Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 4571cT1QZHAlMjA2MDQvMjAxNCZkYXRhYmFzZSU1QlZEU1MlNUQ9VkRTUyZfc3VibWl0PWklQzUlQTElQzQlOERpJnJvd3NQZXJQYWdlPTIwJm9yZGVyPWNvZGUmZGlyZWN0aW9uPWRlc2M=
 DokumentSodiščeOddelekDatumInstitutJedro
VDSS sodba Pdp 842/2011Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore07.10.2011zamudna sodba - vročanje - odpravnina - osebna vročitev - vročanje pravni osebi - plača - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca - regres za letni dopust - minimalna plača - odškodnina za čas odpovednega rokaSodišče prve stopnje je tožbo vročalo, tako da jo je poslalo na naslov, ki je naveden v sodnem registru. Ker ta naslov ne sodi pod poštno številko, ki je navedena v sodnem registru, temveč pod drugo poštno številko, je pošta ravnala pravilno, ko je prečrtala označbo poštne številke na pisanju in namesto nje napisala pravilno poštno številko. Tožba je bila nato puščena v hišnem predalčniku na naslovu, navedenem na pisanju, ki je nedvomno naslov sedeža tožene stranke, s tem je bila vročitev tožbe pravilno opravljena.
VDSS sodba Pdp 740/2011Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore15.09.2011zamudna sodba - sklepčnost tožbe - regres za letni dopust - izostanek odgovora na tožboTožena stranka na tožbo, ki ji je bila pravilno vročena v odgovor, ni odgovorila. Iz tega razloga je sodišče prve stopnje ob ugotovitvi, da je tožba sklepčna, utemeljeno izdalo zamudno sodbo in tožnici priznalo regres za letni dopust za leto 2010, do katerega je po lastnih navedbah v tožbi upravičena.
VDSS sodba Pdp 723/2011Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore15.09.2011ničnost - izpodbojnost - sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi - sprememba pogodbe o zaposlitvi - splošni akt - akt o sistemizaciji delovnih mestSindikat pri toženi stranki bi lahko v zvezi z nepravilnostmi pri sprejemu pravilnika o sistemizaciji tožene stranke sprožil kolektivni spor. Ker tega ni storil, ne morejo tožeče stranke (delavci tožene stranke) v individualnem delovnem sporu uveljavljati nezakonitosti pravilnika (splošnega akta oziroma akta o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest), ampak se pravilnik šteje za veljavnega.
VDSS sklep Pdp 384/2011Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore09.06.2011umik tožbe - stroški postopka - uspeh v pravdiTožnik je tožbo umaknil, ko je tožena stranka izpolnila le neznatni del tožbenega zahtevka, tako da je treba šteti, da je v postopku uspel le v neznatnem delu. Iz tega razloga je pravilna odločitev, da sam krije svoje stroške postopka.
VDSS sklep Pdp 254/2011Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore08.09.2011predlog za obnovo postopka - obnova postopka - pravdna sposobnostZa odločitev o utemeljenosti predloga za obnovo postopka iz razloga po 4. točki prvega odstavka 394. člena ZPP je bistveno, ali je bila tožena stranka v času, ko je tekel postopek pred sodiščem prve in druge stopnje, pravdno (ne)sposobna. Ker glede tega iz izvedeniškega mnenja, ki je bilo izdelano za potrebe drugega (kazenskega) postopka izhaja, da tožena stranka trpi zaradi depresivne bipolarne motnje in da gre za dolgotrajno bolezen, bi moralo sodišče prve stopnje pred odločitvijo, da predlog za obnovo postopka ni utemeljen, zaslišati izvedenca in preučiti celotno dokumentacijo v spisu.
VDSS sklep Pdp 231/2011Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore07.07.2011zamudna sodba - pritožba - preizkus po uradni dolžnosti - sklep o zavrženju pritožbeGlede na to, da je toženec v pritožbi zoper sklep o zavrženju pritožbe (zoper zamudno sodbo) kot prepozne navajal le dejstva, ki se nanašajo na zmotno oz. nepopolno ugotovitev dejanskega stanja v zvezi z odločitvijo v zamudni sodbi, je pritožbeno sodišče izpodbijani sklep presodilo le v okviru preizkusa po uradni dolžnosti.
VDSS sodba Pdp 1149/2011Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore04.01.2012solidarna odgovornost - odškodninska odgovornost - sprememba delodajalca - ugotovitev obstoja prerekane terjatve - terjatev iz delovnega razmerja - stečaj delodajalcaZa širjenje odgovornosti delodajalca prenosnika tudi na primere, ko bi delavcu prenehalo delovno razmerje na podlagi odpovedi v stečaju ali iz poslovnih razlogov, ni podana pravna podlaga.
VDSS Sodba Pdp 401/2017Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore13.07.2017plača - plačilo dodatkov - neizrabljen tedenski počitek - vojak - misija - napotitev na delo v tujini - davki in prispevkiOdškodnina za neizkoriščene dni tedenskega dopusta je po naravi odškodnina za premoženjsko škodo, od katere je potrebno obračunati in plačati ustrezne prispevke in davek. Tako ne gre za plačilo plače, neto plača v tujini pa je le osnova za izračun odškodnine.
VDSS Sodba Pdp 543/2017Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore21.06.2018odškodnina za premoženjsko škodo - tedenski počitek - vojak - davki in prispevki - misijaVrhovno sodišče RS je v sodbi opr. št. VIII Ips 226/2017 z dne 23. 1. 2018 sprejelo stališče, ki odstopa od dosedanje sodne prakse, da sodišče v delovnem sporu (kot sporu med delavcem in delodajalcem) ne odloča tudi o tem, ali je delodajalec o prisojenem prejemku delavcu iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem dolžan obračunati in plačati davke in prispevke oziroma od katerih osnov jih je dolžan obračunati in plačati (v tem obsegu gre namreč za javnopravno razmerje). Ob izplačilu prejemka je to stvar izplačevalca (delodajalca oziroma tožene stranke) oziroma pristojnih davčnih organov. Pri tem pa je dolžan upoštevati tudi naravo plačila, ki je v konkretnem primeru odškodnina za premoženjsko škodo zaradi kršitve pogodbenih obveznosti, ki izvirajo iz nezagotovljene pravice delavca do tedenskega počitka.
VDSS Sodba Pdp 479/2018Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore27.09.2018nadure - plača - vojak - referenčno obdobje - višek ur - kompenzacijaPravilno je stališče sodišča prve stopnje, da je že s tem, da se število presežnih ur ugotavlja glede na fiksno določena polletna koledarska obdobja ter ob upoštevanju, da je tožnik za te ure v primeru, ko jih je po izteku referenčnega obdobja koristil kot proste ure, prejel 30-odstotni dodatek za delo preko polnega delovnega časa, zadoščeno pogojem iz 97.b člena ZObr oziroma sedmega odstavka 147. člena ZDR in sedmega odstavka 148. člena ZDR-1. Tožnikovo zavzemanje, da bi bilo mogoče kompenzirati zgolj ure znotraj istega polletnega referenčnega obdobja, ni utemeljeno, saj bi to pomenilo, da je za presežne ure iz referenčnega obdobja, ki ob njegovem zaključku postanejo nadure, edina dopustna odmena le plačilo 130 % osnove, ne pa tudi njihova kompenzacija ob plačilu 30-odstotnega dodatka. Da je tudi slednja možnost ustrezna odmena delodajalca za plačilo nadurnega dela, izhaja iz dosedanje sodne prakse Vrhovnega sodišča RS in pritožbenega sodišča.
VDSS Sklep Pdp 552/2018Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore05.09.2018odločitev o pravdnih stroških - delna izpolnitev zahtevka - takojšen umik - načelo uspehaPo prvem odstavku 158. člena ZPP mora tožeča stranka, ki umakne tožbo, povrniti nasprotni stranki pravdne stroške, razen če je tožbo umaknila takoj, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek. Zmotno je stališče, da bi šlo za takojšen umik tožbe le, če bi do tega prišlo v roku 8 dni po izpolnitvi zahtevka oziroma 2 dneva po izpolnitvi zahtevka. Za presojo, ali je za odločitev o stroških postopka po prvem odstavku 158. člena ZPP izpolnjen pogoj takojšnjega umika tožbe po izpolnitvi, ni relevanten le datum izpolnitve, pač pa tudi, kdaj je tožnik zvedel za to, zlasti če gre za več delnih plačil.
VDSS sklep Pdp 604/2011Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore15.12.2011javni uslužbenec - plača - prevedba plače - sodno varstvo - rok za vložitev tožbeČetrti odstavek 3. a člena ZSPJS določa zgolj procesno predpostavko za vložitev tožbe, to je pisno zahtevo javnega uslužbenca, da delodajalec ugotovi nezakonitost pri določitvi in izplačilu plače in da ravna v skladu z ZSPJS, ne določa pa roka, v katerem mora javni uslužbenec vložiti tožbo.
VDS sklep in delna sodba Pdp 2410/94Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore15.11.1996pogodba o zaposlitvi - dodatek za težje delovne pogoje - pogoji za sodno varstvo- zdravstveni zavodZahtevku za ugotovitev nezakonitosti oz. neskladnosti predloga pogodbe o zaposlitvi glede določitve dodatka za težje delovne pogoje ni mogoče ugoditi, če predlog pogodbe o zaposlitvi izrečno ne določa tega, da dodatek delavcu ne pripada, temveč napotuje na ureditev s sklepom sveta zavoda, določitev dodatka pa tudi ni obvezna sestavina pogodbe o zaposlitvi (5. člen Kolektivne pogodbe za dejavnost zdravstva in socialnega skrbstva Slovenije - Ur.l. RS št. 26/91, 22. člen Kolektivne pogodbe za negospodarske dejavnosti v R Sloveniji - Ur.l. RS št. 18/91).Izven okvira tožbenega zahtevka zgolj za presojo zakonitosti oz.skladnosti predloga pogodbe o zaposlitvi ni mogoče odločati tudi o pravilnosti odločitve zavoda o sprejemu spremembe pravilnika, s katerim se določajo dodatki za težje delovne pogoje.V skladu s 135/4 členom ZDR delavec lahko zahteva presojo zakonitosti predloga pogodbe o zaposlitvi in njene skladnosti z zakonom, kolektivno pogodbo in splošnim aktom. Zato v...
VDSS sodba Pdp 999/2013Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore13.02.2014redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlogOrganizacijske rešitve v zvezi z ekonomsko uspešnostjo poslovanja so v avtonomni sferi delodajalca in predstavljajo zadosten in utemeljen razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga. Potrebnosti oziroma smotrnosti sprememb v načinu poslovanja in organizaciji dela sodišče ne more presojati, ker so te odločitve v pristojnosti delodajalca. Sodišče lahko preverja le, ali niso spremembe v organizaciji družbe morda le navidezne. V obravnavanem primeru je tožena stranka dokazala utemeljen poslovni – organizacijski oziroma ekonomski razlog iz 1. alineje prvega odstavka 88. člena ZDR. Tožena stranka je tudi upoštevala določbo 3. odstavka 88. člena ZDR, vendar ni bilo možnosti zaposlitve tožnice na drugem delovnem mestu. Zato je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki jo je tožena stranka podala tožnici, zakonita. Tožena stranka je pol leta pred odpovedjo, ki jo je podala tožnici iz poslovnega razloga, na delovnem mestu referentke v računovodstvu zaposlila...
VDSS Sodba Pdp 998/2016-2Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore13.07.2017redna odpoved pogodbe o zaposlitvi i iz poslovnega razloga - starejši delavec - posebno pravno varstvo pred odpovedjo - prenos dejavnostiPravilno je stališče sodišča prve stopnje, da tožnik ob podaji redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga dne 21. 3. 2014 ni bil varovana kategorija delavca pred odpovedjo. V tožnikovem primeru varstvo po prvem odstavku 114. člena ZDR-1 ni veljalo, ker je ob sklenitvi pogodbe o zaposlitvi s toženo stranko že izpolnjeval pogoje za varstvo pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi (tretja alineja drugega odstavka 114. člen ZDR-1). Tožnik je namreč že ob podpisu pogodbe s toženo stranko dne 28. 8. 2011, dopolnil 57 let in je ob upoštevanju 201. člena tedaj veljavnega ZDR, kot starejši delavec užival posebno varstvo, vključno s posebnim pravnim varstvom pred odpovedjo po prvem odstavku 114. člena ZDR.
VDSS sklep Pdp 998/2015Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore05.11.2015prenehanje delovnega razmerja - sodno varstvo - rokV obravnavni zadevi gre za spor o prenehanju delovnega razmerja, zato je sodišče prve stopnje zavzelo pravilno stališče, da bi morala tožnica skladno s 3. odstavkom 200. člena ZDR-1 tožbo vložiti v roku 30 dni od dneva, ko je izvedela, da ji je delovno razmerje pri toženi stranki prenehalo. Tožnica je namreč v času, ko je bila v bolniškem staležu z drugo pravno osebo sklenila delovno razmerje za določen čas, to delovno razmerje pa je s sporazumom z dne 10. 1. 2015 prekinila dne 19. 1. 2015. Ker je tožnica dne 25. 2. 2015 na sodišče prve stopnje vložila vlogo za brezplačno pravno pomoč, je sodišče prve stopnje pravilno štelo, da je najkasneje tega dne izvedela, da ji je delovno razmerje pri toženi stranki nezakonito prenehalo, zato je tožba, vložena dne 10. 6. 2015 vložena po izteku zakonsko določenega tridesetdnevnega roka, prepozna in jo je sodišče prve stopnje skladno z določbo 1. odstavka 274. člena ZPP pravilno zavrglo.
VDSS sklep Pdp 998/2013Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore09.01.2014ugotovitev obstoja delovnega razmerja - odločitev o pravdnih stroških - pravdni stroški - zloraba procesnih pravic - spori o obstoju ali prenehanju delovnega razmerjaTožnik z uveljavljanjem tožbenega zahtevka za ugotovitev obstoja delovnega razmerja pri toženi stranki ni zlorabil procesne pravice. Zlorabo procesnih pravic ZPP definira z generalno klavzulo kot uporabo pravice z namenom škodovati drugemu ali s ciljem, ki je v nasprotju z dobrimi običaji, vestnostjo in poštenjem. Namen škodovati komu drugemu mora biti podan ne le, ko gre za šikano, ampak tudi, ko dejanje nasprotuje dobrim običajem ter vestnosti in poštenju. Tega pa tožena stranka v predmetnem sporu ni dokazala. Vložitev tožbe, ki je sicer neutemeljena, namreč ne more pomeniti zlorabe procesnih pravic, saj bi to v skrajnem primeru pomenilo, da je tako rekoč vsaka pravda posledica zlorabe pravice do sodnega varstva – bodisi tožnikova, ker je vložil neutemeljeno tožbo, bodisi toženca, ki se je neutemeljeno upiral zahtevku. Zato tožena stranka stroške postopka skladno s 5. odstavkom 41. člena ZDSS-1 nosi sama.
VDS sodba Pdp 997/98Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore29.06.2000prenehanje delovnega razmerjaDelavec mora imeti predhodno odobritev delodajalca za izrabo letnega dopusta, če le-ta ni vnaprej določen z letnim planom dopustov, zlasti pa v primerih, ko gre za izrabo posameznih, neplaniranih dni dopusta. Pri toženi stranki je bila vpeljana praksa predhodne odobritve dopusta, česar tožnik ni upošteval, zato je neopravičeno izostal z dela. 
VDSS Sklep Pdp 997/2016Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore16.02.2017izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - znaki kaznivega dejanja - ponarejanje listin - pravica do izjave - bistvena kršitev določb postopkaSodišče prve stopnje je tožnici naložilo, da mu v roku 8 dni predloži podatke o zaposlitvah v času od prenehanja delovnega razmerja dalje ter o višini prejemkov v tem obdobju. Po ugotovitvi pritožbenega sodišča je tožnica sodišču prve stopnje z dopisom predložila listine. Sodišče prve stopnje toženi stranki teh listin ni vročilo v izjavo, čeprav jih je upoštevalo pri odločitvi. Toženi stranki je s tem onemogočilo sodelovanje v postopku, zaradi česar je podana absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Tožena stranka sodišču prve stopnje utemeljeno očita, da bi se moralo opredeliti do njenih navedb, ki jih je podala na naroku za glavno obravnavo. Tožena stranka je na tem naroku sodišču prve stopnje predložila na vpogled izvirnik sporne zavarovalne police in navedla, da koda na polici potrjuje njene navedbe, da zavarovalna polica ni mogla biti ponarejena s strani druge, pri njej zaposlene osebe, ter...
VDSS sodba in sklep Pdp 997/2015Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore14.04.2016izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev konkurenčne klavzuleNeutemeljen je očitek iz izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki se nanaša na kršitev konkurenčne prepovedi. Tožnik je v času trajanja delovnega razmerja pri toženi stranki registriral s. p., vendar dejavnosti, ki bi bila toženi stranki konkurenčna, tj. proizvodnja kruha, svežega peciva in slaščic, še ni pričel opravljati. Te dejavnosti tudi tožena stranka (še) ni opravljala, čeprav je že kupila peč za peko pekovskih izdelkov in je bila v fazi pridobivanja dokumentacije. Tožniku kršitve konkurenčne prepovedi ne bi bilo mogoče očitati niti, če bi se v resnici ugotovilo, da je z dejavnostjo proizvodnje kruha, svežega peciva in slaščic že pričel v času delovnega razmerja, saj takrat tožena stranka te dejavnosti še ni pričela izvajati, čeprav je že pričela z aktivnostmi, usmerjenimi v zagon te dejavnosti (nakup peči, postopek pridobivanja dokumentacije). Ker je kršitev konkurenčne prepovedi delavcu glede na prvi odstavek 39. člena ZDR-1 mogoče...

Izberi vse|Izvozi izbrane