Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 4825cT1QZHAlMjA2MDQvMjAxNCZkYXRhYmFzZSU1QlZEU1MlNUQ9VkRTUyZfc3VibWl0PWklQzUlQTElQzQlOERpJnJvd3NQZXJQYWdlPTIwJm9yZGVyPWNoYW5nZURhdGUmZGlyZWN0aW9uPWFzYw==
 DokumentSodiščeOddelekDatumInstitutJedro
VDS sodba Pdp 604/2003Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore24.03.2005plača - razporeditevPravica do razlike v plači na drugem ustreznem delu je pravica iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, saj gre za pravico zavarovanca iz zavarovalnega razmerja in ne za pravico delavca iz delovnega razmerja glede na delodajalca. Nepravilno odmero nadomestila za delo na drugem ustreznem delu mora delavec uveljavljati v upravnem postopku pred ZPIZ. Zato je sodišče njegov zahtevek zoper delodajalca pravilno zavrnilo. Ker tožnik spora glede višine nadomestila zaradi razporeditve na drugo ustrezno delo pred ZPIZ ni sprožil, tudi ne more zahtevati odškodnine od delodajalca, ker naj bi ta zavodu sporočal napačno višino plače, na podlagi katere je bilo nadomestilo odmerjeno. 
VDS sodba in sklep Pdp 604/2006Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore17.05.2007vračilo jubilejne nagrade - neupravičena obogatitevKer je tožeča stranka izplačala jubilejne nagrade po svoji prosti volji in ob poznavanju pravnih predpisov brez kakršnikoli zahtev tožencev in si tudi ni pridržala pravice, da bi zahtevala vrnitev nakazanih zneskov, oziroma ni plačala nečesa, da bi se izognila sili, ne more zahtevati vrnitve izplačanih zneskov. 
VDSS sodba Pdp 800/2009Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore19.11.2009razveza pogodbe o zaposlitvi – sprememba okoliščin – sprememba prebivališčaTožbeni zahtevek za razvezo pogodbe o zaposlitvi zaradi spremenjenih okoliščin, to je zaradi spremembe stalnega prebivališča delavca (tožene stranke) in posledičnega povečanja stroškov prevoza na delo z dela za delodajalca (tožeče stranke), ni utemeljen, ker ZDR v določbi, ki izrecno določa načine prenehanja delovnega razmerja, možnosti prenehanja veljavnosti pogodbe o zaposlitvi zaradi spremenjenih okoliščin ne vsebuje. V primeru spremenjenih okoliščin se namreč predvideva sprememba oziroma sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi.
VDSS sodba Pdp 604/2010Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore11.11.2010zamudna sodba – sporazum s sindikatomUpoštevaje, da se je tožena stranka s sporazumom, ki ga je sklenila s sindikatom, zavezala tožnikom izplačati terjatve iz delovnega razmerja iz naslova regresa za letni dopust, jubilejne nagrade za 10 let dela, solidarnostne pomoči in odpravnine, in da je bilo v sporazumu izrecno določeno, da lahko delavci terjatve uveljavljajo pred sodiščem, so tožbe delavcev dopustne. Tožbeni zahtevki so utemeljeni do višine, kot izhaja iz sporazuma, tako da jim je sodišče prve stopnje ob izostanku odgovora na tožbo v tem delu utemeljeno ugodilo z izdajo zamudne sodbe.
VDSS sodba X Pdp 1183/2010Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore14.10.2010kolektivni delovni spor – delavski direktor – član uprave – član nadzornega sveta – nezdružljivost funkcijeDoločba 3. odst. 255. člena ZGD-1 o nezdružljivosti funkcije člana nadzornega sveta in člana uprave delniške družbe ne pomeni, da član nadzornega sveta ne more kandidirati za funkcijo direktorja (člana uprave) iste družbe. Bistveno je le, da tak kandidat istočasno ne opravlja obeh funkcij in da ne odloča o svojem imenovanju. Za direktorja je lahko imenovan, funkcije pa ne more nastopiti, dokler mu ne preneha funkcija člana nadzornega sveta.
VDSS sklep Pdp 418/2011Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore23.06.2011individualna pogodba o zaposlitvi - pogodba o zaposlitvi za določen čas - direktor - razrešitev - utemeljen razlog - predhodno vprašanjeStranki sta v individualni pogodbi o zaposlitvi, ki jo je tožnik sklenil za čas opravljanja funkcije direktorja družbe, kot razlog za prenehanje pogodbe o zaposlitvi med drugim določili predčasno razrešitev s funkcije iz utemeljenih razlogov. Glede na tako opredeljen odpovedni razlog je bistveno vprašanje pri presoji zakonitosti prenehanja veljavnosti pogodbe o zaposlitvi, ali je bila tožnikova razrešitev utemeljena. To vprašanje je sicer predmet odločanja v gospodarskem sporu, v konkretnem primeru pa mora o njem kot o predhodnem vprašanju odločiti delovno sodišče, lahko pa tudi prekine postopek in počaka, da o vprašanju odloči pristojno sodišče.
VDSS sodba in sklep Pdp 256/2008Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore01.04.2009odškodninska odgovornost delodajalca – nesreča pri delu – delo na višini – nevarna dejavnost – objektivna odgovornost – krivdna odgovornost – varnostni ukrepi – deljena krivda – soprispevek oškodovancaKer je škoda tožniku nastala ob nesreči pri delu na višini, ki je nevarna dejavnost, je tožena stranka kot izvajalec te dejavnosti objektivno odgovorna. Poleg tega pa je tudi krivdno odgovorna za škodo, saj so delavci delo opravljali brez pomičnega odra, brez varnostnega pasu in brez varnostne ograje.Zaradi opustitve tožene stranke, da bi izvedla varnostne ukrepe, ki bi zagotovili varnost delavcev ob njihovi normalni pazljivosti, ter zato, ker ni dokazala, da bi tožnik škodne posledice povzročil zavestno ali iz velike malomarnosti, tožnik ni niti delno odškodninsko odgovoren.
VDSS sodba Psp 604/2009Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za socialne spore02.12.2009pokojninska osnova - nadurno delo - poseben delovni pogoj - dnevniceDnevnice, ki jih je prejemal tožnik kot voznik, ne predstavljajo nadomestila za opravljeno delo preko polnega delovnega časa, ampak pomenijo povračilo stroškov in se ne upoštevajo pri izračunu pokojninske osnove.
VDSS sodba Pdp 531/2011Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore12.10.2011redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlogDejstvo, da je tožena stranka potrebovala delo tožnice v spremenjenem delovnem času (ne več od 8.00 dalje, ampak od 6.30 dalje) predstavlja utemeljen poslovni razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga (skupaj s katero je tožena stranka tožnici podala ponudbo za sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi).
VDSS sklep Pdp 604/2011Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore15.12.2011javni uslužbenec - plača - prevedba plače - sodno varstvo - rok za vložitev tožbeČetrti odstavek 3. a člena ZSPJS določa zgolj procesno predpostavko za vložitev tožbe, to je pisno zahtevo javnega uslužbenca, da delodajalec ugotovi nezakonitost pri določitvi in izplačilu plače in da ravna v skladu z ZSPJS, ne določa pa roka, v katerem mora javni uslužbenec vložiti tožbo.
VDSS sodba X Pdp 699/2011Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore29.07.2011kolektivni delovni spor - imenovanje delavskega direktorja - delavski direktorSodišče v kolektivnem delovnem sporu po 3. odst. 83. čl. ZSDU za imenovanje delavskega direktorja na predlog sveta delavcev ne more presojati primernosti predlagane kandidatke za delavskega direktorja, ampak mora kandidatko imenovati, saj bi lahko zahtevek zavrnilo le, če kandidatka ne bi izpolnjevala pogojev, ki so predvideni v ZGD-1.
VDSS sodba Pdp 117/2012Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore20.04.2012vzgoja in izobraževanje - pogodba o zaposlitvi za določen čas - transformacija - razlog za sklenitevKer ob sklepanju pogodbe o zaposlitvi za določen čas pri toženi stranki ni bil podan razlog predvidenega zmanjšanja obsega vpisa učencev (poseben razlog za zaposlovanje za določen čas po sedmem odstavku 109. člena ZOFVI), pogodba o zaposlitvi za določen čas ni bila zakonito sklenjena in se šteje za pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas.
VDSS sodba in sklep Pdp 604/2012Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore20.12.2012izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerjaKljub izkazanemu manku, ki je presegel dovoljeni manko, tožniku kot vodji enote ni mogoče očitati, da je ravnal v nasprotju s predpisano skrbnostjo. Inventura ob prevzemu vodenja PE med tožnikom in njegovim predhodnikom ni bila usklajena in je ostala odprta, prav tako se je tožnik ob ugotovljenih nepravilnostih obračal na direktorja tožene stranke in nato ravnal v skladu z njegovimi navodili, zato tožniku v zvezi z očitano kršitvijo ni mogoče očitati naklepa oziroma hude malomarnosti. Upoštevati je namreč potrebno, da je tožnik v delovnem razmerju nasproti delodajalcu podrejena stranka in mora v skladu z določbo 32. člena ZDR ravnati po njegovih navodilih.
VDSS sklep Pdp 754/2012Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore21.02.2013vzgoja in izobraževanje – ravnatelj - postopek za razrešitev – bistvena kršitev določb pravdnega postopka – sprememba navedbe tožene strankeV primeru spremembe navedbe tožene stranke po določbi 37. člena ZDSS-1 (zaradi očitne pomote) ne gre za umik tožbe zoper prvotno navedeno toženo stranko, temveč za posebne vrste procesno nasledstvo. Smisel spremembe navedbe tožene stranke je v tem, da učinki vložene tožbe ostanejo v veljavi. Zakon v taki situaciji šteje, da gre ves čas za isto stranko, zato sodišče prve stopnje glede prvotno tožene stranke sploh ne bi smelo odločati.
VDSS sodba Pdp 1165/2012Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore14.02.2013izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerjaTožnik je predčasno zapuščal delovno mesto v privatne namene in pri tem svojih odhodov in prihodov ni pravilno evidentiral, skladno s hotelskim kodeksom. Navedene tožnikove kršitve res ne bi bilo mogoče kvalificirati kot hujše, v posamičnem in enkratnem ter izjemnem primeru, vendar pa glede na pogostost tožnikovih predčasnih odhodov z dela in predvsem, da je poskušal predčasne odhode prikriti z lažno registracijo odhodov, za katero je nagovoril podrejeno osebo, pa je tožnik s tem ravnanjem huje kršil pogodbene obveznosti. Zato je bil podan utemeljen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi in je bil ukrep sorazmeren in ustrezen glede na storjeno in dokazano kršitev.
VDSS sodba Pdp 1088/2012Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore17.01.2013redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – starejši delavecTožnica je ob odpovedi pogodbe o zaposlitvi imela status starejše delavke in ni izpolnjevala niti minimalnih pogojev za pridobitev starostne pokojnine niti ji ni bila zagotovljena pravica do denarnega nadomestila iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti do izpolnitve minimalnih pogojev za starostno pokojnino. Ker tožnica ni podpisala pisnega soglasja k odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, je izpodbijana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga nezakonita.
VDSS sklep Pdp 1231/2012Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore24.12.2012začasna odredba – zavarovanje denarne terjatve – postopek likvidacije - nevarnostRazpolaganje v smislu poplačil terjatev upnikom ali vnovčevanje likvidacijske mase z odtujevanjem premoženja dolžnika – tožene stranke v postopku likvidacije, kar je naloga likvidacijskega upravitelja, ne predstavlja nevarnosti v smislu 270. člena ZIZ (nevarnosti, da je zaradi dolžnikovega odtujevanja, skrivanja ali kakšnega drugačnega razpolaganja s premoženjem uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena).
VDSS sodba Pdp 842/2013Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore19.09.2013redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - sodna razveza - odškodninaPri odmeri odškodnine po 118. členu ZDR (sodna razveza) se kot ena od okoliščin lahko upošteva tudi možnost delavca za opravljanje poslovne dejavnosti. Kljub navedenemu v konkretnem primeru okoliščina, da je tožnik kmalu po odpovedi pogodbe o zaposlitvi odjavil svoj s.p., ne more vplivati na višino odškodnine po 118. členu ZDR, saj je tožnik ves čas obratovanja svojega podjetja beležil negativni poslovni izid. Razen tega je imel z vzdrževanjem statusa s.p. pavšalne mesečne stroške, ki si jih po izgubi zaposlitve ni mogel več privoščiti.
VDSS sodba Pdp 716/2013Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore24.10.2013ravnatelj - razrešitev - plačilo razlike plače - javni zavodTožnik (ravnatelj osnovne šole) bi moral potem, ko je bil s strani sodelavk obveščen o neprimernem obnašanju učitelja do učenke, podati prijavo pristojnim organom kazenskega pregona v zvezi s sumom storitve kaznivega dejanja delavca - učitelja. Takšna dolžnost izrecno izhaja iz določbe 28. člena Pravilnika o zbiranju in varstvu osebnih podatkov na področju osnovnošolskega izobraževanja, ki v 1. odstavku določa, da so ravnatelj oziroma pooblaščeni delavci, ki pri svojem delu ugotovijo ogroženost učenca, dolžni v skladu z zakonom o socialnem varstvu o tem obvestiti center za socialno delo na svojem področju. Drugi odstavek tega člena pa določa, da je šola dolžna zaščititi učenčeve koristi in v ta namen pristojne organe kazenskega pregona (policija oziroma državno tožilstvo) obveščati o primerih, ko strokovni delavci zvedo za primere telesnega ali duševnega nasilja, poškodb ali zlorab, zanemarjanja ali malomarnega ravnanja, trpinčenja, izkoriščanja ali...
VDSS sodba Pdp 502/2009Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore03.09.2009disciplinski ukrep - denarna kazen - disciplinska odgovornost delavca - neupravičena odklonitev delaTožniku, ki je bil v spornem obdobju rezervni delavec in je nadomeščal strojevodje, ki so zboleli ali šli na dopust, je bil odrejen ogled proge, kjer naj bi obnovil poznavanje razmer na progi v spremstvu vodnika inštruktorja strojevodij, saj tožnik že več kot leto dni ni vozil po tej progi. Tožnik je to delo odklonil s sklicevanjem na razloge varnosti pri delu (tožena stranka naj bi zavestno kršila ZVZD). Proga je bila v spornem obdobju varna za vodenje in opravljanje železniškega prometa, zaradi česar je bila tožnikova zavrnitev ogleda proge v spremstvu inštruktorja strojevodij z vidika varnosti in urejenosti železniške infrastrukture neutemeljena. Na progi so bili izvedeni vsi predpisani varnostni ukrepi tako, da tožniku ni grozila neposredna nevarnost za življenje in zdravje. Z opisanim ravnanjem je tožnik storil kršitev, ki je določena v 8. alineji 6. člena Pravilnika o odgovornosti delavcev za kršitve pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja...

Izberi vse|Izvozi izbrane