Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 4825cT1QZHAlMjA2MDQvMjAxNCZkYXRhYmFzZSU1QlZEU1MlNUQ9VkRTUyZfc3VibWl0PWklQzUlQTElQzQlOERpJm9yZGVyPXNjb3JlJmRpcmVjdGlvbj1kZXNjJnJvd3NQZXJQYWdlPTIwJnBhZ2U9Ng==
 DokumentSodiščeOddelekDatumInstitutJedro
VDSS sodba Pdp 433/2016Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore03.11.2016odškodninska odgovornost delavca – zastaranje – regresni zahtevekV tretjem odstavku 147. člena OZ je določeno, da ima tisti, ki je oškodovancu povrnil škodo, ki jo je povzročil delavec namenoma ali iz hude malomarnosti, pravico zahtevati od delavca povrnitev plačanega zneska. V skladu s četrtim odstavkom 147. člena OZ pa pravica zahtevati povračilo plačanega zneska od povzročitelja škode zastara v šestih mesecih od dneva, ko je bila odškodnina plačana. Tožeča stranka je navajala, da je delavcem plačala dolgovane zneske po sklenjenih poravnavah v obdobju od 15. 10. 2013 do 21. 1. 2014, tožbo zoper toženo stranko pa je vložila 15. 12. 2014, zato je tožena stranka utemeljeno uveljavljala ugovor zastaranja. ZDR-1 v 177. členu ne določa, v kakšnem roku mora delodajalec zahtevati povračilo škode od delavca, zato je potrebno uporabiti določbo 147. člena OZ. OZ ureja regresno pravico plačnika, v konkretnem primeru delodajalca do svojega delavca, ki je povzročil škodo na delu oziroma v zvezi z delom.
VDSS Sodba Pdp 360/2018Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore05.07.2018odškodninska odgovornost delodajalca - trpinčenje na delovnem mestu - mobing - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlogSodišče prve stopnje je pravilno in popolno ugotovilo odločilna dejstva v zvezi s trpinčenjem. Po oceni izvedenih dokazov je pravilno zaključilo, da je tožena stranka v času od leta 2010 do 2015 trpinčila tožnico s tem, ko jo je leta preselila na odmaknjeno lokacijo, jo odmaknila od dnevnega dogajanja na sedežu uprave tožene stranke, jo izključila iz delovnih procesov, ki jih je pred tem vodila, ji preprečila dostop do informacij, neformalnega strokovnega izobraževanja, ji onemogočila strokovno opravljanje dela v pravni službi, nanjo kričala, jo arbitrarno ocenjevala, ji podala neutemeljeno pisno opozorilo pred odpovedjo, zlorabila institut odpovedi pogodbe o zaposlitvi v letih 2010 in 2014 ter ji z večkratnimi zahtevami po upokojitvi dala vedeti, da kot starejša delavka ni zaželena. Na podlagi vseh navedenih ravnanj, vključno z nezakonito odpovedjo pogodbe o zaposlitvi v novembru 2014, je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo materialno pravo, ko je presodilo,...
VDSS Sodba Pdp 905/2018Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore20.02.2019nadomestilo za neizkoriščen letni dopust - bolniški staležDelodajalec je glede na 164. člen ZDR-1 dolžan plačati delavcu nadomestilo za neizrabljeni letni dopust, če delavec svoje pravice do plačanega letnega dopusta objektivno ni mogel izvršiti, pri čemer se zahteva, da delavec ni mogel predvideti vzroka, zaradi katerega ni mogel izrabiti letnega dopusta še pred prenehanjem delovnega razmerja. Tožnik je bil v bolniškem staležu od 24. 12. 2013 pa vse do 6. 6. 2017, ko mu je delovno razmerje prenehalo zaradi uveljavitve pravice do invalidske pokojnine, zato do konca referenčnega obdobja (ki ga določa ZDR-1 do 31. 12. v naslednjem letu) objektivno ni mogel izkoristiti dopusta za leto 2014 in 2015. Za to ni imel priložnosti, ker je bil v bolniškem staležu celotno referenčno obdobje za koriščenje letnega dopusta za navedeni leti, tega pa ni mogel predvideti. Tožnik je tako upravičen do nadomestila za neizrabljeni letni dopust za leti 2014 in 2015.
VDSS Sodba Pdp 22/2020Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore04.06.2020plačilo razlike plače - plačilo za dejansko opravljeno deloV tem individualnem delovnem sporu se presoja, ali je tožnik od marca 2014 dalje dejansko opravljal dela in naloge delovnega mesta "skrbnik kupcev" in ali je zato upravičen do prejemanja plače, ki je določena za to delovno mesto, za katerega je določena višja plača kot za delovno mesto po pogodbi o zaposlitvi. Sodišče prve stopnje je po oceni izvedenih dokazov tožbenemu zahtevku delno ugodilo. Ugotovilo je, da je tožnik od marca 2014 do decembra 2015 dela in naloge delovnega mesta "skrbnik kupcev" in "prodajalec" opravljal enakomerno v polovičnem delovnem času, od januarja 2016 do spremembe sistematizacije, tj. do 1. 10. 2018 pa je dela in naloge delovnega mesta "skrbnik kupcev" opravljal v polnem delovnem času. Pritožbeno sodišče soglaša z dejanskimi ugotovitvami in pravno presojo sodišča prve stopnje.
VDSS sodba in sklep Pdp 738/2015Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore04.02.2016prenehanje delovnega razmerja - izpolnitev pogojev za poklicno upokojitevPravilna je ugotovitev sodišča prve stopnje, da je tožnik pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine pridobil 22. 12. 2013. Ker pa je tožnik 1. 2. 2014 izpolnjeval pogoje za poklicno upokojitev (izpolnil jih je že v letu 2012), je materialnopravno napačen zaključek sodišča prve stopnje, da je odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita.
VDSS Sodba in sklep Pdp 954/2018Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore16.05.2019izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca - rok za podajo odpovedi - trpinčenje na delovnem mestu - mobing - nepremoženjska škoda - odmera višine odškodnine - premoženjska škodaZa presojo zakonitosti odpovedi s formalnega vidika so bistvene ugotovitve sodišča prve stopnje, da je tožnica po tem, ko je dne 9. 5. 2014 toženi stranki podala zahtevo za odpravo kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - mobing, v kateri jo je pozvala, naj preneha s kršitvami, toženo stranko s ponovnim opominom z dne 20. 6. 2014 (v katerem je poleg kršitev iz zahteve z dne 9. 5. 2014 navedla še kršitve, ki so se zgodile v vmesnem času) pisno opozorila na izpolnitev obveznosti in istega dne o kršitvah pisno obvestila Inšpektorat za delo. S tem je tožnica izpolnila formalne zahteve za zakonitost izredne odpovedi, zato je izredna odpoved, ki jo je tožnica podala 15. 7. 2014, to je v nadaljnjem 30‑dnevnem roku, pravočasna. Glede na to, da je sodišče prve stopnje ugotovilo vsebinsko utemeljenost očitka iz 8. alineje prvega odstavka 111. člena ZDR-1 (s tem, ko je ugotovilo trpinčenje tožnice na delovnem mestu), pa je izredna odpoved tožnice tudi zakonita. Zmotno...
VDSS sklep Pdp 826/2014Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore22.10.2014sodne takse - predlog za oprostitevKer je tožnik odpovedal pogodbo o zaposlitvi, ni upravičen do denarne socialne pomoči. Zato ni upravičen do oprostitve plačila sodnih taks v celoti.Tožnik po prenehanju zaposlitve pri toženi stranki nima denarnih prejemkov. Je lastnik osebnega vozila v vrednosti 5.000,00 EUR, vendar se od 31. 5. 2012 do 31. 12. 2014 kot premoženje po ZSVarPre ne upoštevajo osebni avtomobili v vrednosti do višine 8.060,00 EUR. Zato je delna oprostitev sodne takse utemeljena.
VDSS sodba Pdp 87/2015Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore03.06.2015redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - organizacijski razlog - ukinitev delovnega mesta - posebno varstvo pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi - starejši delavecZmotno je stališče sodišča prve stopnje, da posebno varstvo pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi uživajo le tisti delavci, ki so ob podaji redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi že stari 55 let in ne tisti, ki šele v teku odpovednega roka oz. v tekočem letu dosežejo to starost. ZDR-1 drugače kot ZDR opredeljuje pojem starejšega delavca, ki uživa posebno varstvo. ZDR je v 114. členu določal, da delodajalec ne sme starejšemu delavcu brez njegovega pisnega soglasja odpovedati pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, dokler delavec ne izpolni minimalnih pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine. ZDR je starejšega delavca opredeljeval kot delavca, ki je starejši od 55 let (201. člen ZDR). V skladu z 226. členom ZDR-1 pa je kot delavec, ki uživa posebno varstvo, izrecno opredeljen tudi delavec, ki v letu 2014 izpolni pogoj starosti 55 let. Glede na jezikovno razlago 226. člena ZDR-1 delavcu, ki je v letu 2014 izpolnil pogoj starosti 55 let, ni mogoče brez njegovega...
VDSS sodba Pdp 90/2015Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore02.04.2015izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - neupravičen izostanek z dela - obveščanje delodajalca - datum prenehanja pogodbe o zaposlitviTožnik v času od 31. 5. 2014 do 7. 7. 2014 ni prišel na delo več kot pet dni zaporedoma, o razlogih za svojo odsotnost pa tožene stranke ni obvestil, čeprav bi to moral in mogel storiti. Zato je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo materialno pravo, ko je štelo, da je tožena stranka dokazala obstoj odpovednega razloga iz 4. alinee prvega odstavka 110. člena ZDR-1, ki določa, da delodajalec lahko delavcu izredno odpove pogodbo o zaposlitvi, če delavec najmanj pet dni zaporedoma ne pride na delo, o razlogih za svojo odsotnost pa ne obvesti delodajalca, čeprav bi to moral in mogel storiti. Sodišče prve stopnje je zmotno uporabilo materialno pravo, ko je štelo, da je odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita, ker tožena stranka v odpovedi ni navedla, zakaj delovnega razmerja ni mogoče nadaljevati do izteka odpovednega roka. Sodišče prve stopnje je pri tem spregledalo določbo drugega odstavka 110. člena ZDR-1 o tem, da v primeru odpovednega razloga iz 4. alinee prvega...
VDSS sklep Pdp 380/2015Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore09.07.2015redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - vročanje odpovedi - odklonitev prevzemaZDR-1 v 6. odstavku 88. člena določa, da se za vročanje odpovedi pogodbe o zaposlitvi smiselno uporabljajo pravila pravdnega postopka, kolikor ni drugače določeno s tem členom. Ker 88. člen ZDR-1 ne določa, kako mora ravnati tisti, ki pisanje vroča, v primeru odklonitve prevzema, je potrebno smiselno uporabiti 144. člen ZPP, ki določa, da kadar tisti, na katerega je pisanje naslovljeno, oziroma tisti, ki bi bil pisanje zanj po tem zakonu dolžan sprejeti, pisanja brez zakonitega razloga noče sprejeti, vročevalec pisanje pusti v stanovanju ali v prostorih, kjer ta oseba dela, ali v njenem hišnem oziroma izpostavljenem predalčniku, če tega ni, pa pisanje pritrdi na vrata stanovanja oziroma prostorov. Na vročilnici pa zapiše dan, uro in razlog odklonitve sprejema ter kraj, kjer je pustil pisanje in se šteje, da je s tem vročitev opravljena. Sodišče prve stopnje določbe 144. člena ZPP ni uporabilo. Po določbi 144. člena ZPP bi tožena stranka morala tožnici pustiti...
VDSS sodba Pdp 228/2015Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore18.06.2015prenehanje pogodbe o zaposlitvi - pravna podlaga za sklenitev pogodbe o zaposlitvi - odpad pravne podlage - sprememba pravnomočne sodbePravna podlaga za sklenitev pogodbe o zaposlitvi z dne 3. 5. 2014 med pravdnima strankama je bila izvršitev pravnomočne sodbe o ugotovljeni nezakonitosti s strani tožene stranke podane odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Ta podlaga je odpadla z odločitvijo Vrhovnega sodišča RS, ki je v reviziji sodbo sodišča prve stopnje spremenilo in zavrnilo tožbeni zahtevek na ugotovitev nezakonitosti odpovedi, vključno z reparacijskim in reintegracijskih zahtevkom. Zato je tožnici delovno razmerje pri toženi stranki prenehalo zakonito.
VDSS sklep Pdp 282/2015Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore09.04.2015izredna odpoved - predhodni preizkus tožbe - zavrženje tožbe - litispendencaMed istima pravdnima strankama že teče pravda o istem zahtevku v zadevi, ki se vodi pred istim sodiščem in v kateri je bila tožba vročena toženi stranki dne 23. 12. 2014. Po določbi tretjega odstavka 189. člena ZPP se, dokler pravda teče, o istem zahtevku ne more začeti nova pravda med istimi strankami, če pa se taka pravda začne, sodišče zavrže tožbo. Zato je sodišče prve stopnje tožbo, vloženo v tem sporu dne 23. 1. 2015, pravilno zavrglo.
VDSS sodba Pdp 336/2016Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore18.08.2016imenovanje v višji naziv - razvrstitev v višji plačilni razred - javna uslužbenkaTožnica je od 2009 do 2014 petkrat dosegla oceno dobro in tako izpolnila pogoje za napredovanje v višji naziv (referent I) po prvem odstavku 5. člena Uredbe o napredovanju uradnikov v nazive. Zaradi tega napredovanja ji je tožena stranka v skladu s KPDU pravilno določila tudi višji (26.) plačilni razred. Zato je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo tožbeni zahtevek za razveljavitev odločb, ki se nanašajo na imenovanje v višji naziv in na uvrstitev v plačilni razred.
VDSS sodba Pdp 328/2016Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore12.10.2016odpravnina – krajši delovni čas – invalidTožnica, ki je bila pri toženi stranki zaposlena za nedoločen čas od 24. 4. 2008 dalje, od 19. 8. 2014 dalje pa je kot invalid III. kategorije invalidnosti delala s krajšim delovnim časom 4 ure dnevno, je kot delavka, ki ji je bila (12. 3. 2015) redno odpovedana pogodba o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti, upravičena do odpravnine v višini, kot če bi delala polni delovni čas, to je do dvakratnika osnove – plače za krajši delovni čas (za 4 ure dnevno).
VDSS Sklep Pdp 32/2017Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore20.04.2017redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - ustavna odločba - odpravninaSodišče prve stopnje je najmanj preuranjeno, brez uporabe določil ZPP o osebnem vročanju, sprejelo stališče o pravilni vročitvi odpovedi s ponudbo nove in o prepoznem sprejemu ponujene pogodbe o zaposlitvi ter posledično o tem, da naj bi tožniku delovno razmerje pri toženi stranki 6. 8. 2014 prenehalo zakonito. Če je odpoved napačno vročena, ima to v praksi največkrat za posledico presojo, ali je tožba vložena prepozno, torej po preteku 30-dnevnega prekluzivnega roka iz 200. člena ZDR-1.
VDSS Sodba Pdp 373/2017Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore26.10.2017preizkus pravilnosti ocene delovne uspešnostiTožnica v letu 2014 del in nalog ni opravljala v skladu s pričakovanji delodajalca. Navedeno utemeljuje ocene zadovoljivo. Sodišče namreč ni pristojno za ocenjevanje delovne uspešnosti in ob preverjanju zakonitosti ocene samo ne more spreminjati oziroma zviševati ocene javnega uslužbenca, ampak lahko ugotovi le njeno nezakonitost (zaradi napak v postopku ocenjevanja, ali ker ni dokazano, da bi bila ocena objektivna in nepristranska). Pritožbeno sodišče soglaša z zaključkom sodišča prve stopnje, da je ocena objektivna in nepristranska, zato je tožbeni zahtevek tožnice pravilno zavrnilo.
VDSS Sodba Pdp 443/2018Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore06.09.2018sodna razveza - denarno povračilo - datum - zagovorSodišče prve stopnje je pravilno razvezalo pogodbo o zaposlitvi z dnem izdaje izpodbijane sodbe (15. 3. 2018), pri čemer iz izvedenih dokazov izhaja, da je bil tožnik zaposlen pri drugem delodajalcu v obdobju od 17. 8. 2014 do 14. 4. 2016 in na podlagi dveh zaporednih pogodb za določen čas od 17. 8. 2015 do 17. 11. 2015 in od 18. 11. 2015 do 18. 5. 2016. Tožniku je pogodba o zaposlitvi za določen čas prenehala zaradi stečajnega postopka nad delodajalcem.
VDSS Sodba Pdp 35/2020Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore06.02.2020napredovanje v višji plačni razred - plačilo razlike plače - javni uslužbenecSodišče prve stopnje je pravilno štelo, da tožnik ni izpolnil obeh pogojev za napredovanje, tj. treh letnih ocen dela in triletnega napredovalnega obdobja, saj je tožnikovo napredovalno obdobje začelo teči 1. 6. 2008, tri leta (brez let 2011, 2013 in 2014) pa so se iztekla šele 1. 4. 2015, zato ni mogel napredovati že 1. 4. 2012, čeprav je takrat imel 3 ocene. Tretjega odstavka 16. člena ZSPJS ni mogoče tolmačiti drugače, kot da mora med napredovanji preteči tri leta.
VDSS sklep Pdp 57/2015Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore16.07.2015ugotovitev obstoja delovnega razmerja - rok za vložitev tožbe - zamuda roka - zavrženje tožbeDokler razmerje med delavcem in delodajalcem, za katerega tožeča stranka navaja oziroma uveljavlja, da ima elemente delovnega razmerja, še traja, lahko na podlagi prvega in drugega odstavka 200. člena ZDR-1 zahteva od delodajalca ugotovitev delovnega razmerja in izročitev pisne pogodbe o zaposlitvi in v nadaljevanju sodno varstvo v določenem roku. Ko pa razmerje, za katerega tožeča stranka uveljavlja oziroma navaja, da ima elemente delovnega razmerja že preneha, lahko uveljavlja sodno varstvo le v roku iz tretjega odstavka 200. člena ZDR-1, torej v 30 dneh od dneva, ko je izvedela za kršitve. Ta rok se nanaša tudi na zahtevek za ugotovitev obstoja delovnega razmerja. Tožeča stranka je za kršitev pravic vedela ves čas, ko je brez pogodbe opravljala delo pri toženi stranki od 1. 11. 2012 dalje, saj je toženca ustno opominjala na to. Zatrjevano razmerje (delovno) je tožeči stranki prenehalo najkasneje s podpisom pogodbe o zaposlitvi za določen čas z dne 5. 5. 2014,...
VDSS sodba Pdp 1581/2014Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore15.04.2015izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - odpovedni rok -možnost nadaljevanja delovnega razmerja - sodna razveza - zaposlitev pri drugem delodajalcu - denarno povračiloTožena stranka, na kateri je po določbi 84. člena ZDR-1 dokazno breme, ni dokazala, da delovnega razmerja ni mogoče nadaljevati do izteka odpovednega roka. V izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi je tožena stranka izrecno navedla, da delavcu v skladu s četrtim odstavkom 94. člena ZDR-1 pripada 15-dnevni odpovedni rok, ki prične teči naslednji dan po vročitvi odpovedi. S tem je tožena stranka sama ugotovila, da je nadaljevanje delovnega razmerja še mogoče v roku 15-dnevnega odpovednega roka. Navedeno pomeni, da ni podan pogoj iz prvega odstavka 109. člena ZDR-1 (če ob upoštevanju vseh okoliščin interesov obeh pogodbenih strank ni mogoče nadaljevati delovnega razmerja do izteka odpovednega roka) in je zato izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita. Tožniku je delovno razmerje pri toženi stranki zaradi izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi prenehalo po poteku odpovednega roka dne 5. 3. 2014, dne 8. 4. 2014 pa se je tožnik zaposlil pri drugem delodajalcu A. d.o.o.....

Izberi vse|Izvozi izbrane