Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 4755cT1QZHAlMjA2MDQvMjAxNCZkYXRhYmFzZSU1QlZEU1MlNUQ9VkRTUyZfc3VibWl0PWklQzUlQTElQzQlOERpJnJvd3NQZXJQYWdlPTIwJm9yZGVyPWNvZGUmZGlyZWN0aW9uPWFzYw==
 DokumentSodiščeOddelekDatumInstitutJedro
VDS sklep Pdp 1698/2000Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore03.07.2002zastaranje terjatve - plača - omejitvena zakonodaja - dokazno breme1. Po 371. členu ZOR terjatve zastarajo v petih letih, če ni z zakonom določen za zastaranje drugačen rok. Vse do uveljavitve novega ZDR delovnopravni predpisi drugačnega roka niso določali, zato za zastaranje teh terjatev velja splošni petletni zastaralni rok. Šele z novim Zakonom o delovnih razmerjih (ZDR - Ur.l. RS št. 41/2002) je za terjatve iz naslova delovnega razmerja določen posebni rok. V 206. členu novega ZDR je določeno, da terjatve iz naslova delovnih razmerjih zastarajo v petih letih. 2. Tožena stranka ni predložila sklepa organa o znižanju izhodiščnih plač za 20%, zaradi česar znižanje plač ni bilo zakonito. Po določbah Zakona o načinu obračunavanja in izplačevanja plač iz leta 1993 so se plače v gospodarstvu za nesolventne pravne osebe v času veljavnosti zakona izplačevale največ do višine, določene v aneksu k splošni kolektivni pogodbi za gospodarstvo. 
VDS sodba Pdp 1277/2000Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore24.05.2002disciplinski postopek - pomočČe je predsednica komisije za pritožbe tožene stranke nudila strokovno pomoč predsedniku disciplinske komisije prve stopnje, tako da je na zahtevo vodje splošnega sektorja, ki je napisal zahtevo za začetek disciplinskega postopka, v nabavni službi pri toženi stranki pridobila dokumentacijo ter napisala osnutek odločbe disciplinske komisije, takšno dejanje ne pomeni bistvene kršitve določb disciplinskega postopka, saj to ni vplivalo in ni moglo vplivati na zakonitost in pravilnost odločitve komisije za pritožbe. Izraz "sodelovanje v postopku" zajema predvsem formalna procesna opravila in ne neformalno sodelovanje pri delu organov delodajalca, saj takšno sodelovanje ta lahko utemeljeno pričakuje od vseh delavcev. Predsednica komisije za pritožbe tožene stranke je diplomirana pravnica, zato je razumljivo, da je tožena stranka od nje lahko pričakovala strokovno pomoč tudi pri delu disciplinske komisije. 
VDS Sodba Pdp 1874/2000Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore22.11.2001poskusno delo - objava prostega delovnega mestaKer v časopisu objavljeno prosto delovno mesto ni vsebovalo pogoja poskusnega dela, naknadni pristanek ob podpisu pogodbe o zaposlitvi na poskusno delo ne more biti odločilen, saj bi morala tožnica iz objave vedeti, da se zahteva poskusno delo.
VDS sodba in sklep Pdp 1846/2000Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore12.12.2002letni dopust - regres za letni dopustKer je tožnik v skladu s 57. členom ZDR pri toženi stranki pridobil pravico do izrabe letnega dopusta tako v letu 1995 kot v letu 1996, je s tem pridobil tudi pravico do regresa za ti dve leti. Glede na obdobje zaposlitve tožnika pri toženi stranki (od 19.6.1995 do 20.3.1996) pa je mogoče, da je tožnik v teh dveh letih koristil dopust še pri kakšnem drugem delodajalcu. V kolikor je pri njem pridobil pravico do izrabe celotnega letnega dopusta, je s tem pridobil tudi pravico do izplačila regresa. Tožnik je v skladu s 44. členom Splošne kolektivne pogodbe za gospodarstvo upravičen do regresa za letni dopust v znesku, kot ga določa tarifna priloga k tej kolektivni pogodbi, zato bo moralo sodišče prve stopnje v novem sojenju ugotoviti, ali je bil tožniku morda v letu 1995 in v letu 1996 že izplačan regres (delno ali v celoti) pri drugem delodajalcu.
VDS sodba Pdp 1630/2001Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore15.05.2003suspenz - zakonitost izrečenega suspenza - odobritev sklepa o suspenzuSklep o suspenzu je nezakonit, ker ni bil dan v potrditev disciplinski komisiji v roku treh dni, kot je to določeno v 43. členu kolektivne pogodbe tožene stranke, ki je enako določilu 69. člena ZTPDR.
VDS sodba in sklep Pdp 1253/2001Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore22.05.2003sistemizacija delovnih mest - pravice iz delovnega razmerja - vojaške osebe - formacija - razporeditev v plačilni razred - pristojnost delovnega sodiščaDelovna mesta na MO in v SV se po 2. odst. 89. člena Zakona o obrambi (ZO) določajo z dvema aktoma: sistemizacijo in formacijo. Formacija ima za odločanje o pravicah iz delovnega razmerja glede zaposlenih v vojski, enako naravo kot sistemizacija za zaposlene na upravnih in strokovnih nalogah na ministrstvu. Formacija vsebuje delovnopravne elemente kot vsaka druga sistemizacija delovnih mest (pogoje za zasedbo delovnih mest, razvrstitev v plačilne razrede) in v tem delu jo je potrebno obravnavati enako kot vsak drug splošni akt delodajalca. Sodišče zato z odločanjem v tem sporu ni preseglo svojih pristojnosti.
VDS sodba Pdp 1925/2001Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore13.02.2003prenehanje delovnega razmerja - neupravičen izostanek z dela za več kot 5 dni - ukinitev delovnega mesta - razlogi na strani delodajalcaKer je tožena stranka tožnikovo delovno mesto ukinila in pri tem tožnika ni razporedila na drugo delovno mesto, tožniku ni mogla očitati neupravičenih izostankov. Razlogi, zaradi keterih tožnik ni mogel opravljati dela, so bili na njeni strani.
VDS sklep Pdp 1797/2001Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore30.01.2003zamudna sodba - pogoji za izdajo zamudne sodbe – vročitev tožbe v odgovor - sprememba naslova tožene strankePo določbi 1. odst. 318. člena ZPP je eden od pogojev za izdajo zamudne sodbe, da tožena stranka ne odgovori na tožbo v 30 dneh od njene vročitve (277. člen ZPP). Sodišče prve stopnje je poziv toženi stranki, da odgovori na tožbo poslalo na naslov H., čeprav je bilo že z dopisom z dne 15.6.1998 s strani toženčeve partnerke obveščeno, da toženec stanuje v T., kjer je tudi stalno prijavljen. Ker sodišče tega ni upoštevalo in je tožencu tožbo s pozivom na odgovor poslalo na naslov v H., tožba toženi stranki ni bila pravilno vročena in niso bili podani pogoji za izdajo zamudne sodbe.
VDS sodba Pdp 1740/2002Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore19.03.2004izvajanje dokazov - dokazni sklep - nezakonito prenehanje delovnega razmerja - regres - zastaranjePredlagane dokaze, za katere oceni, da niso pomembni za odločbo, sodišče zavrne in navede v sklepu, zakaj jih je zavrnilo. V nadaljnem teku pravde sodišče ni vezano na svoj prejšni dokazni sklep. Če sodišče izrecno ne zavrne dokaznega predloga oz. tega ne obrazloži, je lahko zaradi opustitve izvedbe dokazov dejansko stanje zmotno ali nepopolno ugotovljeno, ne gre pa za bistveno kršitev določb postopka v smislu 1. odstavka 339. člena ZPP. Delavec lahko uveljavlja zahtevek za plačilo regresa za obdobje, ko je bil brez zaposlitve, šele potem, ko sodišče odloči, da mu je delovno razmerje nezakonito prenehalo (enako kot reperacijski zahtevek za plačilo nadomestila plače zaradi nezakonitega prenehanja delovnega razmerja). Zato začne zastaranje tega zahtevka teči šele z dnem, ko sodišče odloči, da je delavcu nezakonito prenehalo delovno razmerje. 
VDS sklep Pdp 1429/2002Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore14.02.2003dovoljenost pritožbe - plačilo sodne takse za pritožbo - procesna predpostavka - fikcija umikaZaradi neplačila sodne takse za pritožbo oz. nepredložitve dokazila o plačilu sodne takse za pritožbo se pritožba ne šteje za umaknjeno. Plačilo sodne takse za pritožbo oz. predložitev dokazila o plačilu te takse ni procesna predpostavka za dopustnost pritožbe - tako je tudi stališče VS RS v sklepu opr. št. II Ips 404/2002 z dne 14.11.2002.
VDS sodba Pdp 1074/2002Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore24.04.2003ustavitev disciplinskega postopka - prenehanje delovnega razmerja - neopravičen izostanek z dela za več kot 5 dni - odobritev letnega dopustaTožena stranka s tem, ko je s sklepom ustavila disciplinski postopek in nato v isti zadevi izdala sklep o prenehanju delovnega razmerja na podlagi 5. tč. 1. odstavka 100. čl. ZDR, ni dvakrat odločala o isti stvari, saj gre za dva ločena postopka pri čemer lahko delodajalec sam odloči oz. izbere, po katerem bo postopal. Disciplinski postopek ni bil izveden do konca, ampak je bil ustavljen zaradi umika zahteve, torej o sporni kršitvi v disciplinskem postopku ni bilo meritorno in pravnomočno odločeno. Za odločanje o neopravičenih izostankih po 5. tč. 1. odst. 100. čl. ZDR in za izvršitev te odločitve rok ni predpisan, zato je tožena stranka sklep o prenehanju delovnega razmerja na tej pravni podlagi lahko izdala oz. izvršila tudi s časovnim zamikom nekaj mesecev, ki še predstavlja razumen rok za takšno odločitev.
VDS sodba Pdp 1704/2002Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore11.04.2003kolektivni delovni spor - izvrševanje kolektivne pogodbe - uslužbenski certifikat Ker je država z zakoni v celoti uredila svojo obveznost, predlagatelji ne morejo uveljavljati dodatnih pravic iz obravnavanega naslova poleg pravic, ki jih iz naslova uslužbenskih certifikatov zagotavlja zakon. Zato je sodišče pravilno zavrnilo predlog na ugotovitev, da je nasprotna udeleženka RS kršila 4.alineo 2. odstavka 31. člena Zakona o lastniškem preoblikovanju podjetij, ker predlagateljem ni ponudila za odkup lastniških certifikatov delnic ali drugega premoženja RS (ali podjetij v njeni lasti). Pravilno je zavrnilo tudi predlog, naj navedeno nasprotni udeleženki naloži sodišče oz. naj nasprotna stranka izplača razliko med dejansko izplačanimi plačami in plačami po KPND z zakonitimi zamudnimi obrestmi, kot tudi podredni zahtevek, da je dolžna predlagateljem izplačati zakonite zamudne obresti od zneskov na cerifikatih. Nasprotna udeleženka je namreč s sprejetjem Zakona o prvem pokojninskem skladu RS in preoblikovnanjem PID za cerifikate izdala pokojninske bone...
VDS sodba Pdp 1333/2002Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore10.06.2004prenehanje delovnega razmerja - neizpolnjevanje obveznosti s strani delodajalca - odpravninaDelavec je upravičen do plačila odpravnine pod pogoji, ki veljajo za presežne delavce, ker mu je prenehalo delovno razmerje zaradi razveze delovnega razmerja iz razloga neizpolnjevanja obveznosti s strani delodajalca do izplačila plač (1. odst. 19c čl. ZZPB).
VDS sodba Pdp 1553/2002Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore23.04.2004delavec v hišnem priporu - začasna odstranitev delavca - pravica do nadomestila plačeDelavec, ki je v hišnem priporu, ima enako kot delavec, ki je v priporu, v skladu z 2. odst. 97. čl. ZDR pravico do nadomestila plače. Glede delovnopravnih posledic je potrebno hišni pripor v celoti izenačiti s priporom. V obeh primerih gre za obligatoren suspenz, saj je zaradi zahteve državnega organa delavec izločen iz dela.
VDS sodba in sklep Pdp 108/2002Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore12.03.2004prenehanje delovnega razmerja - trajni presežki - akt o obstoju prenehanja potreb po delu - kriteriji za ohranitev zaposlitve - delovna uspešnost - pooblastilo - pooblastilno razmerje - smrt pooblastiteljaZgolj pomanjaknje akta, opredeljenega v 34. čl. ZDR v zvezi z ugotovitvijo obstoja trajnega prenehanja potreb po delu, katerega ugotovi poslovodni organ, še ne predstavlja razloga za nezakonitost postopka določanja trajno presežnih delavcev.V SKPG(1990) je bil posebej določen kriterij - delovna uspešnost, po katerem delavec ohrani zaposlitev, kot temeljni kriterij, zato ni bilo možnosti uporabo tega kriterija po presoji delodajalca. Šele SKPgd, sprejeta v letu 1993, je omogočila uporabo drugih korekcijskih kriterijev, vendar le v primeru, če temeljni kriterij - delovna uspešnost, ni bil vnaprej opredeljen in določen.Zgolj zato, ker dedinja po pokojnem tožniku ni mogla prepoznati podpisa pokojnega tožnika na pooblastilu, še ni mogoče zaključiti, da ni obstajalo dejansko pooblastilno razmerje med pokojnim tožnikom in pooblaščencem. Ker je imel tožnik, ki je umrl, pravdnega pooblaščenca, je le-ta imel v skladu s 1. odst. 100. čl. ZPP še naprej pravico opravljati...
VDS sodba Pdp 1706/2002Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore04.08.2004prenehanje delovnega razmerja zaradi prisilne poravnave - odpravninaVsi delavci, ki jim je delovno razmerje prenehalo na podlagi sklenjene prisilne poravnave, so od uveljavitve sprememb in dopolnitev ZDR v letu 1991 upravičeni do odpravnine v enaki višini in pod enakimi pogoji kot gre trajno presežnim delavcem.
VDS sodba Pdp 1056/2002Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore27.02.2004javni zavod - imenovanje direktorja - razpisni postopek - direktor zavoda - soglasje ustanoviteljic zavoda k imenovanju direktorja - vršilec dolžnosti direktorja - sodno varstvo1. Odklonitev soglasja ustanoviteljic zavoda k imenovanju tožnika kot direktorja zavoda ni mogoče opredeliti kot kršitev izvedbe postopka razpisa za imenovanje direktorja.2. ZZ ne določa, da mora biti kot v.d. direktorja imenovan eden izmed prijavljenih, a neizbranih kandidatov za direktorja. Veljavna zakonodaja neizbranemu kandidatu ni dajala sodnega varstva za izpodbijanje odločbe o imenovanju druge osebe za vršilca dolžnosti direktorja, zaradi česar bi bilo potrebno tožbo tožnika v tem obsegu zavreči.
VDS sklep Pdp 1268/2002 Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore02.04.2004jubilejna nagrada - osnova za izračun - specialni interventni zakonPravice, ki so dogovorjene s kolektivnimi pogodbami ali splošnimi akti, so lahko omejene s posebnim zakonom. Omejitev svobodnega kolektivnega pogajanja z zakonsko intervencijo je v primerih, ko je to nujno, dopustna le pod pogoji, da je časovno omejena in da se zagotavlja ustrezen življenjski standard prizadetim delavcem.Zakon o začasni določitvi osnove za določanje plač in drugih prejemkov iz delovnega razmerja (ZZDODP) je specialni interventni zakon, ki je določil osnovo za izračunavanje vseh prejemkov, katerih osnova je povprečna plača v preteklem 3 mesečju v gospodarstvu R Slovenije. Zato delavcu ne pripada jubilejna nagrada, izračunana na podlagi osnove, ki bi bila višja od osnove, določene z ZZDODP.
VDS sodba Pdp 1604/2002 Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore16.01.2003solidarnostna pomoč - dokazovanje daljše bolezniDaljšo bolezen, ki je pogoj za pridobitev pravice do solidarnostne pomoči, mora delavec izkazovati z zdravniškim potrdilom pristojnega zdravnika ali zdravniške komisije.
VDS sodba Pdp 1607/2002 Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore16.10.2003odpravnina - trajno presežni delavci - insolventnost delodajalcaDoločba 19. čl. ZJSRS-C ni na novo vzpostavila pravne podlage za plačilo odpravnine delavcem, ki jim je delovno razmerje prenehalo zaradi insolventnosti delodajalca, saj so tudi ti delavci trajno presežni delavci v smislu ZDR, ker jim je delovno razmerje prenehalo zaradi nujnih operativnih razlogov, med katere spada tudi ekonomski razlog na strani delodajalca, kar finančna reorganizacija in zmanjšanje števila delavcev tudi je, zato je treba glede pravice do odpravnine izhajati iz določbe 3. odst. 36.f čl. ZDR.Pravica delavca do odpravnine temelji na njegovih prispevkih iz dela v vsem času trajanja njegovega delovnega razmerja pri delodajalcu, zato gre delavcu odpravnina za vso delovno dobo pri delodajalcu, ne glede na to, ali je bila zaposlitev neprekinjena ali ne. Edini pogoj za pridobitev te pravice je, da je bil delavec zaposlen pri delodajalcu pred prenehanjem delovnega razmerja najmanj dve leti.

Izberi vse|Izvozi izbrane